‘'lo delavcev ^0ji, izobraževanju ^gnesti Slovenije,
< ^'jsna,
TPvembra 1984 — 3?! 7
letnik XXXV
A
!T
titi
ja
<ii
o
u
•e)
:sf
e
n'
Ja
si
iVf
)]‘
Ji
>di
ja
•a'
H'
f
nj'
e!
iH
ii
iz<
le

(
1.
J
n
J
J
:
a
J
)>
i
e
’
:■
J!
iS
:
Krilati zmaj, bronza s srebrnimi inkrustacijami, obdobje Vojskujočih se držav, 475-221 l.p.n.š. Vse fotografije v tej številki so iz kataloga Kitajska umetnost in arheologija od neolitika do dinastije Tang, ki je izšel ob razstavi Stara kitajska kultura. Razstavo lahko obiščete do 3. decembra v muzejskih prostorih na Jezuitskem trgu v Zagrebu	.
Novi programi za javno razpravo
Strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je 29. 10. 1984 obravnaval drugo skupino osnutkov programov za visokošolsko izobraževanje učiteljev in drugih pedagoških delavcev. Na temelju poročil strokovni^ komisij je ugotovil, da so za javno strokovno razpravo zreli osnutki vzgojno-izobraževalnih programov za: slovenski jezik s književnostjo, ruski jezik in književnost, francoski, italijanski in španski jezik s književnostmi, la-tinski, grški in madžarski jezik s književnostmi, sociologijo, STM, umetnostno zgodovino.
muzikologijo, biologijo in gospodinjstvo.
Večino drugih programskih osnutkov še dokončno oblikujejo ali pa usklajujejo med ustreznimi visokošolskimi organizacijami. Le pri posameznih programih se priprava zatika, kot bi bilo časa še na pretek, pa ga je na voljo komaj mesec dni. V začetku decembra naj bi bila javna strokovna razprava o novem programskem gradivu končana, da bi skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev sprejela predloge programov še v decembru.
Ob obravnavi programskih
osnutkov prihajajo na dan tudi nekateri nesporazumi in pomanjkljivosti. Tako na primer sestavljavci nekaterih programov niso dali ustreznega mesta v predmetnikih pedagoško-psiho-loškim predmetom. Tudi vsebina pedagoške prakse med študijem v nekaterih programskih osnutkih ni dovolj določno opredel jena. V nekaterih visokošolskih organizacijah bodo bržkone nastale težave, ko bo treba zliti strokov ne, pedagoško-psihološke in splošne predmete v enoten, notranje povezan program, saj bo tudi učni proces nujno celostno (Nadaljevanje na 2. struni)
Med drugim preberite
•	SIROMAŠENJE NI IZHOD, str. 2
•	VARČEVANJE DA — TODA NE NA RAČUN OTROK, str. 2
•	KAKO IZ ZAČARANEGA KROGA, str. 3
•	USKLAJEVANJE IN DOGRAJEVANJE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, str. 4
•	PREVEČ NEZNANK ZA POENOTENJE, str. 4
•	JAVNA RAZPRAVA: VIP ZA VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV, str. 5
•	BREZ SODOBNO IZOBRAŽENIH UČITELJEV NI SODOBNE ŠOLE, str. 22
Pravica
do obveščenosti
V	ustavi je zapisano, da je občanu zajamčena pravica do obveščenosti o dogodkih, ki so pomembni za njegovo življenje in delo in o vprašanjih, pomembnih za skupnost. Občani imajo tudi pravico izražati in objavljati svoje mnenje v sredstvih javnega obveščanja.
Če uporabimo ta ustavna določila v vzgojno-izobraievalni dejavnosti, kjer je v naši republiki zaposlenih skoraj 20 tisoč delavcev, lahko trdimo, da sodi med njihove ustavne pravice tudi ta, da so sproti obveščeni o dogajanjih v vzgoji in izobraževanju, pomembnih za njihovo delo in družbeno skupnost. K njihovim ustavnim pravicam spada posredno tudi ta, da lahko v svojem strokovno-informativnem glasilu izražajo in objavljajo svoja mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za vzgojo in izobraževanje, za njihovo delo in življenje.
