PoStnina platana v grotovlnt HI e Post erebllhr b«.. uezaliit. Slovenski dom mi$ - CENA L 1.50 Leto IX. — Štev. 42 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA I Sobota, 21. oktobra 1944 Krivda in usoda molčečnikov Nad Slovenci se te čase izpolnjuje svetopisemski ^ izrek: »že bodo ti molčali, bodo kamni vpili«. Kamni vpijejo o krivdi in zločinu Osvobodilne fronte nad slovenskim narodom in nad vsem, kar mu je svetega. Kamni vpijejo v Jelendolu, v kočevskih gozdovih, kraških gmajnah, Po gorenjskih planinah, po štajerskih do-‘nah-.Kamni vpijejo na ljubljanskem pokopališču, kjer smo prav te dni obhajali drugo obletnico, kar je brat ubil enega svojih najvidnejših in za narod zaslužnih bratov, dr. Marka Natlačena. Kamni vpijejo, ker tisti, bi bili morda prvi poklicani vpiti, spričo vse te strašne slovenske groze in zločina nad domovino molče. In tem, ki molče prav v dneh naših groznih obletnic, ko kamni najbolj glasno vpijejo, je namenjena danes naša uvodna beseda. Ko so pred kratkim nekega vidnega Ljubljančana, ki je imel vedno precejšen vpliv na javnost s pisano in govorjeno besedo in je tudi sicer veljal za uglednega in modrega moža, vprašali, kaj misli in kaj pravi kot Slovenec in človek na to, da so komunisti pobili na tisoče Slovencev in razdejali na stotine slovenskih domov, je rekel, da se no bavi s politiko in da je vsa njegova politika v tem, da molči. S tem primerom hočemo poudariti, da ne smemo iskati vzrokov za razmah Osvobodilne fronte in za pokolj, ki ga je uprizorila med našim narodom, zgolj v njeni agitaciji in v sredstvih, ki jih je uporabljala, torej ne le v njenem delu, ampak tudi v vztrajnem, trdovratnem, nerazumljivem, verjetno pa v strahopetnem in neznačajnem molku tistih ljudi, ki bi po svojem položaju in Po svojem ugledu, če že ne po vesti in kot Slovenci bili dolžni s pisano in govorjeno besedo posvetiti v nejasno in zapeljivo stanje, ki je nastalo z »narodno osvobodilnim« gibanjem. Nič se ne bomo zmotili, če zapišemo, da je Osvobodilna fronta dosegla pol svojega krvavega in uničevalnega uspeha že s tem, da se ji je s taktičnim manevrom (v OF so združene vse stranke!) ali z nasiljem (strahovalni umori) posrečilo zapreti sapo tistim, o katerih je mislila, da bi ji bili po svoji idejni usmerjenosti in gromkih predvojnih besedah nasprotni *n hi bi po našem bili nekake uradno dolžni spregovoriti vsaj polovico tistega, kar so prej vedno govorili »za blagor ljndstva«. In to jo tisti vogelni kamen, nad katerim so se spotaknili marsikateri od takih, ki se ne bi sineli zaradi ljudstva. Kje so bili v usodnem trenutku, ko je Šlo za pravo in odkrito besedo e komunizmu, gromovniki, ki so ljudi ob vsaki priliki učili, da je treba za idejo vse žrtvovati, da je treba iti zanjo v boj in eelo v smrt? Kje so bili tisti, ki se grmeli, da Je sladko za domovino umreti, pa so se tega reka naučili iz zgodovine. Ko bi pa morali sami pokazati, kako je treba živeti po njem, so skrili glavo v pesek »>■ pa so jo nesli pod varnejše nebo, kakor je naše? 80 .bil* T*1 Usti pisuni in veliki isKalci »pristne« slovenske besede, ki so veljali za tako zaslužne Slovence, da jih "• in jih ne bo rodila nikoli več slo- iiska mati, niso pa vedeli nobene pristne m poštene besede, ko je bile . ena 7 najhujši uri napisati resnico o komunizmu in povedati, kam naj Ijud-Kvo hrene in kje je njegova pot, da se bo rešilo? Kje so bili drugi pisuni vseh panog, uče-. ‘»k«, da so svojo modrost komaj sami razumeli, pa nihče drugi; ki so prelili morje črnila v službi marsikatere, za slovenski narod jalove znanosti, niso pa jmeli peresa, da bi znanstveno pokazali, kaj je komunizem, kam nas vodi in kai nam prinaša v vseh svojih oblikah? Kje so_ bili vsi, ki so vedno radi da-jaii podpise eelo na kuhinjske recepte n resolucije za gnojnične jame, samo » so veljali za prave, iskrene, na vse in. ii Pr'Pravljene rodoljube, niso pa h: ti b®8ede proti komunizmu tedaj, ko taka beseda ogromno koristila in bi z •»!xt Pr",r»nili življenje prenekateremu P stenemu in idealnemu 81ovenen za *Me.in '» ‘»daj, ko bomo po- nn!» i’ pr.avih’ naSi 8tv*ri vdanih ljudi Potrebovali? Tako pa jih je Osvobodilna 'ronta vpregla v svoj pogubni voz, ali P so padli pod rdečimi kroglami, ker "1*0 dali vpreči vanj. ,Jisat) • trpne preteklem deležniku predpreteklega časa in o zadnjem členu "a., v* nogi neznatnega govnobrbca so naši učenjaki utegnili, pisati pa e trpnem deležniku sedanjega časa, ko se narod bori za obstoj, svoj in njihov, ko dobesedno trpi, četudi v resnični, neslovnični •bilki, pa niso utegnilil Nikjer jih ni bilo 1n jih tudi ni me-flo biti. Kato Jih ni meglo biti, ker jim l« bilo vse: Ideja, vera, narod, Rog in yrag, žrtev, in vse drugo, kar je ljudstvo imelo za svojo duhovno in drugačno > dediščino In dobrino, za kalero je bilo pripravljeno žrtvovati vse in je tudi žrtvovalo, ker je vse to bilo tem ljudem samo kupčija; ker so poznali v svojem življenju samo en cilj, utešiti nenasitno •akoto svojega napuha in žepa. Kaj je bil tem ljudem mlad, evetoč »mački fant, ki je s kipečo silo svojega zdravja razveseljeval oko starega, zgodnega očeta, ko je v sinu gledal ohranitev svojega rodu, imena in zemlje. ■lTu ™*“ T njem niso videli. VI-■•U so kvečjemu Volilno kroglico ali Die Rtefne sebrefen gegen dle OF... Fin Bild ven OedScfitnlsfefer am Orabe des ermordeten dr. M. Natlačen fn Laibach am 13. X. Kamni vpijejo proti Osvobodilni fronti... Slika s spominske slovesnosti na grobu umorjenega dr. M. Natlačena 13. oktobra letos. »Bodite edini vsi, ki svoj narod zares ljubite...“ Govor ljubljanskega škofa dr. Gr. Rožmana na groba f dr. Marka Natlačena Na spominski svečanosti, prirejeni ob drugi obletnici, kar je Osvobodilna fronta dala ubiti bivšega bana dr. Marka Natlačena, je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman imel na pokojnikovem grobu v petek, IS. oktobra, naslednji govor: »Ce pšenično zrno ne pade v zemlje in ne umrje, ostane samo, če pa umrje, obrodi obilo sadu«, te besede Zveličarja, ki je o sebi rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje«, nam prihajajo na misel, ko na drugo obletnico smrti stojimo ob grobu slovenskega bana drja Marka Natlačena. Ta grob nam je danes spomin in simbol vseh onih tisočev znanih in nezna-'ii ih grobov, v katerih počivajo izmučena in mnogokrat okrnjena trupla vseh, ki so se iz svojega najglobljega prepričanja in iz ljubezni do svojega naroda kakor koli borili zoper največje zle, ki preti materialni in duhovni kulturi našega naroda, zoper brezbožni komunizem. Od tega, nam vsem dragega groba hitijo naše misli in naše molitve k vsem grobovom, ki krijejo žrtve brezbožnega komunizma. Kakor pšenična zrna se padli vsi ti v našo zemljo, ki jo je pustil Bog zanje razorati od rdeče revolucije naši miselnosti in našim svetim izročilom tujega komunizma. Navidezno so uničeni in zdi se nam, da so vrzeli, ki jih je njihova smrt vsekala, tako velike in nevarne, da jih ni mogoče več zamašiti. Kakor kmet smo, ki je vsejal žito, a ga je ostalo le prgišče še v kašči. S strahom in skrbjo misli, s čim bo prehranil družino do žetve, ki je še daleč. Kakor mora pšenično zrno umreti, da obrodi obilo sadu, tako — verujemo — je Bog pustil tudi te idealne borce in tihe junake umreti, da iz njihovih grobov zraste obilen sad. Dvojne vrste sad: za nje same in za narod. Umrli so v veri, v izpolnjevanju dolžnosti, ki so jih imeli po sodbi lastne vesti za svete in Bogu všečne; umrli se v zvestobi do konca, zato upamo, da se je njih žalost že v veselje spremenila, da so po besedi psalmista Že prišli v božje shrambe, z veseljem nesoč snopje bogate žetve, ko so prej jokaje šli sejat svoje seme, seme lastne krvi in tuzem- glas, ki jim bo klical slavo. Zato jim tudi danes ne pomeni nič dejstvo, da toliko in toliko takih mladih ljudi, ki bi bili edino poroštvo za našo bodočnost, ni več. »Narod je zato tukaj, da krvavi,« je dejal nekdo od teh ljudi, ko so ga prišli prosit, naj se ob tem trpljenju zgane in spregovori. Skoraj bi nam bile propadlo vse: rod, ime in zemlja. Propadlo zato, ker se tisti, ki bi morali govoriti, molčali. Molčali zato, ker iz njih ni imele kaj govoriti. Govori samo vera, močna vera v nekaj in prepričanje o lastni stvari. To dvoje govori tudi takrat, kadar se lomi svet, in se ne boji smrtnih senc, Če grozijo. Ce ne govori v hudi uri, ni vera, ampak puhla beseda, fraza, neresnica, zlaganost in ponarejenost G« ni propadle prav vee, je zasluga povsem drugje, ne v modrecih in prerokih. Bog je bil take dober, da je v Dalje na drugi strani. skega HvTJenja. Upamo, da bodo Iz teh grobov na veliki Gospodov dan njihova trupla, ki so jih sejali v minljivosti in slabosti, vstala v neminljivosti, časti in moči. To je njihov oseben sad, samo zanje. Isti zakon velja n življenje naroda. Tudi narod doživlja usodno težke čase, ko v žalosti in solzah seje najdralje seme, ki bi ga po človeški sodbi nujno potreboval, da ne shira iv ne pogine, seje v brazde od sovražne ali krvave bratske roke izorane. In kakor daleč seže njegova satena oko, ne vidi konca tej žalostni setvi in začne dvomiti, če bo iz tega semena za življenje naroda sploh kaj srastlo. In verno sree vprašuje: Zakaj tako, Gospod, zakaj? Zakaj so zaman vse naše prošnje, tako zelo s solzami in krvjo zalite? Pa mu Gospod iz nebea po prerokovih ustih odgovarja: »Kolikor višje je nebo od zemlje, toliko višja so moja pota od vaših potov, in moje misli od vaših misli.« Tolikšne žrtve, padle v zvestobi, resnici in ljubezni, tudi narodu obrode obilo sadu. Kakor vsaka setev potrebuje svoj čas za rast in zorenje, tako tudi ta naša narodna setev, vsejana v deset- in deset-tisoč grobov. Taka setev zori deset- ali celo stoletja, a dozori gotove v času, ki ga je Vsemogočni in Vsevedni določil. Sejemo sedaj mi, najbrže še ni povsem končana ta setev, ne vemo pa, ali bomo dozorele setev tudi učakali. Ni to važno, saj pravi Gospod: »Eden seje, drugi žanje«, drug rod za nami bo morda šele veselo zbiral sadove sedanje krvave žetve; navzlie temu bo res, da se bosta po isti Gospodovi besedi »skupno veselila sejavec in ženjec«. Ob tem grobu ze zavejmo še svoje dolinosti, da storimo vse, kar je na nat, da bo ta setev v rešitev in boljše življenje naroda hitro dozorela, da jo bo še sedanji rod mogel požeti in uživati. Kaj je v tem pogledu naša dolžnost? Da se ravnamo dosledno in zvesto po naukn, ki ga nam iz teh posvečenih grobov dajejo naš dr. Marko Natlačen in tisočeri njegovih tovarišev. In ta nauk je: »Bodite edini, podajte si roke, strnite trdno svoje vrste vi vsi, ki pravite, da narod zares ljubite, da mu želite ohraniti življenje in mu pripraviti lepšo, svobodnejšo in bolj blagoslovljeno bodočnost na temelju resnice, praviee in ljubezni, ki je za vse človeštvo uzakonjena v božjih zapovedih. Vi vsi, ki to resno hočete, bodite enega srea in ene misli v tej uri. Naj vas ne bega in ne plaši nič, kar navidezno še grozi. Skovani v eno voljo, eno ljubezen in eno moč stojte trdno in vztrajajte zvesto do konca.« Dragi rajni bratje in sestre! Sprejemamo to vaše navodilo, ki ste ga podpisali s lastne krvjo. Vaš zgled in vaša zvestoba nam ostaneta dragocena in sveta zapuščina. Zato naš odgovor vam: »Eno v zvestobi do konca!« Jelendolska noč (22.-25. X. 1943.) Noč nagnila svoje črno lice je nad bore, smreke, zvezde so ji na trepalnice kot solze pripolzele, kladivo nekje tam daleč je odkrhnilo kos časa, globočine večnosti so nemo vase ga sprejele, veter vzgiba! rahlo, rahlo je ozračja mirne reke; gozd tam spred leži, glej, kot v puščavi sivi črna jasat Glej, med debli dolga, nema vrsta trudno omahuje! Žica gloda jim zapestja, bolečina v srcih rjuje, toda rosa ne omoči jim skeleče, vnete veke, groza smrti iz oči osteklenelih v noč jim sika, a iz duše, stokrat prestreljene, ni izstrelka krika. Dlan koščena, mrzla gre jim čez izmozgana telesa, krč, ki brani se pogina, se jim skriva pod obleke, skoz pekel trenutkov zadnjih pa že zro svoj dom — nebesa. Ob straneh se krohotajo, topotajo rdeči Kajni, iz živalskih ust dežijo na zvezance kletve, pljunki, od kopit pušk, brzostrelk škropijo nanje besni sunki, a mučenci, vsi že z dušo v onostranstvu, zvesti, vztrajni so v svetniški vdanosti, kratkosti — k Bogu šepetajo zanje, ki žend jih — bratje — v gozda klavnico krvavo! O, cim bliže Golgoti so, tem svetleje se smehljajo; kot pod nožem jagnje vsak pod rablji vdano sklanja glavo. Trsta ▼ gozdu je obetala pred izkdpano kotanjo kakor pred ogromno, rjavo in izropano lobanjo; prvi trop na rob kotanje stopi, čaka... brzostrelke ■eklo vanje bruhnejo, fz prsi, čel jim curki vroči brizgnejo in zadnji stoki olazno planejo med jelke in sesedejo se strti v črna nedra gluhi noči; trupla padajo jim v žrelo jame kot ubiti vrči — o to stokanje, hropenje in ti mučeniški krčil Vrsta krči se — kot kačo žrelo groba jo požira iu mučenci kakor zrna padajo v prst razkopano; kot oči krvave ogenj vanje se od straž ozira... Noč se zdrza — joj, iz jame to hropenje neprestano! Toda rablji so končali in zasnli ne še mrtve — in s krvavimi rokami v noč odšli po nove žrtve... .Vinko Žitnik. IZ VSEBINE: Stran 1.: Krivda In n soda molčečnikov. Stran S: Nikoli) (Nauk Jelemdola: med Slovenci In komunizmom ni sprave.) Stran i.t Pol lota domobranskega dela, bojev M napehov v Škofji Loki. Stran t.: Pred rdečimi izpraševalet ta eodnlkt. Stran I.: Simonu Gregorčlčn eb stoletnici rojvtva. Stran S.t Velikega slovenskega misijonarja vdfiai delo. Neka) o Primorcih Ko je ura prečiščevanja za Slovenc« v Gorici minula, so prišli še drugi, celo taiki, ki nekaterim redkim slovenskim inteligentom in narodnim stražarjem, rojenim slučajno na Kranjskem, očitajo njihovo »kranjstvo«, pri tem pa no pomislijo, da živi, in sicer v bolj udobnih in moida bolj varnih razmerah V Ljubljani najmanj 20.000 družin, katerih očetje so doma z Goriškega, s Krasa, s Primorskega. Kje je torej razmerje med Goričani, stanujočimi sedaj v Ljubljani, in med »Kranjci«, ki so prišli jiomagat svojim bratom na Goriško? In še med temi je največ takih, katerih starši so nekoč živeli in delali, vsaj pred 1. 1914. na Primorskem! Kje ima torej goriški polinteligent očitati takemu »privan-dranemu Kranjcu«, češ mi bomo ostali, vi boste pa šli! Goričani so pričeli v Ljubljano prihajati že okoli 1. 1914, ko Italija ni bila niti še v prvi svetovni vojni, prihajali so neprestano tja vseh 50 let in nihče jih ni motil, da si ne bi mogli ustvariti novih življenjskih pogojev. Da, Kranjci so jih spustili celo na prva mesta povsod, bodisi v gospodarstvu, v kulturi, v politiki. Narobe se je zgodilo lani: Primorci, oziroma razvajeni sinčki ljubljanskih' goriških družin so ostali v Ljubljani, ko jih je klical glas njihove ožje dežele, dežele njihovih očetov, Goriške. Na Goriškem so naši ljudje klicali na pomoč od povsod. Rabili smo bivšo go-riško inteligenco in zlasti ono mlajšo, ki je po poreklu iz naših krajev, pa so je rodila drugod. Le malo se jih je odzvalo, le malo tih je zapustilo polne egiptovske, reci ljubljanske lonce, dočim slo imeli prej polna usta besed za »neodrešene« brate. Prišlo je na Goriško mnogo idealnih mož in fantov, ki so svoje naloga frevzeli resno in z vsem idealizmom, e vidimo še vedno na Goriškem, s kako vnemo se trudijo bodisi za prosvetni dvig, za razčiščevanje pojmov med goriškim slovenskim prebivalstvom, pa tudi v obrambo našega ljudstva pred gozdnimi tolovaji Prišli so sem tisti, ki niso imeli n« uglednih družin, ne mogočnih zvez kje na visokih ljubljanskih ali celo hel-grajskih mestih, ki pa so imeli nekaj več kakor zveze, imeli so neizprosno voljo in idealizem pomagati goriškemu ljudstvu, seveda pa nikakor biti za hlapce raznim goriškim polinteligen-tom, ki bi sedaj radi prevzeli poveljstvo in vodstvo in bi se hkrati tudi radi skrili pred morebitno odgovornostjo. (»Goriški list«.) Iz komunističnega »načrtnega« gospodarstva V roke smo dobili dopis predsedstva SNOS, komisije za upravo narodne imovine, akt št 100, ki je bil izdan' na »položaju« (kakšna korajžal) dne 26. julija 1944. V tem dopisu naroča komisija za upravo narodne imovine ▼sem okrajnim narodno osvobodilnim odborom, naj mu pošljejo podatka o vsej narodni imovini na njihovih področjih, in sacer ločeno za javno razlaščeno in opuščeno imovino. Dalje naroča, naj odbori javijo, koliko je bilo npbrancga (po pravici rečeno; ukradenega) pridelka (ozimine). Podpisan je neki Skočir. Na ta poziv je okrajni narodne osvobodilni odbor Stična dne 3t. julija odgovoril takole: »Eno posestvo je last. Kmečkega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani, ki pa uradno še ni zaplenjeno. Po vdoru »bele garde« (pri tem misli domobrance) je to posestvo upravljal okrajni odbor Stična, ki je vso zemljo razdelil za eno leto med najrevnejše v obdelovanje. V lastni režiji je okrajni odbor posejal 250 kg pšenice. Kdo jo je požel, ni mogoče ugotoviti. Posestvo je veliko za cel kmečki grunt.