Nagrajenci Nagrajenci Nagrajenci DLUM DLUM 2023 2023 in Cvetka Hojnik Matjaž Duh, Matjaž Duh, Cvetka Hojnik Lucija Stramec. in Lucija Stramec. Kuratorka razstave: Sara Nuša Golob Grabner Kuratorka razstave: Sara Nuša Golob Grabner Nagrajenci DLUM 2023 Galerija DLUM, Židovska ul. 10, Maribor 29. 10.–30. 11. 2024 1 Matjaž Duh, Cvetka Hojnik in Lucija Stramec. Razstava nagrajencev DLUM Sodobna umetnost je v prvi vrsti dvoumna tudi kuratorjev, ki videno konstruirajo v in za krovne definicije izmuzljiva, saj le koherentno celoto z namenom ustvarjanja okvirno deluje znotraj žanrov, ki jih lahko optimalnega življenjskega prostora umetnosti navezujemo na pretekla gibanja in smeri, v galeriji. Iz tega lahko izluščimo preprosto medtem pa nenehno ustvarja nove odvode, misel o pomembnosti in neobhodnosti ki jih je tudi kot posamične pojave praktično soobstoja vseh likovnih praks in vseh aktivnih nemogoče solidificirati z eno definicijo. To delov umetniške produkcije, ki doprinesejo lahko dojemamo kot frustrirajoč faktor ali rezultate, ki brez vsega opisanega ne bi bili pa kot uteho in obrambo pred nasprotniki mogoči. Med te lahko vključimo tudi Razstavo svobodnejših sodobnih pristopov: »Seznam nagrajencev DLUM, ki izhaja iz lanske se venomer daljša. Apologeti poudarjajo pregledne selekcionirane skupinske razstave ključno povezanost svojega priljubljenega članic in članov DLUM – Nepredvidljive pristopa z vsaj enim pomembnim vidikom simbioze, na kateri je štiričlanska žirija sodobnega izkustva, vendar običajno zanikajo (Sara Nuša Golob Grabner, Rebeka Tašič, kakršne koli trditve o univerzalnosti in z Martina Frangež, Klara Zadravec) izbrala olajšanjem vzdihujejo, da so slabi stari časi tri nagrajence, ki se tokrat predstavljajo v izključevalne prevlade mimo.« Univerzalnost Galeriji DLUM. Likovna dela Matjaža in posploševanje ob resni obravnavi Duha, Cvetke Hojnik in Lucije Stramec sodobne umetnosti odpadeta. Neglede na druži izpopolnjenost v svoji specifični smeri to, kaj menimo o tovrstni razvejanosti, ustvarjanja, razstava pa omogoča, da njihovi so razstave vseeno še vedno (ali morda od projekti zaživijo neodvisno, a bok ob boku. konceptualizma dalje še bolj) dojemane Kljub popolnoma različnim pristopom in kot svojstven Gesamtkunstwerk, kar pa konceptualizacijam nagrajenci razkrivajo, da razslojenosti in edinstvenosti posameznih so vprašanja o skupnosti in odnosu človek – vključenih projektov nikdar ne more izničiti. okolje neizogibna in ključen del duha časa, Morda zaradi tega kontrasta vznikne občasna s tem pa naključno krojijo tudi rdečo nit negativno nastrojena drža do sodobnosti in letošnje razstave nagrajencev. Matjaž Duh razstavlja likovna dela iz cikla jasnejši nagovor družbe, ko deli Suicidni portal I in Portali in tudi v podobnem slogu ustvarjeno, lani Suicidni portal II prestopita mejo med obstojem in nagrajeno delo Hommage to F. M. Umetnikovi neobstojem – ubijeta lastno podobo in angažirano portali v osnovi prikazujejo fantazijske podobe naslovita pereč družbeni pojav samomorilnosti v s civilizacijsko determiniranim arhitekturnim Sloveniji, kjer si letno življenje vzame več kot 400 izhodiščem, ki obstajajo na stičišču med metafizično ljudi – podatek, ki služi kot barometer stanja družbe in nadrealistično umetnostjo, a nobene smeri ne in (ne)delovanja sistema. citirajo neposredno. Umestimo jih lahko le prek zmesi vizualne detajliranosti, ki sproža fascinatno poglabljanje v številne nadrealistične podrobnosti Cvetka