Zakaj razmišljamo o teh vprašanjih? Mar kdo kruti ali ogroža prosvetnim delavcem te njihove ustavne pravice?
V	zdajšnjem trenutku uresničevanje teh pravic res še ni ogroženo, vendar nekateri znaki z vso resnostjo napovedujejo, da se to utegne zgoditi.
Slovenski prosvetni delavci so si že zdavnaj zagotovili pravico do'obveščenosti in javnega izražanja mnenj r svojem strokovnem informativnem glasilu. Učiteljski tovariš, predhodnik Prosvetnega delavca, je nepretrgoma izhajal -- - vsak mesec, na štirinajst dni ali celo vsak teden - vse od leta 1861 do 1941. Njegovo vlogo je nadaljeval Prosvetni delavec, ki je nekaj let izhajal kot priloga Popoln ihti, zdaj pa gre že v 25. leto kot samostojen štirinajstdnevnik za aktualna vprašanja vzgoje in izobraževanja.
Pravico do svojega strokovno-informativnega glasila so si pridobili tudi prosvetni delavci drugih republik, čeprav ponekod šele v novi Jugoslaviji, v’ obeh avtonomnih pokrajinah pa šele po letu 1970. Nedavno jugoslovansko posvetovanje o vlogi prosvetnih glasit, ki sta ga pripravila v Somboru Zvezni odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi ter Sekcija prosvetnih glasil republik in pokrajin, je pokazalo, da ima večina teh glasil potrebne gmotne in druge možnosti za delo, dokaj enotno začrtano programsko usmeritev in večina tudi jasne perspektive pred seboj. Nad pravico prosvetnih delavcev do strokovno-politične obveščenosti s temi glasili bdijo sindikati, ki obravnavajo in datirajo ta glasita večinoma kot del svojega tiska. Za gmotne temelje teh glasil skrbijo predvsem republiške in pokrajinske izobraževalne skupnosti, ki brez. izjeme in zadržkov zagotavljajo velik delež k stroškom izdajanja teh glasil. Zeč kot 50 odstotkov potrebnega denarja za njihovo izdajanje prispevajo vsepovsod izobraževalne skupnosti, delno pa tudi sindikati in druge organizacije, samo v Sloveniji znaša delež dotacij le skromnih 20 odstotkov prihodkov Prosvetnega delavca. Medtem ko povsod drugod prilagajajo dotacije rasti tiskarskih stroškov, je letna revalorizacija dotacij v Sloveniji znatno nižja od rasti cen tiska in papirja. Če se bo tak odnos ustanoviteljev in tistih, ki datirajo naše glasilo, nadaljeval, bo pravica prosvetnih delavcev do strokovne obveščenosti v njihovem glasilu kmalu ogrožena ali vsaj čezmerno utesnjena.
V	navedenih gmotnih razmerah morajo slovenski prosvetni delavci plačevati za svoje glasilo še enkrat več kol prosvetni delavci drugih republik in avtonomnih pokrajin, ki bolj radodarno doti rajo prosvetna glasila.
Zaradi čedalje nižje stvarne vrednosti dotacij se krči poroče-. valski del glasila, prispevki prosvetnih delavcev pa morajo čakati dolgo na objavo ali pa ostajajo neobjavljeni.
Ali so navedene razmere nujna posledica stabilizacijskih prizadevanj, nujnega varčevanja z denarjem? Navedeno medrepubliško posvetovanje je o tem izreklo odločno besedo: Kljub težkim gmotnim razmeram ni dopustno, da bi okrnili ali ogrozili prosvetna glasila, saj je njihova vloga pri uresničevanju začrtanih ciljev družbenega razvoja ter razvoja vzgoje in izobraževanja nepogrešljiva.
hudi Sekretariat Sveta za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije, ki je pred kratkim razpravljal o nekaterih odprtih vprašanjih nadaljnjega razvoja Prosvetnega delavca, je zavzel podijbno stališče: Prosvetni delavec ima pomembno družbeno in strokovno vlogo in naloge, zalo mu je treba zagotoviti tudi v prihodnje potrebne gmotne temelje za redno izhajanje.