« Podpisan jo neki »Al-banese«. Ali se vam ne zdi, da je to res »načrtno« gospodarstvo. Odbor ni mogel ugotoviti, kdo je požel z 250 kg pšenice posejano površino! Kaj hočete še zglednejšega »načrtnega« gospodarstva. Naši kmetje se bodo morali še dolgo časa učiti, kako se »načrtno« gospodari, in tega se bodo naibolt naučili pri komunistih po zgornjem zgledu. Predsedstvu SNOS-a iskreno čestitamo na takem gospodarjenju 1 če odbor tega še ni sporočil Jožetu Stalinu, na| to brž stori, ker bo odboru gotovo čestital in ga poslal v mednarodno go-' spodarsko komisijo, kajti prepričani smo, da je okrožni odbor Stična v gospodarstvu prekosil samega poglavarja rdeče Sovjetije Položaj na evropskih bojiščih v zadnjem tednu I * S¥ETB J fl JI S Nemčija ima se dosti želez v ogi Zahodno bojišče V zadnjem tednu se je silovitost bojev na vsem zahodnem evropskem bojišču še stopnjevala, kar je bilo treba tudi pričakovati, saj so Angleži in Amerikanci od trenutka, ko se je njihov bojni stroj ustavil na belgijsko-holandski ter ob nemški meji, dovažali na bojišče po kopnem in po zraku vedno nove ogromne sile, na drugi strani pa so se tudi Nemci dobro pripravili na obrambo, kar najbolje dokazujejo njihovi uspešni boji in nastopi tudi v zadnjem tednu. Po zavezniškem velenapadu, ki so fa nemška uradna vojna poročila že avno prej napovedala in potemtakem z njim tudi računala, so se vneli siloviti boji na vsej zahodni obrambni črti, od izliva reke Schelde na Nizozemskem do švicarske meje. Povsod so zavezniške vojske skušale v enem samem zamahu prebiti nemško obrambo in zlomiti njen trdovraten odpor, a ni se jim to posffičilo niti na enem bojnem odseku. Najbolj krvavo pa so morale plačati te svoje poskuse vprav tam, kjer so se boji odigravali že na nemških tleh, t. j. pri Aachenu in njegovi okolici. Spet nov dokaz, kako trden je nemški sklep, braniti vsako ped nemške zemlje za vsako ceno, pa tudi dokaz, da je nemški vojak povsod na. mestu in da se zaveda, da mora imeti pred očmi samo zmago, če hoče nemškemu narodu izvojevati mesto, ki mu po njegovih zaslngah za razvoj evropske omike, po njegovem številu in življenjski sili pripada. Težišče bojev na zahodu je bilo tudi v pretečenem tednu pri Aachenu, čeprav tudi na drugih odsekih zahodnega bojišča ne moremo govoriti le o kakšnih obmejnih praskah. Ze konec prejšnjega tedna pravi nemško uradno poročilo, da so Amerikanci vzlic visokim izgubam, ki so jih utrpeli prejšnje dni, še naprej poskušali za vsako ceno obkoliti mesto Aachen. Nemške čete so se temu odločno uprle. Zlasti siloviti so bili boji v gozdu ;>ri Riitgenu, jugovzhodno od mesta. 5 protinapadi so Nemci naslednji dan potisnili ameriške oddelke severno od Aachena v obrambo, medtem ko je sovražniku vzhodno od mesta po hu- I Nadaljevanje s 1. strani. srcih teli, ki so nekdaj poslušali zlagane besedo o narodu, žrtvah, veri in ideji in jim verjeli, blagoslovil njihovo preprosto in iskreno vero in nam iz nje dal rešitev. Vstali so doslej neznani, skromni junaki, ki so poznali le svoje delo. Ti so obrisali prah i imen: narod, vera, žrtev. Kakor so si naši lažni preroki in svetlovidci, ki, so po zraku iskali odmeva svoje prainbte, pomišljali preliti kapljo črnila ali spregovoriti nekaj besedi, se tl neznani jnnaki iz naših kmečkih domov niso pomišljali preliti ne kaplje, ampak vse svoje krvi za tisto, kar so spoznali, da je prav. Dva svetova, ki sta zrasla ix isto korenine, ii naše kmečko zemlje, sta storila v tem nsodnem trenutku vsak po svoje, storila tako. kakor je kdo občutil in spoznal. Zakaj vsak po svoje? Zato, ker eden ni veroval vase in tisto, kar je naš rod ohranjevalo stoletja, ker je v nri hudih skušenj podlegel slabosti, strahu, lahkovernosti ali čemu drugemu in ker ni sam verjel v tisto, kar je govoril ter učil: drugi pa, ker je v vse to veroval in ni mislil, kaj bo, če pove, kaj misli, in če gre ca svoje prepričanje v boj. Sedaj, ko se vedno bolj vidi, da so imeli ti neznani junaki prav; sedaj, ko domobranci pritiskajo rdečo tnoč ob tlav se mnogi izgovarjajo, da so prav tako mislili, da so jih v mislih in v ozadju vedno odobravali, relo podpirali, da se pa ni vedelo, kaj bo, in se ni vedelo, kaj je prav za prav Osvobodilna fronta. Toda vsi ti zapozneli spaznavalci naj vedo, da so narodi postali veliki zato; ker so bili njihovi učeniki in vodniki pripravljeni tudi na osebne žrtve, vsaj v toliko, da so zaradi stvari postavili na koeko svoje ime, kadar je narodu >sto-pila duša do grlac. Kdor pravi, da je prav tako mislil in v ozadju natiho »pomagal«, naj ve, da bi bilo treba pomagati javno in javno povedati resnico. Vsaka druga pomoč je zlagana in jalova. Kdor pravi, da je bil zaslepljen, naj ve, da je vsaj leta 1912. vsakdo, kdor je hotel, zlasti pa vodniški veleumi, lahko spoznal, kaj je OH. Od tedaj je bijo dosti časa za narod kaj storiti. Taki ljudje naj tudi vedo. da si z njimi ljudstvo ne more nič pomagati. Naj odložijo svojo učeniško in mučeniško haljo tudi v časih, ko postavljaš na kocko samo to, d« boš premalo zaslužil. Kdor pravi, da ni vedel, pa Je prej, v dobrih časih, hotel vse vedeti, je bedak, ki je škodil prav toliko kakor sovražnik. Učenikov, ki v odločilnem času ne znajo najli prave poti, narod ne potrebuje. Lahko je, nič delati in vedno le pp toči zvoniti. Mi pa vemo, da so ti ljudje tako pustili ljudstvo na cedilo zato, ker so hoteli ostati »neomadeževani«. Kakor s« se zavarovali v boju proti komunizmu zaradi sebe, prav tako se hočejo zavarovati (a naprej i molčanjem laradi sebe. Hvala Bogu. da naše ljudstvo ni hotelo ostati »neomndeževano«. Z bojem, krvjo, delom in žrtvami je ohranilo slovensko ime, ker ga niso znali ali hoteli rešiti listi, ki bi ga bili dolžni reševati in o katerih je ljudstvo mislilo, da ga bodo. In ker ga niso, jim izdano ljudstvo, ki se je rešilo samo, po Instnem spoznanju in lastnem boju, pravi: Kdor ni delal, tudi jedel ne bo: kdor ni trpel, tudi iel ne bo; kdor ni govoril tedaj, ko smo bili žejni velike besedo, nam s svojo nčenostjo nikoli več vladal ne bol In to je edino prava in edino zaslužna usoda tistih, ki so molčali tedaj, ko to kamni po vsej naši domovini vpilil dih bojih uspelo nekoliko napredovati. V gozdu pri Rotgenu so Nemci spet odbili nasprotnika, čeprav je navalil z močnimi silami. Potem so Amerikanci poskusili še s pomočjo letalstva doseči pri Aachenu kak večji uspeh. A tudi to se jim ni posrečilo, prav tako pa so se izjalovili na vzhodnem robu mesta sovražnikovi napadi z oklepniškimi in pehotnimi silami. Nemci so spet potisnili sovražnika nazaj tako severno in severovzhodno od mesta. Razvili so se potem boji iz postojank. V njih so Amerikanci dosegli le skromne ufpehe, zaradi česar so začeli drugače obračunavati s starim cesarskim mestom. Začeli so ga obmetavati z najtežjimi bombami in granatami, a napadi s severa in juga so spet obtičali pred nemško obrambo. V težkih pozicijskih bojih, ki so se razvili za Aachen in zahtevali na obeh straneh velike izgube, so nemški oklepniški oddelki vrgli sovražna krila, ki so se skušala skleniti severno od mesta, znova nazaj in spet zasedli več prej izgubljenih krajev. V začetku tega tedna je terka bitka za Aachen dosegla nov višek. Aroe-rikanci so skušali z dvema svežima pehotnima in eno oklepniško divizijo dokončno obkoliti mesto, pri čemer jih je močno podpiralo letalstvo. Res se jim je posrečilo, da so nemško zvezo z mestom nekoliko zožili, a mso je mogli odrezati. Tako Aachen, ta prva večja obrambna postojanka na nemških tleh, tudi po tem tednu najsrditejših bojev še vedno kljubuje vzlic vsem še tako besnim sovražnim sunkom. Na Nizozemskem je tudi že konec prejšnjega tedna prišlo do ogorčenih bojev južno od izliva Schelde. Sovražnik, ki se je bil izkrcal vzhodno od Breskensa, je utrpel hude izgube. Z zemeljske ožine, ki spaja celino s polotokom Bevelandom, so Nemci spet pregnali Kanadčane in jo osvojili. Ka-nadci so svoje napade z mostišča jugovzhodno od Breskensa ponovili, a uspeli niso. Prav tako so se izjalovili vsi sovražni napadi od izliva Schelde do reke Maas. Tudi petkrat ponovljeni napad na ožino, ki drži na Beve-land, je propadel. Z uporabo številnih oklepnikov in s pomočjo letal je sovražniku uspelo pri Breskensu južno od izliva Schelde na nekaterih mestih vdreti v nasprotnikove postojanke. Pri protinapadu na ožini pri Bevelandu pa je Nemcem padel v roke celo nek kanadski brigadir. Po zadnjih poročilih se siloviti boji ob spodnji Scheldi nadaljujejo, položaj pa se na tem odseku bistveno ni spremenil. Tudi tod je bil pretečeni teden za zaveznike teden brezuspešnih poskusov, da bi omajali nemško obrambo. Na južnem odsekn zahodnega bojišča, t. j. nek.iko ob bivši nemško-francoski meji, so se zadnji teden prav tako odigravali precej bolj krvavi boji ko prej, tako na bojišču severovzhodno od Nancvja, v Parrov-skem gozdu, na odsekih od Metza Ho vzhodno od Epinala in na obeh straneh Remiremonta, kjer nastopajo na zavezniški strani zlasti alžirske in maroške čete. Tu je sovražnik konec prejšnjega tedna dosegel 'nekaj krajevnih uspehov, izjalovili pa so se vsi njegovi poskusi v dolini Mosele, kjer so Nemci ponovno zavzeli trdnjavo Driant. Sovražnik že več dni napada tudi nemške postojanke pri Metzu. Vzhodno od Epinala in jugovzhodno od Remiremonta se nadaljujejo boji za gozdove in gorske postojanke. To bi bila v glavnem slika bojev na zahodu v zadnjem tednu, bojev, ki so zaradi svoje srditosti zahtevali na obeh straneh hude izgube. Da so Nemci v tem času izvedli tudi nekaj zelo uspešnih protinapadov, dokazuje tudi precejšnje število ujetnikov, ki so jih dobili v roke. Tako pravi nemško vojno poročijo i. dne 17. oktobra, da so Nemci v prvi polovici oktobra ujeli 3259 mož, zaplenili ali uničili pa 7(>5 oklepnikov in oklep, izvidniških vozov, 49 raznovrstnih topov ter mnogo drugega orožja in vojnega blaga. Pri pregledu bojev na zahodu moramo omeniti še, da so posadke St. Nazaira, Lorienta, La Rochelle in nekatere druge uspešno motile sovražne napadalne priprave s številnimi izvid-niškimi in naskakovalnimi nastopi, poudariti pa je treba tudi, da London in nekateri drugi kraji v južni Angliji ves teden niso imeli miru pred nemškim povračilnim orožjem »V t«. Boji v Italiji Kar zadeva boje v Italiji je brez dvoma marsikoga presenetilo dejstvo, da zavezniška vojska, v kateri so bijejo najrazličnejše narodnosti od Novozelandcev do Pol jakov, niti zdaj, ko je na vzhodnem koncu tega bojišča, t. j. ob jadranski obali, obšla apeninski gorski hrbet, na srednjem odseku pa pritisnila čez Apenine tako globoko, da s težkimi topovi lahko že doseže samo Bologno, ne more nikamor naprej, čeprav se je pred njo že odprla široku Padova nižina. V tem vidimo spet dokaz, da Nemci tudi na svoje južno bojišče polagajo voliko važnost in da ga skušajo tudi še naprej držati, čeprav so na zahodu An-gloamerikanci dospeli že do pravih nemških tal in so na jugovzhodu Sovjeti prodrli že do Tise. Dejstvo je, da so Nemci v Italiji bore še vedno ob Apeninih in da še vedno ni prišel čas za njihov taktični umik na nove, severnejše postojanke. Konec prejšnjega tedna je ameriški in angleški pritisk v Etruščanskih Apeninih ter ob judranski obali zaradi hudih izgub v prejšnjih dneh nekoliko ponehal, a ko so zavezniki dobili nova ojačenja, so se boji na obeh straneh ceste Florenca—Bologna zno- va huje razvneli. Angloamerikanci so v njih z naj večjo težavo zavzeli neko višino, na vzhodnem odseku pa tudi napredovali le za nekaj sto metrov, medtem ko so njihovi poskusi ob li-gurski obali propadli. V začetku tega tedna se je peta ameriška armada južno od Bologne spet z vso silo pognala v krvavi ples. Vzlic vsem prizadevanjem pa ji je uspelo zavzeti le neko višino in malenkostno napredovati južno od Ver-gata. Potem so se boji premestili nekoliko bolj na vzhod, a kakšnih bistvenih sprememb niso prinesli. Na jadranskem bojišču so Nemci pred novimi postojankami jugovzhodno od Cesene prestregli angleške napade. Po zadnjih poročilih so nemški oklepniški oddelki vzhodno od Vergata spet razbili nove sovražne napade. Severno in severovzhodno od Lorana so zavezniki sicer nekoliko napredovali, a Nemci so takoj šli v protinapad ter jih zaustavili. Tudi pri Ceseni Angleži niso dosegli nobenih novih uspehov. Vzhodno belišče Na severnem odseku vzhodnega bojišča, t. j. na Finskem, potekajo nemški umiki povsod po načrtu, v skladu z danimi povelji. Sovjetski poskusi, da bi prehiteli te umike, so se povsod izjalovili. Konec prejšnjega tedna so začeli boljševiki močneje napadati zlasti postojanke pri Pečenegi in na Ribiškem polotoku, kjer je sovražnik izkrcal nove sile. Te izkrcane sile pa so Nemci zadržali. Tudi ob Ledenem morju se Sovjetom ni posrečilo, da bi obkolili nemške oddelke. Tam so se sovjetski oddelki večkrat skušali r-a-novo izkrcati ter obdržati na celini, a so vselej naleteli na hud nemški odpor, ki jim je priprečil vsaj to, da z izkrcevališč niso nikamor mogli napredovati. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili pretečeni teden dosti silovitejši boji kakor prej. Sovjeti so skušali na vsak način streti zlasti tiste nemške oddelke, ki so še vedno ostali pri Rigi in v zahodnem delu Letonske, čeprav so boljševiki dosegli severno od mesta Mernel baltiško (.balo, A kakor na drugih bojiščih, se tudi tu nemška obramba trdno drži in mora sovražnik vsako ped zemlje plačati s krvavimi izgubami. Močno so zadnji teden Sovjeti pritiskali tudi na nemško obrambno črto ob vzhodno-pruski meji, a šele zadnja nemška uradna poročila govore o malenkostnih uspehih, ki so jih boljševiki dosegli tod. Le zahodno od Vilkoviškija jim je na nekem kraju uspelo stopiti na vzhodnopruska tla, čeprav so tu nastopali s številnimi novimi divizijami. Severno od Varšave pa so vsi sovjetski napadi preteklega tedna propadli in obtieah v potokih krvi. Tudi pritisk sovjetskih oddelkov na važni prelaz Dukla v Gozdnih Karpatih ves teden ni popustil. Bjljševiki očividno skušajo za vsako ceno priti tod čez Karpate in se združiti z oddelki, ki prodiraj J prot!. severni Madžarski. Nemci so pravočasno zaslutili to sovjetsko nakano in so začeli umikati svoje čete iz južnega dela Sze-klerjevega rogljiča skozi odprtino med Kološvarom in južnimi olronki Gozdnih Karpatov. Največjo pozornost pa je ▼ zadnjem tednu vzbujalo Jugovzhodno bojišče kjer se nemške čete vztrajno in t vso odločnostjo bore z boljševiki, ki prodirajo proti severni Madžarski, bolj na jugu pa v Srbijo. Ves teden so se odigravali hudi boji ob spodnji Moravi, na področju pri Nišu in zahodno od srednje Morave. Močno so Sovjeti pritisnili tudi od juga na Belgrad, tako da je nemško uradno poročilo pretekli torek že govorilo o hudih pouličnih bojih v južnem delu mesta. Naslednji dan pa se je položaj tod utrdil. Na madžarskih tleh je bilo pretečeni teden težišče bojev južno od Do breezena in ob spodnji Tisi, kjer m boljševiki na nekaterih mestih preko-račili to reko ter nato usmerili svoje napade tudi po njenem desnem bregu proti severu, proti Kečkemetu, ki so ga tudi že dosegli, a so, jih Nemci pognali nazaj. S področja pri Cluiu so sc nemške čete načrtno umaknile. Najbolj ogorčeni boji se odigravajo po zadnjih poročilih južno in jugozahodno od Debreczena, kjer so se doslej že izjalovili številni sovjetski ve-lenapadi. Sovjeti mečejo spričo zelo krvavih izgub, ki so jih pri vsakem večjem napadu utrpeli, v boj vedno nove sile, a ob trdovratni nemški obrambi obtiče vsi, čeprav še tako močni njihovi sunki. Nemške obrambne črte tudi na tem bojišču sovražnik ni mogel nikjer prebiti spričo nem-ike bojne prožnosti. Ob zaključku lista poteka bojna črta — v kolikor o nje sploh smerno govoriti — nekako takole: južno od Kečkejneta proti vzhodu čez Tiso, daljo nekje med De-breezenom in Velikim Varadinotn, nato pa v loku severno od Cluja, ki so ga Nemci zaradi nevarnosti pred obkolitvijo sami načrtno izpraznili. Boji na vsej tej črti pa postajajo čedalje silovitejši. Celotna slika vseh štirih evropskih bojišč — Če štejemo jugovzhodno bojišče za samostojno — je v glavnem ostala ves pretokli teden nespremenjena, zlasti Se slika zahodnega in južnega italijanskega bojišča. Nikjer ni bilo kakšnih bistvenih sprememb, niti na Madžarskem ne, saj vendar nihče ne more pričakovati, da bi se boji tod ustavili. Prihodnji tedni bodo morda šele prinesli kakšno večio ustalitev bojev tudi na tem jugovzhodnem bojišču. Nemčija imn še dosti želez v ognju, je dejal Mussolini pred zastopniki neke divizije »Črnih srajc«. Potrdil je nerazdružno bratstvo med fašistično Italijo ter Nemčijo in izrekel zaupanje v končno zmago. Le tako bo moči Evropo obvarovati pred boljševizmom, ki ga tudi demokracije ne morejo zavreti. Razmere v Franciji povzročajo zaveznikom vedno nove skrbi. Osrednja francoska oblast pod vodstvom De Gaullea ni kos razrvanitn razmeram, v katerih žanjejo največje uspehe temne organizacije, ki poslušajo le glasove iz Moskve. Nemoč de Gaullea se kaže pri imenovanjih prefektov v južni Franciji, katerih dva so uporniki kar pobrali in ju neznano kam odvedli. S hujskajočo agitacijo proti vladi generala Franca v Španiji so začeli rdečkarji, ki sq kot voditelji španske revolucije doživeli poraz in se z begom rešili. Spravili so v južni Franciji na noge večje število nekdanjih rdečih vojščakov in skušajo z vpadi na špansko ozemlje delati nered. V Franciji sami so ti rdeči Španci napadli več španskih konzulatov, vendar so jih morali na posredovanje ameriške vojske izprazniti. Dovoljenje za naselitev v Braziliji je članom poljske begunske vlade izdala brazilska vlada. Dovoljenje velja tudi za njihove družinske člane. Kot prvi je to ugodnost porabil general Sosnkovski, ki je bil odstavljen s poveljstva vseh poljskih oboroženih sil. Pred otokom Forinozo, blizu kitajske obale, se je od 11. do 14. oktobra odigravala velika bitka med močnimi oddelki ameriške vojne mornarice, katere glavni del so sestavljale letalonosilke, in med japonskimi letalskimi oddelki. V srditih spopadih so Japonci nasprotnika prisilili, da je z močno okrnjeno silo odplul proti svojemu oporišču. Uradno japonsko poročilo pravi, da so Amerikanci izgubili 53 vojnih enot, od največjih do najmanjših, vrh tega pa tudi več sto letal. Povsem je spodletel poskus madžarske vladne klike, ki je v nedeljo z državnim upraviteljem Horthy-jem na čelu razglasila vdajo države. Temu koraku, ki bi vrgel Madžarsko v vrtinec nove boljše-viške revolucije, so se uprli narodni ljudje. Njegovo mesto in ministrsko predsedstvo je prevzel voditelj stranke »Pušfičastih križeve Salassy, ki je v vlado pritegnil tudi madžarske narodne socialiste in Imredyjevo »Obnovitveno stranko«. Ko se je vlada sestavila, je takoj dala madžarski vojski oklic, naj nadaljuje z ncodjenljivim bojein proti boljševikom ob strani ' netn-' ske vojske. Admiral Horthy je tudi naslovil na vojsko razglas, v katerem pravi, da je odstopil zaradi koristi naroda in države in da mora madžarska vojska ostati zvesta svojim izročilom in se boriti naprej. Anglosaško letalstvo, ki se je letos izkazalo .v neštevilnih strahovalnih napadih, je imelo izredno velike žrtve. Poluradni nemški viri pravijo, da so Angleži in Amerikanci v prvih letošnjih devetih mesecih izgubili naslednje: letalska obram-' ba ie uničila 13.309 nasprotnikovih letal, vendar je treba prišteti še mnoga letala, ki so bila sicer nnj-čena, vendar se uradno to ni dalo nesporno ugotoviti. Po podatkih iz tujin držav, kjer so morala mnoga anglosaška letala zasilno pristati, se skupne anglosaška letalske izgube lahko ocenijo s 16.000, od česar odpade 10.000 na težke bombnike. S temi letali vred je nasprotnik izgubil najmanj 132.000 mož letalskega osebja. V razrvanih razmerah »osvobojene« Francije hudo trpi tudi katoliška cerkev in njena duhovščina. Pariški kardinal Suhard je poslal De Gaulleu prošnjo za zaščito katoliške duhovščine, zraven pa priložil seznam duhovnikov, katere od izbruha rdečkarske strahovlade pogrešajo. V seznamu je 354 franco- Slovenci — berite 1 ORODJEMEDNARODNEGAŽIDOVSTVA Dokument preteklosti! General Rupnik svojim častnikom. Kragujevac 1938. Dobi se ▼ vseh založbah in knjiga mahi Zbirka šal in slik za rdeči spomenik. — — 10 lir — - skih duhovnikov, ki so jih komunisti odvlekli in je njihova usoda docela neznana. Računati je treba, da so ti odpeljani duhovniki že večinoma umorjeni. Finska mora od dneva vdaje doživljati nova ponižanja. S prihodom načelnika sovjetske nadzorstvene policije Zdanova v Helsinke se je takoj začelo naglo prevzemanje vseh važnih mest po ljudeh, ki so boljševizmu naklonjeni. Nastopil je tudi znani finski komunist Iluusinen, ki organizira posebno sovjetsko ka-relijsko republiko, katero je vodil že po vojni med Finsko in Sovje-tijo 1940. Središče te republike je Viborg. Finci se upravičeno boje, da bo ta mejna rdeča republika postala ognjišče boljševiških gard, ki bodo netile rdeči ogenj tudi v na videz svobodni Finski. Italija ne bo dobila nazaj nobenih kolonij. Neki delavski poslanec je v londonski zbornici spet sprožil to vprašanje zaradi Bonomiievega truda, da bi morali zavezniki delati razliko med starimi italijanskimi kolonijami in kolonijami, pridobljenimi po Mussoliniju. Minister Law je povedal, da na vrnitev kolonij Italiji sploh ni moči misliti, ker Angleži ne morejo dopustiti, da Jbi Italijani kdaj pozneje zopet ogražali britanske zveze po Sredozemskem ali Rdečem morju. Za ranami, ki jih je pred dvema mesecema dobil od prometni nesreči v Normandiji, je umrl poveljnik armadne skupine na zahodu maršal Rommel. Hitler je zapovedal pogreb na državne stroške v počastitev vojskovodje, ki se je posebno izkazal v bojih v severni Afriki in se je tedaj kot 51 leten general priboril naslov maršala. Klavrno vlogo mora pod sovjetsko zastavo igrati izdajalski romunski kralj Mihael. Podpisal je dva ukaza, po katerih bodo prijeti in kaznovani člani vseh romunskih vlad pod njegovim kraljevanjem. Poglavitno besedo ima v Romuniji pravosodni minister Patrascanu, komunist po prepričanju, ki po navodilih iz Moskve uvaja v Romuniji boliševiški red, čeprav boljševiki, ki uradno zagotavljajo, da nobeni izmed držav, ki so jih sedaj zasedli, ne vsiljujejo svojega režima. Tega jim tudi ni treba delati, kajti povsod najamejo in organizirajo, domače Of, ki zahtevajo boljševiški red, ljudstvo pa novo stanje »na povsem svobodnih volitvah« potrdi. V Londonu so naredili križ čez upanje, da se bo vojna v Evropi končala letošnjo jesen,kajti srditi in zagrizeni odpor nemških armad na zahodu jo preprečil vse načrte. Te mešane občutke pa jim greni tudi spoznanje, da se s svojim naskokom na Evropo niso še v ničemer okoristili, pač pa so omogočili boljševikom, da so pobrali ogromno plena in pobasali že 13 držav in državic. Zamudnikom delovne službe Vsi v Ljubljanski pokrajini bivajoči mladeniči rojstnih letnikov 1914 do 1926, ki so redni pregled za obvezno delovno službo itt kakrSnega koli vzroka zamudili« »e morajo brezpogojno javiti komisiji v petek dne 20. oktobra 1944 ob 13. uri popoldne v zgradbi Delavskega doma, Blei* weisova cesta St. 42. Oni mladeniči, ki prebivajo irven ljubljanskega bloka, naj se takoj zglas* pri svojih županstvih, da jih pravočasno odpravijo k pregledu v Ljubljano. Kdor bo od pregleda izostal, bo v smislu obstoječih določil najstrožje kaznovan. Pokrajinska uprava v Ljubljani Slovenčeva knjižnica stopa v četrti letnik! Lepa letev, ki jo ima Je za sehoj in bogat spored, ki ga ima za naprej, Slovenčevo knjižnico sama priporočata. Knjige četrtega letnika smo izbrali iz literature svetovnih narodov in sicer dela, ki so res znana in Že prevedena v druge jezlko-Spored Brno skušali napraviti kar se da pester in smo dali progtnvttl tudi najlepš® novele Iz novogrške literature, ki so zanimive po okolju in itnačaju. Držali smo se gesla: Vsakomu nekaj in tako, da bo vsem všeč. Prepričajte se sami in postanite naš naročniki m. v "-j.- ■■■ .;j m |J I g# lil Nauk Jelendola: med Slovenci 11 S HI w Ll ■ in med komunizmom ni sprave f' Pri spominski slovesnosti v počastitev jelendolških žrtev, ki jo je 12. t. m. priredila ljubljanska radijska po-staja, je načelnik informacijskega od-dedka pri Pokrajinski upravi g. dr. ruš, izvajal naslednje: * lČI0(^*na *nveznles In varovanka 'Angležev, Amerikancev ter Jotov, koraka v vsej svoji razcapani slavi v zapor. Prva dva njena Člana nega izmed njih morali obleči IJakijevo polkovniško suknjo. sta h T vsej svoji razcapani slavi v zapo v .,„11 ,avrno uniformirana, da so domobranci enega 10 kovniški suknjič Pera Popivoda, drugega pa v Daki »Najbolj čudovita vojska u min« In njene hlače. gnila od strelov razbito lobanjo in pod-njo položila mehko zglavje, da uboga glava ne bo ležala na trdi deski... Na zglavje je naslonila sliko Marije Pomagaj z Brezij, ob glavi prižgala drobno svečico in se zatopila v molitev. Stisnilo me je za grlo in za srce, sunkoma sem se obrnil, da bi me bolečina ne premagala, med potjo pa so se mi kakor vihar podile misli po glavi: Saj je bil vendar zvezan na rokah in nogah; bil je ujetnik, ki se ni mogel nrav nič braniti; bil je siromak, ki ni bil nikomur več nevaren — in vendar so njega in njegove tovariše hladnokrvno pobili. Kako je to mogoče? »To je skrivnost hudobije,« je za-šumeio v vrhovih smrek, da so se stresle veje in vejice. Pritaval sem spet do jame, okrog katere je bila zbrana velika gruča ljudi. V jami so junaško in požrtvovalno delali fantje — domobranci — težko delo usmiljene ljubezni do bližnjega. »Še to roko nesi v krsto, njegova je,« so podajali drug drugemu bcxfne ostanke mučenih junakov. »‘Pazi na glavo, da se ne odtrga,« so se opozarjali pri težavnem poslu da bi truplom svojih bratov, ki so dali življenje za iste idealte, prizadejali čim manj okvar. Približal sem se robu jame in pogledal vanjo. Trupla so ležala križem drugo čez drugo, nekatera podolgem, nekatera počez. Vsa zvezana na nogah, nekatera strahotno skrčena in zvita. Vi vsi, ki sprašujete vsakogar, ki vam pripoveduje o teh žalostnih dogodkih: »Ali si bil tam? Ali si videl?«, potolažite se v svojih resnicvljubnih skrbeh: jaz sem bil tam in sem vse to videl in doživel. Prisegam pri Bogu, da je res. »Ta ni v tej legi padel v jamo,« so modrovali domobranci, ki so prinašali in odnašali krste. »Moral je biti slabo zadet in se je tako zvil od bolečin, še preden je umrl, ubožec.« Pozneje smo se takšnih skrčenih trupel kar navadili. Človek zares veliko prenese in se privadi tudi najstrahotnejšim prizorom. Vendar se je ob vsakem takem zvitem truplu kar samo od sebe neprikli-cano in nehoteno, [»stavilo predme vprašanje: »Kako je mogoče, da se krvniki niso ozirali na to, ali je bila zajeta v Cerknici meseca septembra. Dvogovor Mati: O hčerka moja, vrni so že, vrni iz blatna sužnosli dolenjskih host! Od joka eom že slepa — ti odgrni mi luč, da k soncu vzpno se dnevi črnil Odkar si šla, je le bridkost moj gost. Ubeži iz krvavih klešč, odvrni, da no raztrga mi srca bridkost! Hči: O mati moja, iz teh host prekletih ni zame, čujte, več poti nazaj I Po srčni krvi ko po rdečih cvetih podim ee blazno in visim v obetih o zmagi kakor v zanki papagaj. Mladost umira v udih mi izžetih; med nama* mati, je preveč pregraj! Mati: O hčerka, moja hčerko, vbo zločine, zablode, padce, ogenj, rop in kri odpuščam ti in tnrera od bolečine. Cuj, Bog je Bog ljubezni in miline, zaupaj — tudi on ti odpustit Naj greh in eram in strah te ne od: jm od mojih vrat, odprtih ti vse dni! Hči: O mati, moja mati, čoj, ne kliči iz gozdnih zank me v svoj objem nazajl Kot zlodej v krempljih me drle ti griči, tovariši so zvesti ko hudiči — pozabi me, ne muči me ti vsaj! Ne slišiš, da me kličejo mrli« — naj mednje pade moj krvavi maji .Vinko Žitnik. Pisma nam in vam Cenjeno uredništvo! Rad hi, gospod urednik, le dovolile, napisal nekaj besed v zagovor kolesarjem, na katere lako rada leti vsa krivda za to ali ono prometno nesrečo. Odločil sem se napisali to pismo zalo, ker sem trdno prepričan, da kolesarji spričo takšnih očitkov trpe krivico, seveda, če t2-vzamemo tiste divje kolesarje, ki mislijo, da so ceste izključno le sanje in da lahko vozijo kjer koli in kakor koli. Kolesarjev je danes dosti več na cesti, kakor jih je bilo prejšnje čase, ko so bila na razpolago ob vsakem času tudi rasna druga vozila. Prav je, da jim je oblast spet dovolila uporabo koles, saj bi drugače moral marsikdo presneto nabrusiti pele, preden bi prišel do kraja, kjer je v službi in potem spet nazaj, ali pa po drugih nujnih opravkih v kakšnem bolj oddaljenem koncu mesta. Tudi cestna železnica zaradi višje sile večkrat odpove in si ni mogoče pomagati drugače kot s kolesom. Tudi opozorila, da se bliža nevarnost letalskega napada, so kriva, da je promet s kolesi živahnejši, kakor jo bil prej, ko tega ni bilo. Brž ko se oglasi sirena, marsikdo zajaha kolo, da tako še pravočasno lahko pride domov na varno ali v kako drugo zaklonišče. Vprav pri tem živahnem pouličnem prometu ob alarmih se mislim v tem pismu ustaviti. Dostikrat sem bil sam priča, kako pešci v primeru posvarke kakor brez glave begajo čez ceste in ulice, kakor da nič ne vidijo in nič ne slišijo, čeprav bi morali vprav v takšnih prilikah biti še dokaj bolj pazljivi in previdni kakor sicer. kolesarji, ki vozijo s predpisano naglico in po desni strani ceste, zvone in zvone, a pešci švigajo pred njimi čez cesto ter tako sebe in kolesarje spravljajo v resno nevarnost. In če se zgodi, da kolesar ne more več pravočasno ustavili kolesa in preprečiti trčenji, je seveda on kriv, *ker da po cesti preveč divja*. Vse takšne in podobne nesreče gredo po navadi na kolesarjev račun, a Bog ne daj, da bi bil trčenja sredi ceste kdaj kriv brezglavi, ob alarmih deloma upravičeno, deloma neupravičeno ie stokrat bolj brezglavi pešec. Ob takšnih primerih bi bilo pač dobro, le bi ljudje imeli vsaj nekoliko več mirne krvi in previdnosti, in bi potem sami po sebi odpadli tolikokrat povsem neupravičeni očitki na račun kolesarjev. Ues ne stane dosti, če pešec, preden kje sredi mesta prečka cesto, pogleda malo na levo in desno, le je varno. Dosti vel stane, le te kdo po tvoji krivdi sredi ceste podere na tla. Zalo le malo vel previdnosti in mirne krvi, pa bo manj nesreč in manj krivičnih očitkov na račun kolesarjev. Kolesar. Gospod urednik! Pribliir.o pred mescem dni je dnevno lasopisje prineslo med dnevnimi novicami obvestilo, da mora bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada vsem upravičencem, bolnim na jetrih ali iolču, odvzeti odrezke la 100 gr trdih maščob osnovne živilske nakaznice, upravičencem, bolnim za sladkorno boleznijo, pa odrezke za 500 gr sladkorja in odrezke za 1000 do 3000 gr kruha osnovne iivil-ske nakaznice. V lem svojem pismu si dovoljujem staviti nekaj pripomb glede slednjih, ker sem tudi sam prizadet. Zdi se mi listo prav, da sladkorno bolni ne dobe na živilske nakznice sladkorja, ker ga zaradi te svoje bolezni ne smejo uživali. Celo kar ludno je bilo, da so diabetiki dobivali na živilsko nakaznico