Hojnik s svojim delom The Dark Side grudiranega in reliefnega osrednjega motiva, ter nadaljuje premisleke o skupnosti, identiteti, stika med pravljičnostjo in zloveščnostjo podobe. pripadnosti in pravičnosti, ki so vodilna Slike vključujejo dovolj znanih podob, npr. luno, da konceptualna izhodišča njenega ustvarjanja. Teme, ob njih čutimo domačnost, ki pa je kmalu zanikana. ki so sociološko in antropološko kompleksne, Ko je Samuel Taylor Coleridge opisal svoje z opijem pretvori v vizualno preprost in izčiščen likovni spodbujene sanje v pesmi Kubla Khan ali vizija v jezik, ki operira z osnovnimi oblikami in redkimi sanjah, je prepletel podobo idealnega, pravljičnega barvnimi poudarki. Krog in kvadrat interpretira kraja z morbidno in pretečo atmosfero distopije. kot simbolična prikaza ženskih in moških lastnosti, Tako na gledalca učinkujejo Duhova dela, ki tako kar izhaja iz arhetipov, zgodovinskih asociacij ter z naslovom kot s podobo sporočajo, da ne gre za filozofskih in psiholoških razmišljanj o teh oblikah. preprost fizični prehod, temveč za portal v smislu Krog, mehkejšo obliko brez tenzije in robov, stičnega mesta med dvema poljema zaznave, ki človeštvo povezuje s plodnostjo in cikličnostjo, torej se v svoji formalni obliki širi kot živ organizem, predvsem biološkimi značilnostmi, ki se pritičejo komunicira, vabi in se razrašča, ter briše mejo ženske. Asociiran je tudi z duhovnostjo, naravo, s med tlemi in nebom. Tla in nebo se ne podrejata splošno medsebojno povezanostjo, harmonijo in resničnosti, žarita v nenaravnih barvah, ki jih z nežnostjo. Zdi se, da nagovarja k ideji fluidnosti občasno prerežejo tudi črte – lahko razumljene tudi in sprejemanja, kar so tradicionalno stereotipne kot šum dojemanja ob tanjšanju znane percepcije, ki lastnosti ženskega principa. Krog je tudi simbol nakazuje, da nam je distopičnost dodobra poznana zaščite, saj lahko predstavlja zavetje, maternico in iz vsakdana, a redkeje dojemana kot takšna. Soočeni neskončno ljubezen. Kvadrat v nasprotju simbolizira smo torej s podobo odtujenosti človeštva in okolja, strukturo, red in stabilnost, kar so lastnosti, ki jih kar je samo po sebi konfuzen in absurden pojav, pogosto povezujemo z moškostjo. S svojimi ravnimi ki dnevno kroji naš obstoj. Portali preidejo v še linijami in z ostrimi koti kvadrat prinaša občutek _________________________________________________________________________ trdnosti, odločnosti in avtoritete. Simbolizira ustvarjanja. Morda najmanj estetsko privlačen racionalnost, logiko in organizacijo, ki so lastnosti, del narave predstavi kot skelet, bistven gradnik, ki so zgodovinsko gledano pogosto povezane z ki je lahko vzporejan tudi s človeškim skeletom. moškim principom. Ko umetnica kombinira obe Prostorska postavitev vej na tleh pod risbo najbolj obliki, jih obenem počasti kot samozadostno celoto direktno asociira na okostje in vključuje dihotomijo in ključen del večjega in raznolikega sistema, ki posega človeka (belo obarvan del vej) ter naravni nujno potrebuje dopolnjevanje in izraz onkraj toge stadij odmrlosti (veje v svoji naravni obliki). S tem klasifikacije. Zamejenost predpisanih in pogosto motiv pridobi poosebitev in gledalca nagovori kot stereotipnih označb se razširi v sprejemajočo del lastnega organizma – navidezni razcep med strukturo, ki počasti intrinzično in odstopanje od človekom in naravo je izbrisan, kot je izničen tudi le-te, ko se obliki srečata v prepletu. Pri sestavljanju razkol med likovnim delom in