sladkor vse do prejšnjega meseca. Tudi nova določba, da mora odslej bolniški odsek mestnega preskrbovalnega urada odvzeti sladkorno bolnim 1000 do 3000 gr kruha, saj te vrste bolniki tudi kruha ne smejo uživati v tistih količinah kakor zdravi ljudje, marveč le v omejenih, je na mestu. Ko so prizadeti upravičenci v talelku oktobra začeli prihajali v urad bolniškega odseka mestnega preskrbovalnega zavoda po oktobrske bolniške nakaznice, so v skladu z zgoraj omenjenim opozorilom v dnevnem časopisju prinesli t seboj osnovno živilsko nakaznico za mesec oktober z neodretanimi odrezki maščob, sladkorja in kruha, ker drugače ne ti dobili bolniških nakazil za to in ono, recimo za meso, olje in drugo, kar jim je zdravnik predpisal, da smejo uživati in v večjih ali manjših količinah dobivati od bolniškega odseka mestnega preskrbovalnega urada. Velika večina bolnikov se je gornjega opozorila dejansko tudi držala, saj se je vsak bal, da ne bi bil še ob te, zadnje čase že precej pičle dodatke. Držali pa so se omenjenega opozorila prav gotovo tudi zato, ker so upali in še upajo, da jim bo bolniški odsek mestnega preskrboval-nega urada namesto odtrganih dodatkov sladkorja, maščob ali kruha, ki ga ne smejo uživati v tolikšnih količinah kakor zdravi ljudje, dal bolniška nakazila za kukina druga živila, za takšna, ki jih vzlic tvoji bolezni smejo uživali. Ti bolniki, med njimi tudi bolniki moje vrste, so šli torej vsaj t nekim upanjem na bolniški odsek po nove bolniške nakaznice. A doslej je bilo lo ie samo upanje, zakaj ko so bolniki tam vprašali uradnike, ie bodo dobili namesto odtrganih odrezkov za sladkor, kruh in maščobe kaj drugega, so jim odgovorili, da zaenkrat še nimajo nobenih sporočil s višjih mest in da naj zaradi lega bolniki t omenjenimi boleznimi ne računajo s trm, da hi namesto pritrganih živil dobili kakšne druge dovoljene dodatke. Bolniki so z bolniškega odseka odhajali torej nekoliko potrli, in marsikdo je ie začel računati, če se mu sploh »še splača< bitt "bolnik. Odslej — je računal — je ugodnost, ki tem jo kot bolnik deležen pri zakoniti nubavi živil, tamo še malenkostna, če jo je sploh še kaj. Kol diabetik zdaj nič več ne bom dobival Po! leta domobranskega dala, lejev m m Prav je, da v teh dneh, ko obhajamo poiletnico obstoja domobranske edinice v Škofji Loki, povemo, kakšni so uspehi njenega boja in dela. Že več kot leto dni prej, preden se je v Škofji Loki ustanovila domobranska posadka, so trezni ljudje z grozo in zaskrbljenostjo v duši gledali, kam vodi zločinska komunistična propaganda gorenjsko ljudstvo. Dolenjska je tedaj že gorela v rdečih plamenih, že so padali tisoči pod »bratskimi« streli, že so tedaj gorele tam cerkve in bili kar se da zverinsko uničeni tisoči Dolenjcev. Tedaj so se tudi tu zavedli, kako strašna nevarnost preti. Ko so pa videli, da so z Dolenjskega prišii na Gorenjsko še oni razbojniki, ki so tam naredili krvniško šolo, čeprav so skrivali svojo zločinsko preteklost, je bilo dovolj. Fantje v Škofji Loki so stopili skupaj in po resnem preudarku v najbojši volji, da ohranijo svojo zemljo pred uničenjem, začeli snovati domobransko organizacijo. Jasno je, da so jih takoj škofjeloški rdeči vohuni odkrili. Njihova prva misel je bila, da je treba v kali zatreti vsako protikomunistično gibanje. A kljub temu da so na najbolj okruten način pobili deset prvih organizatorjev, se Ločani niso ustrašili, čeprav je 15. marca 1944. samo 1 fantov prijelo za orožje. Led je bil prebit, delo se je začelo. Ne bomo trdili, da je blio delo lahko, saj je bila vsa okolica, zlasti pa Škofja Loka tako prepojena s komunHtiči o imitacijo, da niso za takele imeli druge besede ko izdajalec in drugega pozdrava ko pljunek za hrbtom. Kaiko so se tedaj napihovale škofjeloške gospodične in »zaslužne« dame, ko so videle, da le ne gre tako, kakor narekujejo njihove puhle glave! škofjeloški komunisti pa to s strahom gledali na to borno edmieo, češ sedaj je pa vrag, ko nimamo samo mi orožja. Fantje pa od svojih načel' niso odnehali. Cim več je bilo polen pod noge, tem močnejša je bila njihova volja, da ohranijo ljudstvu življenje in premoženje. Fantje iz hribovskih vasi so pa te borce kmalu spoznali, saj so že dolgo z njimi, le korajže ni bilo, postaviti se razbojnikom v bran. Kmalu so začeli prihajati od vseh strani, vsak z željo v srcu, da bi postal slovenski domobranec, da bi postal borec proti komunizmu. Iiz dneva v dan je posadka rasla, toda vedno so pri tem gledali na to, da niso samo po številu, ampak tudi po duhu. Skrbeli so, da so imeli protikomunistična predavanja, dn so spoznavali sovražnika ne san^ po sadovih, ampak spoznavali tudi bistvo komunizma in vse njegove načrte. Zpto je danes moCi s ponosom trditi, da ni škofjeloška posadka samo po številu močna, da niso ti fantje samo borci, kakršnih ie treba iskati daleč naokrog, ampak da so tudi njihove duše prekaljene v slovenskem m protikomunističnem duhu, kar je prvo in rlavno v tem boju- Zato pri tem ne štejejo besed, ampak tehtajo dušel Lošiki domobranci so zare* tako močni, da trepetajo prod njimi vsi komunisti, ki se kot pretepem psi '»točijo po hribih med Poljansko in Sevsiko dolino.Tja do Sovodenj in Cerkna in drugih vrhov sega domobranska poet in bije zločinske tolovaje. sladkorja, in pri kruhu - ki iz tedanje enolne moke ni dosti drugačen in slad' korno bolnim ne dosti bolj nevaren kol nekdanji »grahanu kruh — bom tudi prikrajšan za nekaj kilogramov na mesec. Prej tem dobival na podlagi zdravniškega spričevala tudi 800 gr maščob — v začetku samega olja, pozneje pa 160 gr olja in 640 gr zaseke. Odslej, vsaj oktobra je bilo tako, imam pravico le do pol decilitra olja, kakor vsak drug potrošnik, od trdih maščob pa rol je odmerjene namesto prejšnjih 640 gr le 250 gr (Zdravi ljudje je dobe 350 gr!) Kako je torej s celotnim ralunomr Alt ni bolje, ie sem odslej naprej »zdrav* in dobim na svojo običajno živilsko nakaznico vse tisto, kar zdravi ljudjef Res je, da potem ne bom dobil onih 250 gr zaseke, ki je namenjena bolnikom, dobil pa bom zato vso ono trdo maščobo, kakor jo dobe zdravi ljudje. In kruha bom kot zdrav človek dobil tudi polno mero, prav tako bom na boljšem tudi za celega pol kilograma sladkorja, ki ga kot diabetik seveda ne bom sam užival, ampak ga bom lahko odstopil svojim otrokom, ali pa ga, recimo, prodal na črni borzi in si za izkupiček kupil n. pr. mena ali kaj drugega takegu, kar brez škode za zdravje tmem uživali. Mesu, ki ga kot diabetik še dobivam na bolniško nakazilo po 50 gr na dan, to se pravi trikrat po pol kg na mesec, se bom sicer moral odpovedali, v lepo nadomestilo za vse to pa mi bo prihranjeno vse tisto čakanje, preden človek pride do bolniškega nakazila: čakanje pri zdravniku, pri preiskavi krvi, potem na mestnem fizikatu, ko prošnjo vlagaš — lam moraš po najnovejšem plačati za vsako bolniško spričevalo po 10 lir (kam gre ta denar, ne vem) — nato na bolniškem odseku mestnega preskrbovalnega urada, ko greš v začetku vsakega metcca po bolniško n'akazilo za zaprošene dodatke, in slednjil ie najmanj trikrat na mesec pri mesarju, ko grei vselej po pol kg mesa. Pripomniti moram še to, da se meso na bolniške nakaznice niti primerjati ne da t Ustim, ki hi ga dobil na Irni borzi, čeprav je seveda tam precej dražje. Vsake tri mesace pa je vso to pot treba narediti znova, ker je prošnjo treba ob noviti. Čevlji torej tudi precej trpe. Kaj je torej ceneje? Ali se vam ne zdi, gospod urednik, da je bolje, le tem odslej raje »zdravtt Diabetik. Vojaški uspehi Škofjeloških domobrancev v teh mesecih so lepi. Čeprav jih je bilo v začetku le nekaj če,z sto, so kljub temu uničili nad 60 taborišč in izvojevali mnogo trdih in hudih borb. Uničili so vso »gospodarsko komisijo za Sevško dolino« in zaplenili vsa njena skladišča; uničili taborišča okrajnega komiteta KPS za Gorenjsko, zaplenili v tem taborišču vso radio aparaturo, ves arhiv, pisalne stroje in municijo in ogromno raznega blaga. Eden največjih uspehov je bil, da so poiskali in uničili vso »tehniko« (propagandno tiskarno) za Gorenjsko in Koroško. Posebno pohvalo zasluži domobranski vodnik Janko Ambrožič, ki je sam še z enim domobrancem udrl v taborišče in pobil stražo, nato so prišli ostali domobranci. Taborišče je bilo odlično urejeno, zlasti tiskarna. Tiskarski stroj so ukradli v Grobljah. Imeli pa so že pripravljenega ogromno propagandnega blaga, skladovnice papirja, pisalnih strojev, nekaj radio aparatov in ogromno drugega materiala. Tolovajski veljaki še danes jokajo za svojo izgubljeno »tehniko« in si belijo glave, kje bo mogoče ukrasti še kakšen tiskarski stroj in ostale potrebščine. In tako je šlo vsak dan od uspeha do uspeha', tako da so škofjeloški hribi res očiščeni, samo včasih pribeže odkod kakšne raztepene »brigade«, pa iim gredo hitro povedat, da tu nimajo kaj iskati, da tod gospodarijo domobranci. Da bi te uspehe pred svetom skrili, je škofjeloška gospoda porabila vso svojo agitacijsko spretnost, da bi uničila domobrance vsaj z jezikom, ko jih že z orožjem ne morejo. Bogve kolikokrat so bili v teb mesecih že vsi domobranci pobiti? Toliko jih je padlo v teh puhlih in škofjeloških buticah, da če bi vse skupaj sešteli, bi že presegalo število tisoč! Bogve kolikokrat so bil'i že vsi obkoljeni in zajeti, vse orožje jim je bilo pobrano in zaplenjeno, domobrancev pa je vedno več m vedno bolj so založeni z orožjem, ki ga zaplenijo komunistom. Saj resnici na ljubo povedano, ti puhoglavci niti sami sebi ne verjamejo, toda vedno skušajo ujeti kakšnega kalina, ki verjame njihovim lažem. Kakor povsod, tako je tudi zn to domobransko edinico bil 15. september zgodovinski dan prav poseben dan- Kakor povsod, tako so se tudi tu domobranci odločili, da se grejo predat tolovajem in da bodo stopili v NOV. Nabasali so si nahrbtnike s suho hrano, poklicali Se domobrance te Žab-nice, ki tudi spadajo tja, pa odlili t hribe proti Blegašu in Jelovici iskat komisijo, ki naj bi se ji javili. S seboj «o nesli tudi vdanostno brzojavko za : .aršala Tita in Kremljevega Pepeta in še prav posebne pozdrave za Kidriča in druge gospode. K tem dejanjem so domobrance tako rekoč prisilile škofjeloške pg^podič-ne in g a« p e in »velmožje«, češ le kaj delajo škofjeloški »beleki«, da se ne vdajo, ko so se vendar vse .'Iruge gorenjske posadke že vdale. Ubogali so jiL in šli. Vsi trudni in znojni so iskali tolovajev. Skoraj ves teden so tekali za njimi, jih prohili, naj počakajo, da vrnejo vojne reči, da bodo polnoštevilno prišli v njihove vrste, da nočejo biti narodni izdajalci — pa vse zas*onj —. Naborna komisija ni holc!a počakati-Tita niso našli, Kidrič namesto da bi sprejel Ločane, se je tresel kje v Kočevskem Rogu, Kremeljski Pepe pa se je gotovo pridušal, da imajo prav gorenjski domobranci ??ko trde butice, da ne morejo razumeti rešitve, ki jo svetu ponuja on. Škofja Loka pa je v teh dneh pokazala svoj pravi ohraz. — Vse je bilo prepričano, da so se šli domobranci res vdat. Zato so izvlekli še iz starih predvojnih zalog steklenice, klobase, naredili celo pogače, z rozinami zabeljene in cele noči napijali Titu in pri zaprtih oknih kričali: Živela NOV in POS in KPS in KPJ in ZAVNOH itd. V nekaterih ljišah so imeli kar na listku »vlado« in že delali program za prvi »miting«. Tedaj pa prejoj! Ali se niso iz hribov priklatili nazaj spet ta »beli hudiči«, pa s harmoniko, ki so jo vzeli tolovajem in s kupi zaplenjenega blaga spet vkorakali v Škofjo Loko z zmagoslavno pesmijo! Res, tak _ škandal, tako sramoto gredo narediti velikemu maršalu Titu! No, Ločani so se spet zaprli v svoje sobane in dalje tuhtajo, kako bi domobrance spet predali in postrelili in obkolili. Hvala Bogu, da je njihova modrost kratka, domobranska .trda pest pa neizprosno udarja po njihovi »slavni«, od vseh zaveznikov »priznani« vojski. Domobranci so ob povratku sklenili, da se bodo šli vsak dan iznova »javit«, da bi bilo zadovoljstvo še večje. Opozarjajo pa vse komunistične simpatizerje, naj počasi pijejo stare zaloge, da ne ho prezgodaj zmanjkalo! Domobranci jih namreč hranijo samo zase, da zalijejo svojo zmago, ki bo kmalu, čepTav ne čez 14 dni kakor njihova. Da pa ne bomo pri tem poročihi lažnivi, bomo priznali tudi vse domo- ,Dvanajsta ara’, zavezniška poaoe H. 0. ¥. in .razkroj’ domobranstva... Po zadnjem »velikem uspehu« tolovajske druhali pod poveljstvom »Da-kija« pri Šmarju imamo ze dalj časa mif — pige domobranec iz Šmarja. Ne upajo in ne upajo *i več prinesti svojih ušivih, glav v našo bližino, tako da ie domobrancem postalo že kar ne-am dolgčas, ko ni nobene prilike, da bi se spoprijeli i »osvobodilno vojsko«. Nekako okoli 15. septembra pa se je domobranska posadka vendarle nekoliko razgibala, ko je vse njeno moštvo s poveljnikom vred sklenilo »izpolniti« povelje »slavnega maršala« Tita in pristopiti k še bolj »slavni« NOV. Poveljnik je poslal oglednice na vse strani, da bi prišle v stik s komunističnim štabom in mu »ponižno izročile prošnjo, naj nas vsaj zdaj ob dvanajsti uri sprejme skesane v svojo slavno vojsko...« A vse je bilo ko zakleto. O tolovajskih brigadah ni bilo nikjer ne duha ne sluha. Preiskali smo vse gozdove in oddaljene vasi, toda brez uspeha. Kar nekam žalostne so se vrnile oglednice domov, zakaj »dvanajsta ura« ie odbila, mi pa nismo mogli dobiti stika z »osvoboditelji«... Joj, kako skrbne so se izkazali naši šmarski torcnci in Ofarji do nas. Kako se bojo zdaj, ko je že odbila »dvanajsta ura«. Sam ne vem, odkod pri njih naenkrat toliko usmiljenja in ljubezni do nas. Govorili so nain vse mogoče in nemogoče stvari: »Sovjeti bodo vsak čas tu. Angleži spuščajo partizanom orožje in drugega vojnega blaga knr na vagone.« In Se in šc... Težko je našteti vse tisto, kar so nam tvezli. Spet smo poslali oglednice na pot, da vidijo vsai to, kakšni so zdaj »tovariši« v novih uniformah in z angleškim Orožjem. A spet je bilo vse zaman. Smolo pa so imeli tcrenci. Ena izmed naših oglednic je našla nekaj komunističnih propagandnih tiskovin, iz katerih je razvidno vse nekaj drugega, kakor pa so nam trobili terenski trobentači. »Pregled dogodkov« od 30. septembra t. 1. prinaša na primer tole: »Zadnje dni ko nekatere radijske postaje še bolj poudarjale pomoč, ki jo nu-dijo naši zavezniki nasi NOV.^ Tako na primer ni res, da lil nam bila zavezniška letala prinesla pomoč v moštvu in materialu. Treba je poudariti dejstvo, da je ravno v pogledu oborožitve naše vojske bila pomot zaveznikov zelo majhna. V decembru leta 1945 nam ie bila zelo potrebna pomoč v orožja, hrani in obutvi Toda vsega tega je bilo tako bore malo, da je sam Tito izjavil, da je vse tisto, kar smo dobili, kaplja v morje.« Dalje pravi isto poročilo: »Čeprav je poteklo že več mesecev od spora- Ch. Dickens: Cvrček za pečjo povest, ki Je na gledališkem odru ganila na tisoče src. Bruno Brehm: Ne cesar ne kralj 2alolgra In polom cesarja Karla, poslednjega Habsburžana na avstrijskem prestolu, vloga, ki Jo Jo Imel ob razpadanju šeststo-letne države, zaton političnega sveta, v katerem smo Slovenci živeli do konca svetovne vojne, to sta DVE NOVOSTI, ki ju bo začel naš list objavljati V PRIHODNJI ŠTEVILKI Opozorite na to novo privlačnost sveje znance In prijatelje, da si naroče ali kupijo »SLOVENSKI DOM« zuma med narodnim odborom in dr. Šubašičero, naša vojska še vedno ni dobila vojnih in trgovskih ladij. Pomoč, ki so nam jo dali zavezniki, je bila tudi njim, ne samo nam v korist. Če bi bila pomoč večja, bi bili tudi uspehi večji. No, pa tudi tako so dovolj veliki, da je lahko vsemu svetu i'asno, da smo sposobni osvoboditi do raja svojo deželo.« Seveda hi jo »osvobodili«, 5« jin* De bi razbijale glav trdo domobranske pesti. Del slovenske zemlje^ ste »osvobodili« s tem, da ste ropali in morili, zapomnite pa si, da druge polovice ne boste. Zato smo poroki mi, domobranciI Razbijali smo vam vaše oddelke pred 15. septembrom, pa vam jih bomo sedaj' še bolj. Pa še nekaj smešnega smo zvedeli iz njihovih letakov: Da je Stalin »velik«, to smo vedeli, da pa je komunistični maršal Tito še večji, tega nismo vedeli, niti verjeli toda poglejte, kaj pišejo: »Pred nekaj dnevi se je vrhovno poveljstvo sov j. sil obrnilo na »Nacio-nul. komit.« Osvob. Jugoslavije in poveljstvo Jug. NOV s prošnjo, da dovoli začasen prihod Sovj. čet na Jugo-slot. ozemlje. Nar. kom. in vrhovno poveljstvo NOV sta ugodila prošnji sovjetskega poveljstva, vendar pod pogojem, da no v krajih, kjer bodo rdeče čete, delovala civilna uprava Nac. kom. osvob. Jug.« Pa recite, da to ni smeSno. ekoda je le, da ne izhajajo več zagrebške »Koprive«... Tudi pri »razkrajanju« sovražnika so dosegli »velike« uspehe. »Mladina«, glasilo sloven. kom. mladine, prinaša pod naslovom »2000 prostovoljcev« naslednje: »Tudi pri razkrajanju sovražnika smo dosegli res velike uspehe. Tako smo n. pr. v Tolminskem okrožju pridobili z vstopom v NOV 70 italijanskih vojakov, v okrožju Nabrežine pri Trstu pa 30 karabinjerjev.« To j e res velika in zelo pomembna pridobitev za NOV... To in še veliko drugih smešnih novic lahko človek bere v komunističnem tisku. Škoda le, .d_a 81 Človek ne more teh listov naročiti. Kaj pa vi, šmarski ofarski gobez-dači, kaj pa vi pravite^ na tor Ali je to tudi samo naša laž in propaganda? Le oglasite se pri nas, pa vam bomo vse to pokazali v izvirniku, če drugače ne verjamete. Res, hudo ste nas »UKU A »FIN A. JOKA« razkrojili.... Povejte nam le, koliko domobrancev pa je u&lo ,•* Šmarja k vašim ljubljenim tolovajem? Mi ne vemo za nobenega. Morda nam lahko vi postrežete s kakšnim imcuom, kaj? Dajte nol branske izgube, čeprav gredo po tolovajskem štetju v tisoče. Kljub trdim borbam so Ločani izgubili samo dva svoja borca, eden pa je bil lahko ranjen. Doslej je padel zadet od komunistične krogle Markelj Janez, sedemnajstletni fant, ki ga je v Hrastnici iz zasede ustrelil komunist, ko so se domobranci vračali z zmagovitega pohoda domov. 10. septembra pa se je lepega sončnega dne peljal s kolesom domov v Zminec domobranec Krmelj Jože, eden prvih borcev v tej posadki. Na poti so ga iz zasede ustrelili komunisti. Vemo kateri so čepeli v zasedi: Božnar Janko iz Pasje vasi, Prevodnik Franc iz Bodovlj, Tavčar Janko iz Zminca in Štrupov iz Škofje Loke. Kljub temu da se danes skrivajo pod raznimi komunističnimi imeni, jih bo poiskala domobranska roka inr desetkratno plačala. To so torej domobranske izgube. Nič se jih ne sramujejo priznati, nič jih ne skrivajo kakor komunisti. l>o-bro pa vemo, da te izguibe niso zastonj. Njihova kri, ki je orosila gorenjsko zemljo, je dala rast novim domobranskim močem. Ob njihovi smrti je postala gorenjska volja še jačja, še bolj trden sklep, da ne bodo nehali z bojem, dokler naša gorenjska zemlja ne t>o zadihala v pravi svobodi, ne pa pod knuto komunističnega nasilja v znamenju srpa in kladiva. In v tem boju nam Bog pomagaj 1 «»♦«♦♦♦♦♦ Izpopolnitev telefon, imenika Poštna direkcija obvešča vse Imetnike novega telefonskega imenika za 1944 leto za področje mesta Ljubljana, da ga je treba izpopolniti s sledečimi telefonskimi naročniki, ki jim jo bil telefon naknadno uvrščen v promet: Bogataj Ivan, elektrotehn. podjetje, Kongresni trg 19 . . . 20-03 Goreč A., kolesa, avto- in zimskošportne potrebščine, Dunajska cesta la...........................80-06 Hrehorič F., stanovanje, Selen- burgova 8............................93-09 Kobal dr. Alojzij, odvetnik, Dunajska la ............................21-38 Kosi * Sver, gradbeno podjetje, Cesta 29. okt. 16....................21-75 Krivic dr. Rudoll, advokat, Pra- žakova 15............................27-12 Mandeljc Drago, poobl. graditelj, Albanska 4 a.........................38-90 »Marad«, skladišče, 2ivtnozdrav- niška ulica..........................32-38 Ocrin Ing. Gustav, poobl. Lni arhitekt, Dobrilova 30 ... . »4-47 Pavlič Miroslav, Mala čolnarska 7 28-86 Petriček, slaščičarna, kavarna, Ulica 3. maja 6......................84-90 Schumi Iv., trgovina s kurivom, pisarna, Frančiškanska 10 . . 22-70 Sloveni a - Transport, Špedlcijska tvrdka, Miklošičeva 13, pisarna 27-18 Carinska pisarna in skladišče . 87-19 Sumi Iv., trgovina s kurivom, pisarna, Frančiškanska 10 . . . 22-75 Sver & Kosi, gradbeno podjetje, Cesta 29. okt. 16.................21-75 Hkrati opozarjamo telefonske naročnike, da se bo prodajal telefonski imenik od 20. t. m. dalje samo na glavni pošti. Quo vadiš Roman v slikah I Dobite g« ▼ uredništvo »Slovenskega doma«. branje za današnje dni. Knjigo mora pr®" brati vsak Slovencc, 7.a 3 Ure mu jo n® razpolago v upravi »Slovenca« in pri vs*“ kolporterjih, ■■■■■■■■■■■■»•■■■■■■•na**. JPred rdečimi izpraševalci isi soditilcl Spomini slovenskega duhovnika 'po lanskem 8. septembru (Vil") »Ali si homu pomagal v internacijo?« .. »Tovariš! Ali si komu pomagal, da’ je šel v internacijo?« Vedel sem, da to vprašanje mora priti na vrsto. Moja obtožnica je gotovo govorila tudi o tem, da sem ljudi spravljal v internacijo, že v Cerknici sem slišal ta očitek. Celo na avtomobilu, s katerim smo se peljali v Ko-£,evje> je dejal mlad tovariš: »Ali je remc gori? To je tisti, ki je rekel, da *e za nobenega ne bo potegnil, da bi ga spravil iz internacije.« A žal mi je, da sem se sploh za katerega potegnil. S lem sem še sebe spravljal v nevarnost. Opominjam se, kako se ie italijanski oficir jezil name: »Vi duhovniki ste taki, da imate slabe za dobre, dobre pa za slabe. Kako malo poznate ljudi!« Odgovoril sem: »Jaz nisem nikogar spravil v internacijo. Tudi pomagal nisem pri takem delu.« In ko sem videl, da sem pred1 tem sodnikom sam svoj obtoženec in hkra-tu zagovornik, sem nadaljeval: »Če pa že moram biti vsega kriv, ▼am resnici na ljubo povem, da sem se kot novi dušni pastir moral zanimati, kakšne ljudi imam v fari. Farane moram poznati, sicer je vsako delo odveč! To je jasno. Zato sem se res zanimal za tega ali onega. Toda niti malo nisem kriv, če je šel kak človek1 v internacijo. Nisem se zato zanimal zanj, dn bi ga spravil v internacijo, ampak da bi ga spoznal. Poleg tega se je pa vedno zgodilo, da so šli v internacijo ljudje, ki jih sploh poznal nisem! Kako bi jaz potem mo?el delati take internacijske sezname?!« »No, pa povej, za koga si se kaj zanimal?« Bil sem v zaefregi. Nobenega se nisem mogel spomniti. Najbolj pametno bi bilo, da hi sploh ne bil omenil, da sem se za koga zanimal. Zbral sem misli, in medtem ko sem zaradi sti«ke, v katero sem zašel, na glas ponaviinl sodnikovo vprašanje, se mi je nenadoma posvetilo. Odeovoril sem: >Tu se spomnim samo nekega Stefeta. Ne vem, kako mn je ime. Bil je sluga na občini. Videl sem ?a, kako je navse zsrodaj hodil v blatnih čevljih no Cerknici.« ■»In kaj si potem sklepal, ko si ga ■videl v blatnih čevljih?« »Nisem si mogel drugega misliti, kot da je hodil ponoči okoli partizanov. 7ato me je zanimalo, kdo je ta človek. Povedali so mi ime in pripomnili, da v cerkev ne hodi. Tako kot za Štefeta spm se še za marsikoga zanimal. Todo teca ne morem verjeti, da hi bil ootom Kdo zaradi mojega povpraševanja poslan v internacijo.« »Pa mi novej. s kom si ge menil take reči. Kar po imenih!« »Tega vam ne morem povedati: kajti prav nič se ne morem spominjati, kdo je bil takrat zraven. Da bi pa d-n-jal netočne podatke, te.ea pa ne! Raj“i nobenega imena ne povem: nočem namreč, da bi kdo krivico trpel zaradi mene.« »■Pa povej vsaj to, v kakšni družbi si bil takrat!« »Ne morem. Saj res ne vem, kateri *o bili prav takrat zraven.« »S katerimi si bil navadno skupaj?« »Tudi tega ne povem, ker boste potem ta primer obračali prav na te ljudi in jih dolžili krivde, čeprav so lah-’ko nedolžni. Tmen torej ne povem!« »No, pa recimo, da si se take reči menil kar na splošno — z več ljudmi, torej pavšalno.« »To se pa lahko reče.« Nato je hotel narediti še poskus na srečo. Rekel mi je: »Ja, tovariš, pa si vendar samo ti in nihče drug rekel, da je Stefcta treba spraviti v internacijo.« »Ne, dragi gospod, kaj takega nisem nikdar rekel, in pred nobeno oblastjo! To je laž, tak očitek je krivičen! štefeta nisem jiz spravil zdoma kakor sploh nobenega ne!« Potem sem .zaradi te zsdeve imel mir. »Tovariš, ha j pa propaganda?« , VedeI sem, da jim je bilo znano, aa se je v kaplaniji tiskal »Notranjec«. . roke jim je prišel moj pisrilni stroj, ^7 !'iem so sklepali, do sem ja?, tisti zarotnik, ki je v propagandi rovaril k°rn*,n'sti'o OF. Vedeli so, da Je bilo zlasti zadnje mesece vse polno asih letakov po Cerknici in okolici, sod n k 60 "“me. Odgovoril sem ProPnffnndo sem res imel v ro-in to i/. tehle razlogov: komuni-' m J0, po Cerkvi obsojen. Nihče ne moro biti katoličan in komunist hkra-u- h komunizmom torej ne more in no smo sodelovati noben vernik, še dosti manj pa duhovniki Papež je rekel da tisti, komur je mar krščanske kulture, v noheni reči ne bo sodeloval s komunizmom. V OF so pa komunisti, zato noben katoličan nebo z njo sode-»o val.< »Tovariš, res so v OF komunisti. So pa v njej tudi krščanski socialisti in Sokoli. Vsi trije imajo besedo. Vera se tudi upošteva-« »Toko mislijo lahkoverni ljudje. Cerkev pa kot nezmotljiva učiteljica svari pred vsakim sodelovanjem s ko-muniizmom. V OF so komunisti, zato z njo no smem sodelovati, tnko mo uči Cerkev, tako ukazuje škof.« Ko jo videl, dn ponavljam vedno isto, me je pustil, da sem nadaljeval: »Po svoji ve,*ti in dolžnosti sem v Cerknici moral nekaj narediti. Ker se nisem hotel vtiikati v vojaške zadeve, sem moral nekje drugje dobiti prosto- ra za boj zoper komunizem. Ta prostor sem našel. Vrgel sem se v propagando proti brezbožnemu komunizmu, proti Osvobodilni Fronti in proti vsemu, kar se imenuje »partizan«. Ni me silil k temu škof, sam 6e uvidel, kaj je prav, in pričelo se je. Pa še to povem: Škof je 8. septembra 194-3. poslal vsem duhovnikom pismo, v katerem je še enkrat obsodil OF in pribil, da vsak, tudi duhovnik smrtno greši, če sodeluje z OF. Zato rad priznam, da je šla propaganda skozi moje roke.« »Kaj pa ti je služilo za propagando?« »Iz Ljubljane sem dobival »Junake«, »odil-no Fronto nisem mogel biti, ker sem o njej dobival slaba poročila.« To je v glavnem vse, kar so me vprašali, ali kar sem govoril pred iz-praševalnim sodnikom. Zasliševanje je moralo trajati poldrugo ali dve uri. Natančno he vem, ker »o mi uro — vzeli! Obishi in drugo Vsak dan ida dobivali »obiske«. Hodili »o nas gledat. Gledali so pa tudi naše čevlje in jih zamenjavali, s slabšimi seveda! Prve dni je pogosto zahajal k nem »komandant mesta« Šubic. Od začetka jo bil prijazen, a je kmalu pokazal pravo barvo. Nekaj časa nas je obiskoval sekretar kočevskega odbora OF, bivši orožnik iz Babnega polja, Zalar. On m njegova žena sta bila pri tolovajih. Bil je ta človek za »po&asno socialno preureditev«. Kadar je govoril, je kar pihal in nobenemu drugemu ni pusitil do besede. Če pa je, je morala nazadnje njeeova obveljati. Bil je doma z Me-nišije. Zato se je z našimi ljudmi poznal. Ta Zalar nas je tolažil z amnestijo. Tudi pomagal nam ie po svojih močeh. Po njegovem posredovanju nam ie komandant batal jona _ »Nace« iz_ skladišča dni odeje in brisače. Ker je Zalar postal z nami predomač, ie moral iti. Ko smo mu rekli, da nas bodo vse postrelili, je dejal: »Tolike politične napake pa menda ja ne bodo nar.edili, ker potem bomo vse ljudstvo izgubili. Bodite brez skrbi! Vsakdo od vas bo zaslišan, za vas duhovnike bo pa uveden poseben postopek. Prioli boste pred cerkveno sodišče, odvisno od Mikuža. Jutri bom spet prišel. S seboj bom prinesel brošure in liste. Tudi za duhovnike bo nekaj.« Drugi dan navsezgodaj nam je prinesel kup papirja. Ker arugega dela nismo imeli, smo hlinili navdušenje in si dolgčas preganjali z branjem tistih umazanih cunj. Turku in meni je prinesel brošuro: »Slovenskim duhovnikom«. Natisnjeno jo bilo tudi Mikuievo pismo. Inženirja Vojsko je tudi zanimalo Mikužcvo pismo, zflto^ sem mu ga dal. Ko je z branjem končal, sem ga vprašal: »Gospod komandant, povejte mi no, kako sodite vi o Mikužu? Meni ne gre v glavo, kako more ta človek na eni strani govoriti o tem, kako zna ubogati, po drugi strani pa ravnati po svoje in sodelovati s komunizmom, ki je obsojen po papežu in škofu. Zakaj tudi glede komunizma ne uboga svojega škofa, ko sam pravi, da mu je pri posvečenju obljubil pokorščino. Kakšna doslednost pa je to?« »Sam več ne ve, kaj piše,« mi je odgovoril. Inteligenca naj pomaga Ko je Zalar uvidel, da kljub zgovornosti, demagogiji in agitaciji, ki jo je prinesel, nič ne opravi in da smo se vedno polni starega protikomunističnega duh«, da ne maramo za OF, je odkril vzrok za svoj neuspeh v rezerviranem vedenju inteligence. Zato n*s je nekega dne poklical iz sobe v vejo in nam naročal, da moramo na svoje ljudi pomirjevalno vplivati in doseči, tfa Ivodo o tolovajih in OF Imeli lepšo sliko, da ne liodo tako obupani,.. Nam se je vse to zdelo neizmerno smešno. Torej mi naj bi k temu, kar so z nami počenjali, še ploskali in pozabili na vse krivice, ki so nam jih prizadejali!? Ker smo bili primorani, smo poslušali tej;a »sekretarja«, njegove besede in obljube o novem redu. Mislili smo si seveda svoje. Ko smo se vrnili v sobo, nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi temu Zalarju na ljubo kar na lepem začeli hvaliti tolovaje in njihovo zločinstvo. Mi smo zase že imeli pomirjevalno sredstvo: molitev in vdnnost v voljo božjo, in smo se z njo bolj potolažili ko pa z vsemi medenimi obljubami rdečega sekretarja! Zanimivo pa je tole: Zalar je pripovedoval, kako so terenci m propagandisti znali prikrivati svoje delo. Bili so celo tako predrzni, da so si upali imeti komunistično tiskarno kar pod uradnimi sobami savojske cesarske oblasti v Kočevju. Res čudna reč! V isti hiši so bili: spodaj komunisti, zgoraj pa preganjalci komunizma. Na Zalarja samega je bila razpisana naprada 80-000 lir, a ga niso »mogli« nikjer dobiti. Nekega dne nam je razlagal, kako se bo treba v novem redu vesti, kako bo treba biti do sočloveka dober... Ob tej priliki mu je cerkniški šolski upravitelj Vinko Skubic odgovoril prav počasi, kakor je samo on znal: če bi bili ljudje dobri... »Vse to bi bilo, če bi biili ljudje dobri; pa ni?o. Na primer: V Cerknici se je ustanovila zadruga. Jaz sam sem pomagal pri ustanovitvi in delal pri tej zadrugi, toda ne zase, ampak za ljudstvo. Sam nisem imel od tega nobene- fa dobička. In za plačilo — kaj imam? o ljudstvo, ki sera se zanj žrtvoval, je kričalo: »Ubiti ga je treba!« To ljudstvo je bilo veselo, ko so me odpeljali, zadrugo pa so prvo izropali in uničili... Ljudje res ne noznajo nobenega ozira do svojega bližnjega. Samo nase gledajo in na svoj dobiček. Samo za to jim je, da bi si kaj nagrabili, kako bi kogn ogoljufali in okradli. Ljudje so res grdi in nimajo nobenega srca. Vi ste pa hoteli, da bi s takimi ljudmi sodelovali I Saj ni mogoče. Vam je lahko govoriti: zakaj ste bili proti 0F in proti nam? Toda kakšni ljudje pa so bili v OF?! To »o bile najslabše in navečje barabe, kar jih je bilo v Cerknici. In ko smo mi videli, kam bi Cerknica prišla, če bi jo taki ljudje vladali, simo morali proti njim nastopiti. Nismo mogli drugače, že zaradi dobrih ljudi ne, sicer nam bi kdaj očitali: »Zakaj nam niste takrat oči odprli?« Zalar ni mogel niS pametnega odgovoriti. Rekel je samo tole: Vidite, saj prav zato, ker so ljudje hudi na vas, ker ste v nevarnosti, da vas pobijejo, so vas semkaj pripeljali. Tu boste ostali kakšen mesec, medtem se bo pa ljudstvo v Cerknici že pomirilo. Potem se boste vrnili na domove. Za zd«j je pa najbolje, da ste tu na varnem. Tako so vas hoteli zavarovati pred razdivjanim ljudstvom.« Od začetka si je vsak »tovariš« lastil pravico do zmerjanja. Prihajali so mimo nas z obrazi, polnimi samozavesti in prezira. V njihovih očeh smo bili uboga raja, obsojeni na zaničevanje, na glad, pomanjkanje, odvisni od njih na milost in nemilost. Spominjam se, da je prišel 1 Zalarjem v našo sobo star tolovaj. Bil je zelo nataknjen in je začel kričati nad nami: »Jaz sem boljševik! Vam bomo že dali, vi prekleti belogardisti, ki ste nas preganjali in podili po gozdovih ko divjo zver...!