realnim prostorom instalacij umetnica rekonstruira razcep med dvema bivanja, ko se motiv materializira v galerijskem ekstremoma spektra ter ustvarja bolj realno sliko prostoru in dodatno nagovori z likovnim posegom človeka – tako kot individuuma, kot sestavnega dela v naravni material. Veje začnemo ob pozornem družbe, saj oboje presega strogo predpisano binarnost motrenju umetničinega dela dojemati kot surove in vedno obstaja z niansami ter odmiki, ki so ključni elemente, ki se prepletajo v konstrukciji, s katero za celostno razumevanje bitja. V abstrahirani obliki je podnaslovljeno samo bistvo rasti in naravnega povzame kompleksnost identitete in spolnih vlog razvoja. Od nosilk, prenašalk hranil do trohnečih ter nevsiljivo naslovi ključna vprašanja o esenci lupin nas veje nagovarjajo s svojo minimalistično in dvojnosti. tiho funkcionalnostjo, ki jo lahko vzporejamo tudi na metaforični ravni človeka, ki izhaja iz globoko zasajenih korenin, črpa iz okolja in širi svoje veje, Lucija Stramec se predstavlja s hiperrealističnimi dokler se osnovni, okosteneli elementi telesa ne risbami razpadajočih skeletov dreves in vejevja. povrnejo v zemljo. Izbira črno-bele tehnike spretno V ustvarjalnem procesu s plastenjem črt zapisuje zavrača barvne percepcijske motilce, ki bi pozornost svetlobo in ustvarja podobe, ki izzovejo hipnotično usmerili na podobe, ki smo jih iz opazovanja poglabljajoč se pogled v svet minljivosti narave kot narave že vajeni. Ob risbah se posvečamo oblikam, pričevalke preteklega življenja in življenja, ki bo namembnosti in sporočilnosti, ki je pogosto mogoča vzniknilo iz naravnega razkroja. Lucija Stramec z samo ob ignoriranju površinske pojavnosti, s tem izbiro motiva vejevja polaga pozornost na periferni pa je doseženo eksistencialno prevpraševanje gole del našega okolja in mu posveti izjemno pozornost, osnove telesa – rastlinskega in človeškega. ki kljub aludiranju na fotografijo prinaša temeljitejšo obravnavo teme prav zaradi samega procesa Sara Nuša Golob Grabner Matjaž Duh Matjaž Duh (Maribor, 1957) je po diplomi iz likovne pedagogike na PeF UM (1992) magistriral na Pedagoški fakulteti Sveučilišta na Reki (1996), nato pa doktoriral iz likovnopedagoških znanosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (2002). Kot redni profesor je zaposlen na Pedagoški fakulteti UM. Zgodnejši ustvarjalni cikli so predstavljali opuse unikatnih grafik in računalniške grafike, sedaj pa se več ukvarja s slikarstvom. Za svoje umetniško delo je prejel več nagrad. Sodeluje na likovnih kolonijah doma in v tujini. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Vrsto let razstavlja tudi v sklopu Majskih salonov ZDSLU in društvenih razstav DLUM. Živi in ustvarja v Mariboru. 1. Homage to FM, 2013, akril, platno, 60 × 80 cm 2. Portal, 2024, mešana tehnika, akril, platno, 40 × 120 cm 3. Portal, 2019, mešana tehnika, akril, platno, 75 × 115 cm 4. Portal, 2017, mešana tehnika, akril, platno, 50 × 100 cm 5. Portal, 2017, mešana tehnika, akril, platno, 80 × 90 cm 6. Suicidni portal I, 2024, mešana tehnika, akril, platno, 115 × 75 cm 7. Suicidni portal II, 2024, mešana tehnika, akril, platno, 115 x 75 cm 8. Ujeti portal, 2024, mešana tehnika, akril, aluminij, platno, 100 × 70 cm Cvetka Hojnik Cvetka Hojnik je rojena v Murski Soboti. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, študijski program Oblikovanja tekstilij in oblačil (mentor red. prof. Darko Slavec, akad. slik., graf. spec.). Študirala je tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Z nalogo En Soph – Asemblaži in teksturiranje skozi fraktale kabale pridobi na Šoli za slikanje in risanje naziv Magistrica likovnih umetnosti. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, med drugim tudi štirikrat nagrado DLUM-a (Društva likovnih umetnikov Maribor) 2006, 2014 2019 in 2023, priznanje župana mag. Antona Balažeka za kulturne dosežke doma in v tujini (2013) … Golden Osten Award na Osten Biennalu v Skopju, Makedonija ter 2024 tudi Priznanje občine Lendava za kulturne dosežke. Je članica DLUM, ZDSLU, Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Leta 2013 je imela pregledno razstavo svojih del v Galeriji – Muzej Lendava. Ob tej priložnosti je izšla njena monografija. Živi in ustvarja v Lendavi. 1. Iz ciklusa The dark side, 2022, mešana tehnika, 150 × 100cm 2. Iz ciklusa The dark side 1, 2023, mešana tehnika, platno, 80 × 80 cm 3. Iz ciklusa The dark side of the Moon, 2016, mešana tehnika, platno, 60 × 80 cm 4. Iz ciklusa The dark side, 2021, mešana tehnika, platno, 80 × 70 cm 5. Iz ciklusa The dark side, 2022, mešana tehnika, platno, 80 × 50 cm 6. Iz ciklusa The dark side, 2022, stenska instalacija, mešana tehnika, 400 × 400 cm 7. Iz ciklusa The dark side, 2023, mešana tehnika, platno, 50 × 50 cm 8. Iz ciklusa The dark side, 2023, stenska instalacija, mešana tehnika 650 × 350 cm Lucija Stramec Lucija Stramec je rojena 1978 v Slovenj Gradcu. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer Grafični oblikovalec, je leta 2004 diplomirala iz slikarstva pri prof. Zmagu Jeraju in leta 2016 zaključila magisterij umetnosti pri prof. Hermanu Gvardjančiču na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letih 2008/2009 se je pedagoško- andragoško izobraževala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 2008 je članica DLUM in ZDSLU. Rezidenčno je bivala v Gradcu (2008), Parizu (2011 in 2015) in Freisingu (2014). Svoja dela je predstavila na številnih razstavah doma in v tujini ter prejela več nagrad. Kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Mariboru. 1. Gnezdenje #1, 2024, tuš, papir, 21 × 29,7 cm 2. Gnezdenje #2, 2024, tuš, papir, 21 × 29,7 cm 3. Gnezdenje #3, 2024, tuš, papir, 21 × 29,7 cm 4. Gnezdenje #9, 2024, tuš, papir, 21 × 29,7 cm 5. Gnezdenje #10, 2024, tuš, papir, 21 × 29,7 cm 6. Habitat 1-7, 2024, tuš, papir, platno, 132 × 310 cm 7. Habitat 2, 2024, tuš, papir, platno, 70 × 50 cm 8. Habitat 4, 2024, tuš, papir, platno, 70 × 50 cm Matjaž Duh, Cvetka Hojnik in Lucija Stramec. Kolofon Naslov kataloga: Nagrajenci DLUM 2023: Matjaž Duh, CIP - Kataložni zapis o publikaciji Cvetka Hojnik in Lucija Stramec Univerzitetna knjižnica Maribor Katalog izdal: DLUM, Trg Leona Štuklja 2, Maribor Založnik: DLUM, Maribor 73/76”2023”(497.4)(083.824)(0.034.2) Zanj: Kristina Prah DUH, Matjaž Avtorica besedila: Sara Nuša Golob Grabner Nagrajenci DLUM 2023 [Elektronski vir] : Matjaž Oblikovanje in tehnično urejanje: Vojko Pogačar Duh, Cvetka Hojnik in Lucija Stramec : Galerija DLUM, Avtorji fotografij: avtorji del Židovska ulica 10, Maribor, 29. 10. - 30. 11. 2024 / [avtor- Avtorji razstavljenih del: Matjaž Duh, Cvetka Hojnik, ica besedila Sara Nuša Golob Grabner ; avtorji fotografij Lucija Stramec avtorji del]. - E-katalog. - Maribor : DLUM, 2024 Razstava v galeriji DLUM, Način dostopa (URL): https://www.dlum.si/ Židovska ulica 10, Maribor COBISS.SI-ID 216243971 Izid: Maribor, oktober, 2024 Sponzorji: Matjaž Duh, Cvetka Hojnik in Lucija Stramec.