« Zalar, ki si je prizadeval, da bi mi o tolovajih dobro mislili, je »tovariša« boljševika posvaril, naj te lepovede in naj se ne razburja. Boljševik je ree uhogal in utihnil. Pozneje »mo prosili komandanta mesta, naj nkrene vse potrebno, da nas taki neodgovorni »tovariši« ne bi napadali. To je zaleglo. Odslej #fno imeli več miru. Toda ne samo navadnih »tovarišev«, ampak tudi »sekretarja« Zalarja ni bilo več blizu. Najbrže ge je zameril drugim kočevskim komunističnim mogotcem, pa je moral pobrati šila in kopita ter oditi iz Kočevja. Spominjam se še njegove žene, ki nas je z možem vred prišla obiskat v nedeljo, 19. sept. zvečer. Ne vem te katerega žepa je privlekla sladkorček in mi ga ponudila. Da je ne bi žalil, sem ga vzel, a zavžiti ga nisem mogel; dal sem ga nekemu .drugemu. Veljahi prihajajo Namesto navadnih tolovajev so nas odslej hodili obiskovat komisarji in komandanti vseh vret. Skoraj vsak od njih je imel na rami brzostrelko. Ko smo katerega teh funkcionarjev zagledali, smo vstali in molče čakali, da je šel mimo. Ko smo bili v spodnjih prostorih, sera si enega od njih prav posebno zapomnil. Bil je majhen mož, debej obraz, imel je brke, ki so mu daleč proč štrlele na vsako stran vsaj po 10 centimetrov. Tak je moral biti Jalenov Brkati Sora, V roko je bM ranjen. Imel je debelo obvezano. Biti je moral »višii«. Kaže, da je bil to sam »general« Jaka Avšič, ki je bil najbrž ranjen v bitki za Turjak. Njegov spremljevalec je bil velik »višji«, ki je imel obvezano glavo. Rekli so. da te to Hace, brat razbojnika Uaceta. Pa je bil ranjen v boju pri Grahovem. 18. septembra sva z gospodom Turkom sedela pri enem oknu na drugem koncu prostorne sobe. Molila sva brevir. Medtem nas je prišel obiskat neznan komunistični veljak. Ozrl se je po sobi in vprašal, kje je duhovnik. Zame ni vedel. Hotel je videti »slovitega« župnika Turka, Ko si ga je ogledal, je vprašal učiteljico Drobničevo: »Kaj pa ti tu delaš, tovarišica?« Potem nam je naredil pridigo. Tudi komunisti znajo pridigati! Dejal je: »Kako ste vendar mogli biti tako nespametni, da ste pobijali naše vojake, borce za svobodo naroda, in v internacijo spravljali naše dobre ljudi? Kmalu boste zaslišani, in glejte, da boste povedali vse po pravici! Nazadnje pa recite, da vse obžalujete.« Gospod Turk mu je odgovoril, da so Begunje prijele za orožje v silobranu. Rdeči veljak ga je molče poslušal, nazadnje pa rekel: »Zdaj je, kar je. Kdor je kriv, bo sojen. Kdor je bil prisiljen, bo izpuščen, samo da nima nobenega zločina nad seboj. Krivi naj pa sam gleda! Za takega še žlice ni treba, ker ni vreden, da živi!« Da bi ne imeli preveč prostora, nas je pred odhodom zagradil. V drugi konec sobe ni sme! nihče več. Za 32 ljudi je odmeril kakih 32 kvadratnih metrov »življenjskega prostora«. Še manj, kakor pa je posamezniku določenega v Sovjetiji. Na vsaka dva dni so nas popisovali. To so delali brez abecednega reda. Vsakdo je moral povedati ime in v kateri postojanki je bil. Mene je vprašal neki popisovalec, ki sem ga že v Begunjah videl (menefa je bil to Bombačev iz Rakeka): »V kermo bunkarj’ s’ pa bil?« »V nobenem.« »Pištolo si pa ionel?« »Ne, tudi pištole nisem imel!« »Bomo že videli pri zasliševanju!« Pa sva bila zgovorjena. Nekemu možu iz naše skupine je komandir straže izkazoval posebno ljubeznivost. Bila sta že stara znanca. Morebiti še iz čaO večni, glej naš dom! Razjasni zvezde [mu temnd!* Dramsko gledališče je začelo novo igralsko leto 1. oktobra v znamenju izvirnega starejšega dela — in še Cankarjevega povrhu. Tudi v nadaljnjem repertoarju se obeta še kar lepo število domačih. že poznanih in novih stvaritev, kolikor jih je pač moči izbrati iz naše revne dramatske žetve. >Jakob Ruda«, ki ga je postavil na oder M. Skrbinšek, je sicer še precej nebogljen otrok Cankarjeve dramske umetnosti, izrazito mladostno delo, ko je bil dramatik še ves v iskanju in boju za svojski izraz ter svojemu izrazito liričnemu temperamentu prikladno obliko, hkrati pa tudi pod vplivom raznih sodobnih literarnih smeri. Vendar je prav, da »Rudo« po osemnajstih letih znova vidimo v gledališču. Cankar na odru je zmerom nov in poseben doživljaj. V tej prvi Cankarejvi drami že zasledimo, čeprav v precej okornem okviru, odlike, posebnosti pa tudi napake vseh njegovih dram. Posebno napake. Teh se je kasneje skušal otresti, kar se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Nekaj jih je pa le ostalo kot značilno Cankarjevska primes, tako v epsko dramatskem oblikovanju kakor v socialnih in etičnih problemih ter rešitvah. Dramatik ni mogel zatajiti lirika, oziroma ga je zatajil premalo za oder, romantični lirik pa spet ni mogel iz svojega sanjskega območja v prijemljivo upodabljanje stvarnosti. Zato so njegovi problemi, posebno v »Rudi« bolj umetniško gledanje in osebno doživljanje kakor pa poseg v pestro življenje; bolj zaljubljenost v usodo, v nemoč pred življenjem kakor pa krepak klic po pre-novljenju in borbi zlu za večne človečan- Počivaj, pesnik, mir naj bo s Teboj, in z njimi, ki jih skrivajo gomile, saj ®(i8 krope domače zvezde mile; vaš mrtvi stenj nanj še žari e temd. V rokah smo božjih. On bedi nad nami, Pastir rodov počiva med ovcdmi, spet v milosti pozdravil bo nai roj, da v boije dneve svetli bomo šli! In tvoja Soča ko dekle sijoča, svoj spev iz raja bo čez skalni kras zapela v pesmi hvalnici med nas. Zazri se, Simon: jutra Že eveto, — prisluhni, Pesnik: žalosti mr jo in t njimi smrt. V nai črni prt golobčki Tvoji oljke tko, bridkost polega * božji grob, mrliče večnost povezuje v snop, da polni t njimi žitnico rodov. V vstajenjski tvon spreminja se nai [navček: moliva zdaj — in upajva — in varujva — goriški slavček! Severin Sati. (Pesem le bila zložena 7,a Gregorčičevo proslavo, ki bo v ljubljanskem dramskem gledališču v ponedeljek 21. oktobra in bo tedaj prvič javno recitirana.) ske in življenjske vrednoste. Dolgo in utrudljivo pot je šel Cankar, preden je odkril svoj najgloblji umetniški etos in življenjski smisel ter ga do dna doživetega in prečiščenega izrazil kot čredo v »Podobah iz sanj«. V drami »Jakob Rudo« je Cankar še daleč od tega vrhunca. Komaj na začetku poti. Toda vendar že — Cankar, ki Si je izbral za svojo prvo dramo pro-liko'dramatikov pred njim in za njim blem vesti in greha, ki je mučil že to-od antike naprej. Vse osebe, živeče v Rudovem krogu, vsa dogajanja okrog njega, so drami le zunanji okvir za notranjo dramo v Rudu, za odnos med vestjo in grehom. Ruda ve, da je grešil nad svojo rajno ženo. To spoznanje o grehu, ta zavest, da ga ni moči več izbrisati, je, kar nujno vede Rudov dom v polom, njega samega pa v obup in smrt. Krivda gospodarja torej in njegov greh peha dom v brezno in nikogar ni, kt bi propad, duševni in tvarni, skušaj vsaj ustaviti. Velik problem, ki pa mu Cankar ni bil kos. Preveč je razpoklin, zunanje mehanike, neutemeljenosti, več dramatičnih potez kot fine psihološke analize, duhovne sile in doživetih spoznanj. Fatalizem, ki ni prepričljiv, nemoč vseh pred življenjem, sklanjanje hrbta pred »usodo«, vse to pa še neutemeljeno, brez globljega vzroka in odgovora, zakaj tako. To je drama, ki zasluži vprizoritev, ker je pač Cankarjevo delo. Usoda, ki vodi Rudo in vso zgodbo, ni tista, kakor jo poznamo iz del, ki jim je tudi osnova vest in greh. Tam je usoda in nujnost, usmerjajoča in vodeča življenje, volja bogov, pot v očiščenje, zato je mogočna in vzvišena. V Jakobu Rudi je to nejasna notranja sila, brezciljnost, zato je mehanična, neprepričljiva, subjektivno izživljanje. Tudi krščanski etos je bil takrat Cankarju še tuj. »Greh se ne da izbrisati«, pravi Ruda. Toda greh je mogoče odkupiti in iako doseči rešitev in odrešenje. Kasneje je Cankar naešl in doživel tudi to spoznanje. Režiser M. Skrbinšek ni imel lahke naloge, če je hotel ohraniti zvestobo Cankarjevemu besedilu in osnovni zamisli, hkrati pa podati dramo v učinkoviti odrski realizaciji. Mislim, da je izmed vseh Cankarjevih del »Jakob Ruda« še najbližji Skrbinškovi naturalistični ali realistični režiji, kakor smo je vajeni v njegovem podajanju kmečkih dram. Pri-~ znati je treba, da je režiser odlično rešil težko nalogo ter spojil v skladnost avtorjevo neenotnost v zgradbi in zgodbi. Jakoba Rudo je igral Skrbinšek eam. Sel je nad Cankarjevo podbo Rude, ki je v knjigi nekam presoizavo naivna, ter ga je podal kot tragično osebo, trpeči v svoji pasivni nemoči. V drugih pomembnih vlogah so igrali V. Juvanova (Ana), Kraljeva (Marta), Jan (Dolinar), Kovič (Broš) in Cesar (Dobnik). Na pre-mijeri je bilo opaziti še to ali ono ne-izčiščenost, še ne do kraja doživet gib ali izraz, pri ponovni vprizoritvi pa je bilo tudi tega precej manj. V postranskih vlogah so nastopili Nakrst (inž. Koželj), Blaž (Justin), Brezigar (Košuta) in nova članica drame SkrbinSkova, ki je igrala veseljaško, meščansko plitvo Almo. Iz njenega prvega nastopa na našem odru seveda še ni mogoče oceniti njenega igralskega daru. (Pripomba. O premijerah v naSem gledališču bom prinašali ne tolilio ocene, kot poročila. Pač pa bomo zato po nekem razdobju dali podobo tega ali onega igralca — glavne pa tudi izrazite postranske vloge — in prikazali njegov razvoj ter doseženi umetniški uspeh.) »Posebnost velikih duhov je, da ume-jo povezati na videi nezdružljiva nasprotja in pokazati življenje v vseh podobah.« Ta Lacombrijev rek velja v polni meri za Shakespearea. Na eni strani nesmrtne tragedije, drame, v katerih je v polno zajel iz globin življenja, na drugi vesele, razkošne, komedije, kamor spada tudi »Kar hočete«. Morda je veliki dramatik v njih našel oddiha in si vedril duha, morda jih je pisal prav za zabave željne gledalce ter jih v marsičem tudi po njihovem okusu prikrojil. In vendar: cel6 te lahkotne komedije ne morejo zatajiti svojega genialnega očeta, njegovega izrednega poznavanja življenja, razumevanja človeških napak in sposobnosti za učinkovito odrsko obdelavo. »Kar hočete«, to Begavo resna zgodba iz neke Ilirije, bi najbrže že davno obledela v muzejskih arhivih, če ne hi bleščali iz nje Shnkespeareovi duhoviti zapleti, sočne domislice, vesela modrost in človeška toplina. Bila bi nam tuja in odvečna v svojem renesančnem sentimentu in razkošni nasičenosti brez tistih osnovnih avtorjevih potez, ki vse njegove stvaritve, od sonetov, dram in komedij, dvigajo nad čas in okolje nastanka kot večno živo, no po času omejeno upodabljanje življenjskih usod in zmešnjav. Zdi se mi, da Shakespearove komedijo po njihovi notranji vsebini lahko postavimo med dva druga, izrazitejša ko-komedijografa: Moličra in Gogolja. Vsi trije so dali s smešne plati nekaj najboljših karakterizacij in tipov, osvetlili človeško revščino, zlobo in umišljenost. Molifcre v osrti, posmehljivi satiri, Gogolj s trpko zagrenjenostjo, Shakespeare s toplo vedrino, razumevanjem in blagim nasmehom, ki ie resda manj »dramatičen«, zato pa bolj vesel in domač. »Kar hočete« je to pot (premijera je bila 4. oktobra) zrežiral O. Šest, kostume v zgodovinskem slogu je prispevala D. Kačarjeva, scensko glasbo H. Svetel. Zasedba vlog je bila odlična. Dva para zaljubljencev so igrali šaričeva—Nakrst, Razbcrgerjeva— Drenovec, navihano hišno Svetelova, smešno figuro dvornika Gregorin, kapitana Antonija VI. Skrbinšek, pijanega Tobijo Peček njegovega pajdaša Bledico Jan, norca Sever. — Scenerijo, ki omogoča izmenjavanje odra, je zasnoval arh. Franz. Kar hočete vam nudi Shakespeare; igralci tudi. Po režiserjevi zamisli še preveč, kar pa ni več Shakespeare — in nočemo. Smeha, ljudje božji, pa vpitja je na odru več ko preveč. V tem je režija pretirana in izgubi vso avtorjevo žlahtnost. Oder ne sme dajati smeha, mora ga le pri gledalcu vzbujati. Sicer se zgodi, kaor se je na premijeri, da tekmujeta oder in dijaško stojišče kdo bo »hujši«. Pa ni prav. Med igralci in gledalci mora biti ustvarjeno le soglasje dajanja in uživanja, ne pa poseganje drug v drugega. Oder mora ohraniti svoje dostojanstvo. On je pred občinstvom. Tudi v prenesenem pomenu. Ne huronski smeh, ne razbijanje odra, ne pretiranost v glasu in gibih. »Kar hočete« ni burka; je le komedija. Ni ribarska veselica s trnkom (kar diši po Moserju), je Shakespeare! Kar hočete... da. Le v pravi meri in podobi. Linhartovega »Matička« so dali na oder člani Dramskega studia in je bila prva vprizoritev že ‘29. junija. Torej počitniška predstava. Sedaj pa ga je Drama vzela v svoj redni spored in je bila premijera v soboto 14. oktobra. Zdi se mi povsem pravilno, da se »Matiček« vprizarja tudi za abonente in ne le kot priložnostna predstava. Saj ta po Beaumarchaisjevem »Figaru« prirejena Linhartova veseloigra brez dvoma to tudi zasluži. Kajti »Matiček« je naše temeljno dramatično delo, kakor je pravilno zapisal njegov režiser dr. Pavlovčič v »Gledališkem listu«. Zasluži pa to tudi po vredni izvedbi našega mladega gledališkega naraščaja, v katerem je nekaj odličnih talentov, ki so se to pot prvič samostojno predstavili. »Matiček« je bil trd preizkusni oreh, za režiserja in igralca. Režija dr. Pavlovčiča se prijetno razlikuje od Gavelove pred nekaj leti. Gavela je zlasti poudaril franoosko-salonsko plat »Matička«, Pavlovčič pa ga je mnogo bolj ponašil in domačnostno približal ter se Resneje okle- Nevihta je minila. Klokotanje strojnic, prasketanje pušk ta hreščanje min je utihnilo. Njegovi so v poplahu odplahutall kakor krdelo splašenih krokarjev. * Zbegana, nasprotujoča si povelja, kletve, hropenje umirajočih, stokanje ranjencev na hrbtih bežečih, globoko sopenje potnih in upehanih telee. Odzad nasprotnik — drzen v naskoku, nenaden in nepričakovan ko tresk, ne meneč se za krogle in psovke, smejoč se, izzivalno vriskajoč. Razcapano krdelce drvi kakor preganjana divjačina pred lovci, se urno poganja preko skal in grmov navkreber, se spretno vijuga med debli drevee, toda krogle so hitrejše od njega. V splošnem poplahu in neredu ga njegovi niso mogli odnesti s seboj. Okoli njega leže trije mrtvi — včeraj že tako veseli, drzni, verujoči vase in v zmago. Kako naglo vse to pridel Pogled nanje je presunljiv zaradi njihove bližine. Tovariš Bobi ima strašno razmesarjen obraz; spodnja čeljust mu je odtrgana, jezik visi po okrvavljenem vratu, levo oko je izstopilo, trava je rdeča od krvi. Tudi njega je popadla mina ter mu odtrgala desno nogo pod kolenom. Sredi naskok« je zakričal in se sesedel; noga pod kolenom mu je bila presekana, držala se je samo še za ozek jermen kože odzad. Kri je vrela kakor iz slabotno zamašene cevi. Onesvestil sc je in spet planil v zavest ob strašni bolečini; tovariš ga je pobiral, da bi si ga naložil na rame. Zarjul je iznovo, krvavi kolobarji so zaplesali okoli njega, čutil je, da tone mednje in se potaplja v temo. Nagonsko ja zgrabil za vrat in tiščal, tiščal; roke, ki so ga držale, so popustile, padel je kakor kamen v vodo in ee dolgo ni več zavedel. Ko se mu je vrnila zavest, je slišal v oddaljenosti kakor v sanjah pokanje, kričanje in mehki topot bežečih nog po zemlji. Mukoma je dvignil veke; redka drevesa in grmi so bili obliti z mehko večerno svetlobo zahajajočega sonca, ozke gozdne jase s sočno travo so bile razsekane s sencami, nad vsem pa se je bočila sinjina neba, tako čista, brezmejna in mehka. Vrgel je pogled po bre- gu in videl spodaj v dolinici mlado, zdravo glavo s kapo postrani in dvoje sijočih oči. »Ta ni naši« ga je pretreslo. Zbral je vse svoje moči In se mukoma po treh zavlekel za bližnjo lesko. Tu bo varen, gotovo ga ne bodo opazili! Toda stokanje ga je izdajalo; da bi udušil stokanje, je škrtal z zobmi in začel gristi travo. Čutil je, kako ga spet tema zagri- nil Linhartove predelave. Spretno mu }o izluščil domače obeležje, kar je hvale vredno, ga podal v sicer popravljenem Linhartovem jeziku, toda mu pustil vse stilistične in lokalne posebnosti, da nam prijetno zveni z odra naša stara, klena govrica. Mislim, da je imel režiser prav v jezikovnem podajanju »Matička« največ težav. Vprašanja, kako Linhartov jezik pripraviti za sodobno vprizoritev, seveda tudi sedaj še ni končno rešeno, vendar pa je vredna ta rešitev vse pozornosti. Pa tudi v celotnem izvajanju »Matička« nam je pripravil režiser prijetno in učinkovito predstavo, ki niti v najbolj komičnih prizorih ne gre preko meje dovoljenega, temveč je vedno v pravem razmerju in soglasju. Zanimivo je primerjati Šestovo režijo »Kar hočete« in Pavlovčičevo »Matička«. Pri prvem prehaja komika že v grotesko in pretiranost, pri drugem je podana umerjeno, vedro in polno. Pri »Matičku« sodelujeta tudi dva starejša člana drame, Sever in Lipah. Sever je Matiček in ne potrebuje pohvale. Njegovo nevesto igra Alenka Svetelova, ki dozoreva v prikupno in polnokrvno gledališko umetnico. Njena igra je neprisiljena in prepričljiva, čeprav se tu na tam še ne »znajde« docela. Barona Naletela in njegovo gospo Rozalo sta prikazala Ladko Korošec in Meta Pugljeva. Ta jo srečno rešila ne prav lahko vlogo zaljubljene in ljubosumne gospe, Korošec pa je pokazal nekaj lepih igralskih odlik. Zdi se mi, da bo še močan odrski umetnik. Sedaj je še malo preveč pod tujimi vplivi, posebno v izgovorjavi. Naiven, pesniško zaljubljen študent Tonček je bil France Jamnik. Igral je dobro, čeprav je vzbujal ponekod malo preotroški videz. V obrobnih vlogah so nastopili še Stane Raztresen kot resni graščinski tajnik, Milan Brezigar, komičini pisar Budalo, Nataša Golicva, županovi hči, in Marjan Dolinar, lakaj. Imenovati moram še Ga-šparja, pijanega delavca, ki ga je igral g. Blaž in ustvaril z njim naravnost karakteristično komično vlogo. »Matičku« je priredil godbene točke Jože Osana, sodeloval je pa tudi Pre-vorškov kvintet. Scenerija je delo arh. Gajška, ki teži za poenostavljenjem in novo rešitvijo odrskega prostora. Njegova zamisel odra ne razbije in odmakne gledalcu, marveč ga smotrno uredi, popolni * najpotrebnejšimi rekviziti in napravi tudi estetsko lepega. Tako se igralec ne more izgubiti v prenatrpanosti kulis in na odru res vlada. To »mo videli že pri Pregljevem »Azazelu« ta sedaj pri »Matičku«. Nov poskus, ki ga gledališču in občinstvu velja upoštevati. nja, te le rahlo slišal topotanje nog ta krike. Roke so mu bile brez moči, muka pod desnim kolenom je naraščala, slabost je prihajala vse do srca. Polašča se ga 6trahotna zavest o neizogibni smrti. Čuti, kako počasi odteka moč iz njegovega telesa. Da bi si mogel zavezati rano! Hoče vstati, da bi si slekel suknjič ali strgal srajco s sebe, pa nemočen omehne nazaj; za seboj je videl umazano progo krvi, lepečo na bilkah kakor rdeča rosa. Da, to je konec, smrti Umreti bo moral, to je njegov zadnji večer. Kje so zdaj njegove sanje, njegovi načrti, njegovo uporno zdravje in neuničljivo življenje. Ko so drugi bolehali in bili bolni, se jim je smejal. Ni poznal boleznil Prividi zmagoslavja, junaštva, priznanja, občudovanja ni vzpona nekam visoko, ki so ga krepili in ga delali pogumnega in drznega, bledč in ugašajo v temi. Bil je šele na začetku poti, jasno je videl pred seboj svoj bleščeči se smoter. Zdaj ve, da ne bo priiel do njega, do konca, omahnil je nocojšnji večer in ne bo več vstal; tam, na zmagovitem koncu, pa so se ustavljale vse njegove misli, gnezdile vse njegove želje, tam so imeli svoj temelj vsi njegovi načrti. In zdaj je vse zaman — toliko mraza, lakote, utrujenosti, negotovosti, bežanja, tudi dvomov, vendar pa toliko upanja in verel Zakaj je zamenjal varnost in ugodje mestnega uradnika in priznanega športnika za to potepuško, tvegano in negotovo življenje, ki se mu v pravi luči razodeva šele v teh zadnjih trenutkih? O, dobro je vedel, znkajl Zaradi vere v zmago novih idej in novega, svobodnega človeka. Zaradi končnega in trajnega eagospodovanja niži'h, zaradi poslednje oblike družabnega življenja, ki bo človeštvu uničilo vse okove in mu odprlo vse studence. Ali ni bila to, vedno ena in ista, vedno enako plameneča trditev na vseh sestankih? Ali se je mogel on šteti med nižje? Ne, nikakor nel Toda vse to je imelo čar novega, oslepljalo je z bleskom pravičnosti, enakosti, sproščenosti in svobode, kar vse je on tako ljubil. Bil je ognjevit in viharen, hotel je delati, prenavljati, nekomu koristiti; svojo razgibano notranjost jt moral nekam usmeriti n sprostitil Materine besede o Bogu in njeno tiho, pozabljeno življenje se mu je zazdelo brezpomembno, preživelo in brez moči Čutil je prihajati novi čas kakor požar, ki bo vse to trhlo, staro in preživelo požgal in uničil do tal —> potem pa bodo on in njegovi gradilil Dalje na sedmi strani, »A hiSe skrbni gospodar — mladike oljkove sežiga — da vmiril grozni bi vihar — in sveti dim se k nebn dviga. (Simon Gregorčič: »Oljki«, risba Gvidona Birolle (a bibliofilsko izdajo te pesnitve, ki jo je založila tombola Zimske pomoči.) -ini- V t ■ k • žitnik: Smrt pod lesko Knut Hamsun: Ez potepuškega življenja Aliče se dolgo ni vrnila; zgrabil sem, kar mi je prvo prišlo v roke, kos belega^ platna, pravkar pripravljenega za ročno delo. Iztrgal sem iz njega cetverokot za rano, potem pa še dolg kos za obvezo. Raztrgal si moje tanka platno!« »I lačal vara ga bom!« sem odgo- V°Vl 'n sa aapfej. Mrs. Rodgersova se je začudila nad mojo močjo in rekla je hčeri; »Molči, Alicel« tdwin je vedno pogosteje odpiral ?ci in mežikal; končno se je hotel pri-jet' za rano na glavi, pa sem ga zadržal. Tedaj je popolnoma odprl oči 'n videl sem, da me je prepoznal. I oložil sem mu na rano razparano Platno ter jo povezal, kar bi bil morda moral storiti že preje. Potem smo ga odnesli v posteljo ter ga slekli. Padel je v nezavest in tedaj smo mu izmili rano ter jo spet zavezali. »Zdaj lahko pride zdravnik,« sem rekel. In bilo mi je kakor Bogu. Toda ko se mi je razburjenje poleglo, sem oslabel in skoraj bi panel. Opustil sem se na stol. Malo pozneje sem vstal ter šel iz hiše; kolena so se mi tresla; sedel sem v hlevu in se nisem nikamor ganil. Tako sem sedel kakih deset minut, si malo opomogel, odšel k svojim mulam, jih vpregel ter spet začel orati. Oral sem dve ali tri Ure. Tedaj je prišel stari Rodgers ter rekel, da je prišel zdravnik; previl je Ldvvinovo rano ter mu dal neke kapljice, Mr. Rodgers me je prosil, naj za danes delo pustim. Izpregel sem mule ter odšel z njim domov. Skoraj nič nisva govorila, toda videl sem, da mi je bil starec hvaležen. Stara Mrs. Rodgersova nama je prišla naproti in rekla: »Zdravnik je bil tu. Misli, da bo Ldwin to prestal.« »Dejal je, da si naredil prav, ko si mu spustil kri,« je dejal Rodgers. »Rekel je, da si mu rešil življenje,« je dodala žena. , In spet sem se počutil kakor Bog m gospodar. . Ostali del dneva sem taval naokrog in nisem ničesar delal. Toda v tem ni Julo nobenega zadovoljstva: taval sem iz kraja v kraj ter se dolgočasil. Če bi se ne sramoval, bi spet sedel na plug. Aliče bi se lahko potrudila ter mi rekla vsaj nekaj prisrčnih besed, toda namesto tega je prišla ter jezno dejala: »Ti, Nut, si lopnil z nogo proti meni. Nikar mi ne stori tega še enkrat!« Ni se mi zdelo vredno, da bi ji vsaj z Iresedieo odgovoril, tako nemogoča se nii je zazdela! Stara dva pa sta si, nasprotno, vtepla v glavo. da sem, kakor vse kaže, uvazevanja vreden' človek, ki mnogo ve; pazno sta poslušala, če sem kaj pripovedoval, in zdelo se mi je, da sta začela delati med Fredom in menoj razliko meni v korist. Nekoč sta me celo poslala v mesto s pšenico in da nekaj nakupim, Freda pa ni bilo z menoj. Pa čeprav bi bil čarovnik — z enim samim čudežem bi ne mogel shajati celo večnost. Čim bolj so minevali dnevi ter se je mali Edwin popravljal, je vse postajalo kakor poprej; pozabljali so na moje delo in spet sem hodil po farmi ubog in premagan. Prav nič se ni izpremenilo. Fred je prišel k meni ter mi rekel: »Kmalu do pritisnil mraz in končali bomo z oranjem. Kaj boš pa potem počel?« »Res, še sam ne vem,« sem odgovoril. »Bom že nekako uredil.« S Fredom sva se dobro razumela; nobenega sovraštva ni bilo med nama in nisem se jezil, ko mi je prevzel mule. Tega je bila kriva Aliče. Fred ni bil nikakor slab človek, potepuh, in šele to leto, ko je ostal brez dela, se je vrgel na potep. Nasprotno, bil je ponosen na svoj lepi obraz, in kadar se je smejal, je komaj odprl usta, da bi zakril škrbino izpadlega zoba. Zato je bilo videti, da se smeje le s konci ustnic. Toda pristajalo mu je, da je tako malo razprl ustne, ker so mu bile po naravi malo debelejše. »Smejte se no še malo!« mu je govorila včasih Aliče. Bila je noro zaljubljena. Čeprav mi je kazalo zelo slabo in moja ljubezen ni našla odmeva, se tudi Fredu ni godilo bolje. Pravil mi je, da se je Aliče obrnila na starše in jim priznala, da ga ljubi, toda ti so od nje zahtevali, naj se mu odreče. Fred mi je rekel: »Moraš nama pomagati, Nut!« Po tej prošnji sem se čutil malo opogumljenega, pa sem rekel: »Ali me prosiš z Alicino vednostjo?« »Da,« je dejal, »Aliče to želi.« Rekel sem: »Bom pa storil.« Vzbudila se mi je misel, da mi bo morda uspelo s svojo izredno plemenitostjo Freda izpodriniti. Razgovarjal sem se nekoč s starši ter vprašal tudi Mrs. Rodgersovo, odkod je: s posestva ali iz mesta? »Š posestva,« je odgovorila Mrs. Rodgersova. »Mladim dekletom mora biti težko živeti na takile farmi,« sem nadaljeval. »Kako pa naj spozna ljudi?« Mrs. Rodgersova je odgovorila, da so naokrog še druge farme. Potem pa, saj gredo vsako nedeljo v mesto. Toda naravno, mnogo ljudi ne srečajo. »Kako pa je potem z možitvijo?« sem vprašal. »Mar vzamejo kar tistega, ki pride slučajno mimo farme?« Tedaj sta se stara spogledala. Imela sta starejšo hčerko, ki jo je pobrisala z nekom, ki je prišel mimo. Toda paru je šlo po sreči; mlada sta si dobila zemlje ter postala farmerja; mali Edvin je njun sin. »To je lahko nevarno,« sem nadaljeval. »Mlado dekle se lahko včasih zaljubi v nevrednega človeka samo zato, ker ne pozna nikogar drugega in ne more izbirati.« »Da, v tem imaš seveda prav. Tako je.< »Nedvomno, človek mora zelo paziti pri takih ljudeh, kot smo mi potepuhi,« sem končno dejal. Spet sta se oba stara spogledala ter me prav dobro razumela. »To bo mati gotovo povedala svoji hčeri!« sem si mislil. »Aliče se seveda Fredu ne bo odrekla, toda spoznala bo, da se prav dobro razumem na vse.« Toda kmalu sem se sam preplašil svojih besedi; šel sem predaleč. Aliče bo celo mislila, da delam proti Fredu. Izrabil sem prvo priložnost ter rekel Mrs. Rodgersovi, da je Fred nekaj popolnoma drugega 1 Prav gotovo je krasen fant, biser, ki bi ga jaz prav gotovo izbral, če bi bil dekle. Dosegel sem, da me je starka poslušala in opazila, kako nesamoljubna duša sem. Nekega večera sem v mraku pričakal Alico; hotel sem, da prva spregovori. »Ti nisi Fredijev prijatelj.« »Kaj sem pa naredil?« »Slabo si govoril o njem.« Odpeljal sem Alico k materi ter jo vprašal, kaj sem slabega rekel o Fredu. »Pravil si, da se je treba paziti pred potepuhi, da pa je Fred izjema in biser,« je odgovorila mati. »Ampak, mama, tega mi pa nisi povedala,« je vzkliknila Aliče. »Bog te blagoslovi, Nutl« Ponosno sera odšel. Bil sem razdražen, pa sem svoje povoljno stanje izkoristil. Ko me je Fred v drugič zaprosil, naj mu spet pomagam, sem odgovoril, da zaradi Alicinega vedenja nočem imeti z njegovo stvarjo nobenega opravka več. Aliče je vsa solzna prišla ier me prosila, naj se porazgovorim z njenimi starši ter rečem dobro besedo za Freda. To se je zgodilo zvečer, ko je bilo že vse delo končano. Aliče je prišla prav k meni ter se mi zdaj pa zdaj dotaknila gumbov na suknjiču. Nikoli še nisem bil tako blizu nje in čutil sem njen dih. Ves sem se zavzel od sreče in odgovarjal sem ji brez. zveze: »Za Freda, Seveda! Kaj pa naj rečem?« In nisem vedel, da Fred prisluškuje; Fred pa je stal v hlevu ter naju poslušal. »Kaj pa naj storim?« sem vprašal. »Mar veste, česa me prosite? Saj ste vendar spoznali, da vas tudi sam ljubim.« »Ne, tega nisem vedela,« je odvrnila. »Tega mi nisi nikdar povedal.« »Ne, nisem povedal. Držim se pri tleh. Vem, da sem potepuh in da vas nisem vreden.« »Sicer pa to nima nobenega pomena,« je dejala Aliče. »Kajti jaz ljubim Freda.« »Mene pa prosite, naj vam pomagam?« »Ne, ne!« je rekla. »Potem pa ni treba.« »Ali vam ni nikoli prišlo na um, da sem bil že dovolj nesamoljuben?« sem rekel. »Nikdar nisem slišal iz vaših ust niti ene hvaležne besede. Da pa bi šel zdaj še dalje, bi presegalo človeške moči.« »Vem, da si dober,« je dejala Aliče. »Da, in nič več?« »In izobražen si, veliko veš o vsem. Pišeš nenavadno hitro.« Toda tega, kar bi rad^ slišal, da sem skoraj tako lep kakor Fred in skoraj prav tako zanimiv, Aliče ni rekla. »Ali bi me kdaj mogli vzljubiti?« sem jo vprašal. »Da,« je dejala Aliče. »Malo, to je...« »Mar mislite, da ne bi moj-el gospodariti na vaši farmi, zaslužiti mnogo denarja ter vas nositi na rokah? Kaj pa bo storil Fred?« Aliče je molčala. »Vi ne veste, kakšen sem,« sem rekel skrivnostno, kakor bi ne imela o meni nobene predstave. »Jaz, jaz pa imam tole!« je kriknil Fred ter nenadoma planil iz hleva. V rokah je imel vile. »Moja predstava o tebi je ta, da si podlež iu goljuf,« je vpil Fred besno. »Ubil te bom kakor psa!« Tedaj sem se prestrašil ter dvignil roke v obrambo. »Pomiri se, Fred, in pusti me!« sem mu rekel. »Pustim naj te? Ubil te bom na mestu I« je zavpil Fred in zamahnil z vilami proti meni. Aliče se ni niti premaknila, da bi stopila med naju. »Nikar ga ne ubij!« To je bilo vse, kar je rekla. »Ti si ubijalec,« sem rekel Fredu. »In prosim te, spusti vile, ti morilec!« Toda Fred mi ni hotel prizanesti. »Če se le za palec premakneš, te ubijem,« je rekel. Sedel sem na tla. Videl sem, da je Fred popolnoma znorel in da nisem mogel pri njem ničesar doseči. Tak udarec z vilami se, kot je znano, zelo počasi celi, morda sploh nikoli, in bal sem se za življenje, »Kaj si pravil starki o meni?« je vpil Fred. »Ti si nora žival,« sem dejal. »Ničesar nisem rekel in nočem delati nobenih uslug.« Fred je obrnil vile ter me udaril z držajem po glavi. Ni me preveč bolelo. Spet sem vstal. Ko so bile vile spet blizu mene, sem jih zagrabil in jih obvladal. Ta trenutek je Aliče razumela, da preti zdaj nevarnost Fredu; stekla je v hišo in poklicala očeta. »Pomirita se, fanta!« je rekel Rodgers s stopnišča. »Za kaj pa gre?« »Vprašajte Freda,« sem odgovoril. »Napadel me je z vilami.« »Oba sta imela vile,« je rekla Aliče. Zdaj sem razumel, da je bila Aliče zlobna, in čeprav sem bol zloben tudi jaz, je bila ona še hujša. Odšel sem poln mržnje ter zaljubljenca pustil, naj se razjasnita in opravičita za mojim hrbtom, kakor hočeta. Toda naslednjega dne sem odšel k Fredu, ko je oral, ter mu ukazal, naj stopi s pluga. Ni hotel. Tedaj sem ga tako udaril pod brado, da se je nagnil in padel s sedeža. In da bi se mi maščeval, ni našel Fred nič pripravnejšega kot to, da je ponoči, ko sem spal, razrezal hrbet mojega suknjiča. Orali smo, dokler ni polja prekril led in je zemlja začela zmrzovati. In nekega dne je rekel Mr. Rodgers: »Hej, fanta, treba bo končati z oranjem!« Takoj sva izpregla ter odšla domov. Zadnjikrat sem očistil mule, jim umil kopita ter jim dal jesti. »Temni se, kmalu bo noč; lahko ostaneta do jutra,« nama je rekel Mr. Rodgers. Preračunal je, koliko sva prislužila ter naju izplačal. Jaz nisem vzel nobenega predujma, zato sem dobil več kakor Fred, ki je že prej vzel nekaj denarja, da si je kupil v mestu novo obleko in nov klobuk. Mr. Rodgers rai ie ponudil, da mi posodi za pot malo boljši suknjič, kot je bil moj; lahko ga pustim pri njegovem znancu, trgovcu v^ Eliotu* je rekel. Tedaj sem obrnil žepe njegovega suknjiča, da bi videl, da ni v njili ničesar pozabil. To je bila od moje strani majhna, popolnoma odvečna zvijača, da bi mu pokazal, kako sem pošten. Ponoči sem se prebudil, ker je Fred vstal s svoje slamnjače ter začel oblačiti suknjič. »Kam pa greš?« sem ga vprašal. Ni mi odgovoril. Fred je odšel in se ni vrnil. »Nekaj ima za bregom,« sem pomislil, se splazil do vrat ter jih odprl. Na ulici je bilo temno in hladno in le malo zvezd je bilo na nebu. Nisem se odločil, da bi ga zalezoval, pa sem se vrnil; naj se tam zgodi kar koli, najbolje je, če se človek ne meša vmes. Na vratih sem prezebal in zaspal sem zelo trdo; do jutra se nisem prebudil. Ko sem vstal in vstopil k starima, se Fred še ni vrnil. »Kje je Fred?« je vprašala Mrs. Rodgersova; pripravljala je zajtrk. »Ne vem,« sem odgovoril. Šla je ven in ga poklicala, toda Fred ni odgovoril. Tedaj se je v starki porodila sumnja: odprla je vrata Alicine sobe in pokukala vanjo. Bila je prazna. Spet je zaprla vrata in rekla: »Le kje je Aliče?« Obraz ji je bil pepelnato siv. Iskali smo ju križem kražern, pa jst nismo našli. Toda Alicinih mul ni bilo v hlevu in razumeli smo, da sta ušla, »Prav tako kot naša starejša hči.g je rekla razburjeno Mrs. Rodgersova. Stari Rodgers je bil zelo žalosten in molčal je; hodil je okrog in se lotil zdaj tega zdaj onega, toda ničesar ni tnogej storiti. 2ena se je prva pomirila in rekla, da je s starejšo hčerko vse dobro izpadlo, pa bo morda z mlajšo prav tako. In kakor je vedno z babicami in dedi, je bil tudi tema mali vnukec bolj pri srcu kakor njih lastni, odrasli otrok. Mali Edvvin je bil največje veselje hiše. »Če boš spet kdaj hodil tod mimn; ti bom dal dela, če ga bo le kaj,« mi je dejal Mr. Rodgers. »Kam pa se boš zdaj obrnil?« »Dalje proti zahodu,« sem rekel. »Tega bi ne smel storiti,« je dejal Rodgers. »Moral bi si najti službo tukaj, v mestu, da bi ostal vedno v naši bližini.« Toda odšel sem v kalifornijske vinograde. KONEC Veliko je v prirodi vprašanj, ki še niso rešena, toda nobeno ni tako važno kot vprašanje o bistvu In postanku življenja. Od načina rešitve tega vprašanja zavisi nazorska usmerjenost ljudi. To vprašanje je preizkusni kamen, ki loči duhove v dve smeri, v kreaeioniste, ki priznavajo Stvarnika ln stvarjenje, ter materialiste, ki stvarjenje tajijo in sl razlagajo postanek življenja mehansko. (Iz knjige.) 12. Svetova knjiga »Tajne narave« bo edinstvena na našem domačem knjižnem trgu. Po visoko kvalitetnem dela bodo radi poeegli vsi, ki jim je mar duševnega obzorja. Naročite se tudi vi na Svet] Nadaljevanje s šeste strani. V septembru je bil odšel Iz mesta v upanju in z namenom, da se najkasneje, kakor je zatrjeval materi, v dveh mesecih zmagoslavno vrne. Mati mu je sicer branila. Sklicevala se j, na Boga, na njegove zapovedi, na pokorščino obla-atera, a prav s tem govorjenjem ga je najbolj dražila in odbijala Dobra je, a nevedna in daleč za sedanjimi časi! Kako prijetno in vzpodbudno je bilo »roti skrivna poročila o junaštvih, uspe-*rc3! oblasti pa ne bo 'f.01' ‘istega reda, ki ga morajo uresni-vek .** novcža r«da ne bo novega člo-bir 'n kfer novega človeka ne more * r*** na Treba je uničiti Boga , ,.yer°' k' stavi toliko pregr&j tn ki je 7° j ltol®‘ii dušil sproščenost človeštva. f®dosti stoletij je ie bilo, ko sta si fevdalizem in kapitalizem izmi-lila Boga za ®voie namene, da sta proletarijat držala suženjski pokorščini. Trebe je ruiiti, 9M0 bodo gradili. Staro preperelo kočo le treba podreti, V61ikem duhu«, Bogu. Baraga je deloval kot misijonar med Otavci na dveh postajah: od 28. maja 1831 do 21. septembra 1838 je bil v Krivem drevesu (Arbre Croche), to je v zalivu na severozahodnem delu Dolenjega Michigana, nato pa do Jeseni 1. 1835 na Veliki reki (Grand River), ki se izliva v Michigansko jezero; ta njegova misijonska postojanka je bila blizu tam, kjer je zdaj mesto Grand Rapids. — Dne 27. julija 1885 se je, ko so se zamrzla jezera odtajala, z ladjo pripeljal med Očipvejce v La Point (sedanja angleška izgovarjava: Laptfjnt) na zahodnem delu južne obale Gorenjega jezera in je ostal tam do poletja 1848, nakar se je preselil na sredo južne obale, na vzhodno stran Keweenawskega (Kjunavakega) polotoka v l/Anse (Lanz). Leta 1846 so na Keweenawskem polotoku začeli v velikem obsegu kopati železno, bakreno in srebrno rudo, kar je priklicalo v deželo mnogo rudarjev, zlasti irskih, nemških in franooskih iz Kanade. S tem je Baraga nehal biti zgolj indijanski misijonar in je postal dušni pastir tudi belili priseljencev, katerim je pridigal v angleščini, francoščini in nemščini. V rudarskih okrožjih je vstala ena naselbina za drugo, eno mestece za drugim. In ker so bili rudarji večinoma katoliške vere, so [ želeli imeti tudi svoje cerkvice. Zdaj so jo zgradili tu, zdaj tam. Bile so pa še take, kakršne so si delali Indijanci: lesene, z nizkim zvonikom, zunaj ometane, znotraj pa pobarvane. Okoli Gorenjega jezera so je začela udomačevati kultura in civilizacija. Baraga je prvič slišal klaviT, videl prvo cesto, prvi voz. Pa to je bilo samo v rudniškem ozemlju. Indijanci so z gnevom gledali dotok belih. Meje Združenih držav so se pomikale vedno bolj proti severu. Ob Baragovem prihodu je bila indijanska zemlja še svobodna in nezavisna; kmalu Bi je pa država začela včlenjati eno indijansko pokrajino za dru«o. Na ozemlju, ki je maloštevilnim Indijancem služilo skora' samo za lovišče, ao stotisoči in milijon delavnih belih ljudi dobivali možnost za življenje in napredek. Država je Indijancem plačevala letno odškodnino za njihovo zemljo — samo da »o jih njeni agentje večkrat grdo goljufali. Baragove krščanske Indijance je puščala v njihovih seliščih, ker ao »e oprijemali stalnega življenja, poljedelstva in obrti, do- čim je poganske rodove tirala na zahod, na drugo stran Mississippija. Iz L’Ansa je bil Baraga poklican za apostolskega vikarja Gorenjega Michigana in je bil 1. novembra 1853 v Cincinnatiju posvečen za škofa. Za sedež svoje misijonske škofije si je izbral mestece Sault Ste. Marie (Su Sent Meri) v vzhodnem kotu Gorenjega jezera. V maju 1. 1866 je pa prenesel svoj škofovski sedež proti zahodu, v mesto Marquette (Markčt). Se isto leto ga je 9. oktobra na cerkvenem zboru v Baltimoru zadela kap. S težavo se je pripeljal domov, kjer je hiral in trpel na duši in telesu, dokler ga ni 19. januarja 1868 Bog poklical k sebi po plačilo. Njegova apostolska vnema, ki se je je bil navzel zlasti na Dunaju pri sv. Klementu Hofbauerju in ki je v domovini zavoljo janzenizma in jožefinizma ni mogel razviti, je dobila v Ameriki, zlasti med njegovimi ljubljenimi Indijanci, prosto apostolsko polja Neutrudno se je gnal za dušami, poleti v čolnu, pozimi na nizkih saneh, ki so jih vlekli indijanski psi, še večkrat pa na krpljah. Michigansko in Gorenje jezero ženeta večkrat valove, visoke kakor hiše. In neštetokrat so taki valovi premetavali indijanski čolniček iz lubja, v katerem je poleg enega ali dveh indijanskih spremljevalcev skrčen ždel Baraga, ves premražen, premočen in prestradan. Včasih ga je Bog skoraj čudežno otel, ko so že tudi njegovi hladnokrvni rdefekoži spremljevalci obupavali. Neštetokrat so ga krplje, ki si jih je navezal na svoje mehke indijanske čevlje, žulile do krvi, pa je hodil na njih uro za uro, tudi po več dni, da je že komaj dihal. Zvečer ga pa ni čakala topla kopel in zložna postelj, ampak nekaj vej in dračja, na katera mu je spremljevalec razgrnil dve ali tri odeje — na debelem snegu, po strupeno mrzlim nebom, da je pokalo drevje pragozda, skozi katerega ni držala nobena Sat. Ko je Indijanec zakuril ogenj, je araga ob njem molil brevir; po eni strani se je skoraj pekel, po drugi strani mu je pa preznojena obleka sproti ledenela. In ko je spremljevalec zaspal, ogenj pa ugasnil, je Baraga drgetal in šklepetal od mraza. Lahko rečemo, da je krplje šele tik pred smrtjo odvezal od svojih trudnih nog, saj je večji del njegove škofije prej ko slej ostal za močvirji in pragozdi. Ubog je prišel v Amerik®, ubog Je ostal do smrti, kljub temu, da je bil rojen v graščini in da je bil nekaj časa tudi lastnik gradu. Skoraj edino njegovo imetje so bile knjige. Ko je kot škof nastopil v Saultu, je bila njegova škofovska »palača« skromna sobica, ki jo je imel najeto v majhni jezuitski leseni hišici, Njegov kaplan Bourion j« začel hoditi drugam na hrano, ker se mu je pri Baragovi mizi želodec uprl zoper neprestan krompir. Ko je hotel v »soji zadnji bolezni dati svojemu zvestem« misijonarju Terhorstn podporo za njegovo šolo, mu je dal svojo srebrno uro, nekoliko posmeje pa svojih zadnjih 20 dolarjev, ki mu jih je bila prinesla dobra Irka, da bi si privoščil vsaj nekoliko boljšo hrano. Kot misijonar in kot škof ni imel nikakih stalnih dohodkov. Njegovi revni Indijanci mu niso mogli prav nič dati, marveč jih je moral on podpirati. Navezan je bil edinole na podporo, ki jo je dobival iz Evrope, zlasti z Dunaja, Mo-nakovega in Lyona. Škof Friderik Baraga malo pred smrtjo. Ameriko zopet prijel za pero, ki ga je bil v domovini začasno odložil. Indijanski jeziki so zelo težki; zlasti glagol je silno bogat z oblikami, ki se v druge jezike ekoraj ne dajo prevesti, ampak samo opisati. Slovenski izseljenec Resman je pisal iz Minnesote o Očipvejcih: »Indijanski jezik je včasih kakor cvrčanje ali žvižganje, včasih kakor vzdihovanje ali ropotanje.« Dolgih 5 let (je moral Baraga pridigati in tudi spovedovati po tolmaču. Ko se je pa jezika naučil, je Otavcom in Očipvejcem napisal eno versko knjigo za drugo. Večinoma so doživele po več tedaj, tudi po štiri ali pet, čeprav so izhajale v precejšnjih nakladah Uporabljali so jih tudi drugi sorodni indijanski rodovi, eelo v Kanadi Indijancem so se tako priljubile, da so irmogi pred smrtjo izrekli željo, naj jim denejo molitvenik na pred, ko jih bodo položili v grob. Iz njih so jih Baraga Ja njegovi sodelavci učili brati. Še čez stoletja bodo jezikoslovci uporabljali Baragove indijanske knjige, ko bodo proučevali tedaj že izumrlo algonskinsko jezikovno skupino. — Se več je pa storil Baraga za jezikoslovje, ko je napisal leta 1850 slovnico očipvejskega jezika, v začetku L 1853 pa očipvejsko-angleški in angieško-očipvejski slovar. Nepopisno veliko dela sta ga stali ti dve deli, saj J« moral vse sam uganiti in razmisliti Že ti dve knjigi bi delali čast enemu človeškemu življenju. Baraga jih je napisal za misijonarje, da bi ee jezika čim prej naučili. — Svoje knjige je pisal večinoma pozimi, ko ni mogel »doma. Poleti je vstajal navadno ob treh, pozimi pa ob štirih. Nato je eno ali dve uri prebil v Prvotna aerkev v I/Ami. Pa mu vse to trpljenje in pomanjkanje ni bilo dovolj; tudi v dovoljenem si je odpovedal. Več ko 30 let ni pokusil nobene opojne pijače, zlasti zato ne, da bi laglje reševal svoje Indijance pred pijančevanjem, v katero so jih zapeljevali brezvestni beli trgovci. Ostal je zvest svoji zaobljubi, tudi ko je bil ves pre-mražen in truden ter izčrpan do smrti In ko bi ga bil kozarec vina ali požirek žganja poživil in pokrepčal. _ Svojih del in uspehov ni nikdar obešal na včliki zvon, ampak je molčal in vso čast zanje dajal Bogu. V Evropo je poročal o sebi samo zato, da je opozarjal na svoje misijone in dobival prispevke zanje. Sestri Amaliji, poročeni Greseel, ki mu je v Ljubljani dobivala podpore, je z vso odločnostjo ukazal, da mora sežgati vsa njegova pisma in mu takoj sporočiti, da Je to res storila. S svojim trpljenjem in svojimi žrtvami je klical božji blagoslov na svoje delo. Da h* koristil tudi drugim Indijancem, ki niso spadali v njegove misijonske postaje, je kmalu po pnhodu v premišljevahri molitvi in to v vseh okol-nostih in na vsakem kraju, tudi na potovanju. Ko je odmaševal, odmolil zahvalo in del brevirja ter popil svoj čaj, je pozimi sčdel k mizi in pisal ter sestavljal. Razen pisanja knjig mu je bilo posebno pri srcu šolstvo. Dokler sta bila oba Michigana še nezavisna, je lahko imel šolo, kakršno je hotel. Poučevalo so je vso v indijanščini. Ko pa je prišlo njegovo misijonsko ozemlje pod oblast Zdrženih držav, so te vpeljavale državne Sole, v katerih je učni jezik samo angleščina. Tudi Indijanci sami so sl bolj želeli takih šol. Tedaj je pa Baraga kot misijonar in škof skrbel, da si vzdržuj vsaka misijonska postaja lastno versko šolo, na katorl naj uči samo zavedno katoliško učiteljstvo, če le mogoče redovnice. Seveda so te verske šole mnogo stale; vendar je vsa ta bremena rad nosil, samo da bi se indijanska in druga mladina v državnih Šolah, ki m bile — vsaj takrat — katoliški veri sovražne ali pa vsaj versko hrezbrižne, versko to nravno ne kvarila. Verska šola je bila že takrat up in ponos katoliške Cerkve v Ameriki. Indijanci 00 Barago silno ljubili. 9« dolga desetletja po njegovi smrti ga niso ekoraj drugače Imenovali kakor »naš oče Banaga« (črke »r« ne morejo izgovoriti). Ljubili eo ga predvsem zato, ker jih je tudi on neizmerno ljubil. Njegova prva indijanska okro&iica se upra-t vičeno začenja z besedami: »Ninidžani-sidog sajažiinagogl Otročiči moji, ki vas ljubimi« — Ljubili so ga zato, ker ji« je govoril v sladki materinščini. Potem pa tudi zato, ker je znal tako prijazno občevati z njimi. Lepih oblik vedenja j* bil vajen že iz domačega grada, iz biva* nja pri botru dr. Dolinarju to s Dana J*. Veljal je kot popoln geutleman, U M ima v vseh okotnostth in u vsako oena v polni oblasti to ki ima pri svojih pton menitih dejanjih tudi vedno nsjfiste£to namene. Zaradi Svoj* temeljite to Kroka izobrazbe, zaradi svojega lepega nastopa to zavoljo svojih velikanskih zaslug mm širjenje krščanstva to krščanske omika je bil najbolj spoštovana osebnost cfc Gorenjem jezeru in ao si tudi anglikanski protestantje šteti v čast, pomati se S njim. Na dan njegovega pogreba ▼ Uax quetu je tudi v nekatolikih sbratih počivalo vsako deta. V okrožju pri L’Ansu in v mestu, ki se po njem imenujeta, bivajo večinoma drugoverci Po »Baragovi cesti« (Baraga Avenue) v Marqnet* hodijo katoličani in nekatoličani Predlog, da s« cesta imenuje po njem, je stavil njegov prijatelj protestant Peter White, predsednik tamkajšnje državne banke. Tudi eden izmed marquettskih poštnih uradov nosi Baragovo ime. — Z neizbrisnimi črkami se je torej vpisal v srca Indijancev in belokožih Američanov. Med Slovenci je s Knobleharjem, ki se je po njegovem zgledu in vplivu odločil za misijonski poklic, vzbudil tolikšno misijonsko zanimanje, kakršnega potem dolgo več ni bilo. On stoji prvi v vrsti slovenskih duhovnikov, ki so šli za: Bvojimi izseljenimi rojaki v Ameriko in tam pomagali ustanavljati in utrjevati božjo kraljestva 2e z njim so delovali Pirc, S kol a, Mrak, Lavtižar, Čebulj, An-dflJšek in Vrtin. Po njegovem neposrednem ali posrednem vplivu so potem prišli v druge ameriške škofije Tomažovič, Štibjol, Erlah, Trobec, Buh, Žužek, Tomazin, Pint, Velikanje in drugi, za katerimi so prihajali vedno novi, da je takrat živečih Imel n. pr. letopis ljubljanske škofije za 1. 1932 natisnjenih 8 strani. Dne 4. oktobra 1844 je Baraga pisal H L’Ansa dunajskemu nadškofu Mildeju, ki je bil takrat predsednik Leopold inske ustanove za podporo ameriških misijonov: »Tukaj mi večkrat tudi najpotrebnejšega manjka. Pa kolika tolažba, kako preobilno plačilo in kako nepopisno veselje me čaka za takrat, ko me bodo na sodni dan nekateri teh mojih dobrih otrok v Kristusu, ali prav za prav vsi, kakor upam, obstopili in pričah pred ostrim Sodnikom: ,Ta nam je prvi oznanjal tvojo božjo besedo; pripovedoval nam je o tvojem božjem usmiljenju, ki si ga po svojem Sinu izkazal ljudem, in je napolnil naša srca z vero in ljubeznijo do tebe.' O kako sem hvaležen Bogu, da me je poklical v težavni, pa neizrekljivo tolažilni misijonski stani« Ko ga je Bog poklical v Ameriko, je bil on skoraj edini, ki je v Ostih^pokra-jinah, ki so bile takrat še izključno in* dijaneko, oznanjal krščansko blagovest Ko je pa umrl, je tam zapustil lepo urejeno škofijo. Točno ga je torej označit njegov ameriški življenje pisec VerwysU Saintlinoss in action, Delaivna svetost. Dr. Franc Jaklič- BehriftlsHsr • srsdslkt Mirk* Jamaik / Herausgaber > Izdajatelj: Jolko KrošelJ. / Plr dls LJsdsks tiskarna • sa Ljudska tiskarn*: lois Kramar« / Uredništva, a prava la Uakarnat Ljabljana, Kopitarjeva 1 Telefon 23-61 do 23-69 I Rokoplaov ne vračamo 1 Mesečna aaročnina * lir, za Inozemstvo 12 Ur.