Od teh načelnih stališč bo treba h konkretnim dejanjem, ki jih pričakujemo od ustanoviteljev Prosvetnega delavca -Izobraževalne skupnosti Slovenije in slovenskih sindikatov. O njihovih odločitvah in ukrepih bomo bralce še obvestili.
Ne gre le za obstoj in prihodnost Prosvetnega delavca - -enega iz množice časopisov, ki izhajajo pri nas. Gre za veliko več: za pravico 20 tisoč slovenskih prosvetnih delavcev do ustrezne obveščenosti o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, o družbenih in strokovnih vprašanjih, ki so tesno povezana z. njihovim položajem, delom in življenjem.
JOŽU VALENTINČIČ
S SEJE MEDREPUBLIŠKO-POKRAJINSKE KOMISIJE ZA REFORMO
Siromašenje ni izhod
Medrepubliško-pokrajinska komisija za reformo izobraževanja, ki se je sestala 11. oktobra na Brionih in ji je predsedoval Božidar Gagro, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in kulturo SR Hr-vatske, je razpravljala o položaju vzgoje in izobraževanja glede na predloge sklepov 13. seje CK ZKJ. Enotno stališče republik in pokrajin, ki se je pokazalo tudi na seji komisije, je, da je izobraževanje v gmotni, organizacijski in kadrovski krizi — očitna pa je tudi kriza družbene zavesti o vlogi izobraževanja v družbenem razvoju, saj vodi v razvrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela.
Zdajšnje gmotne razmere v vzgoji in izobraževanju onemogočajo uresničevanje nekaterih temeljnih ciljev reforme, ki si jih je družba zastavila. Te cilje moramo zdaj usklajati s stvarnimi možnostmi. Predstavniki Slovenije so na seji poročali, da so tu podrobneje razčlenili dosedanji razvoj izobraževanja in opredelili prednostne naloge za prihodnje. Prevladalo je prepričanje, da je treba nameniti v prihodnje vzgoji in izobraževanju več denarja in nadomestiti zamujeno. Več bo treba vlagati predvsem v dvig kakovosti izobraževanja in v izboljšanje kadrovskih temeljev znanstvenoraziskovalnega dela.
Izobraževanje — so poudarili na seji komisije — je že dalo svoj prispevek gospodarski stabilizaciji. V današnjih razmerah ni mogoče več odgovorno zagovarjati njegovega siromašenja, saj bi to vodilo v razpad celotne dejavnosti. Tega se morajo zavedati tako republiška kot zvezna telesa, ki določajo okvire gospodarske politike.
V prihodnje naj bi sredstva za izobraževanje naraščala vzporedno z rastjo dohodka — to je najmanj, kar moramo doseči v vsakem okolju. S povečanim dotokom sredstev moramo najprej izboljšati osebne dohodke prosvetnih delavcev,'s tem pa tudi njihovo motivacijo za delo. Z
izboljšanjem gmotnih temeljev izobraževanja moramo izboljšati kakovost in'uspešnost izobraževanja, ki sta v zadnjih letih v marsikateri vzgojno-izobraže-valni organizaciji vidno nazadovali. Taka priporočila bo medrepubliško pokrajinska komisija poslala tudi ustreznim zveznim telesom.
Na seji komisije so razpravljali tudi o ustanovitvi zvezne ustanove za izobraževanje (medrepubliško pokrajinska komisija ne more opravljati vseh potrebnih nalog) in o šolski mreži. O tej so menili, da je predvsem politično vprašanje, saj se brez soglasja občine šola ne more ukiniti. Komisija je ocenila tudi zahtevo turističnega gospodarstva, ki jo podpira zvezni odbor sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu, naj se šolske počitnice prilagodijo turističnim sezonskim zmogljivostim, češ da bi tako starši lažje izrabili dopuste tudi zunaj glavne sezone. Komisija je menila, da to vprašanje ni tako preprosto in da je treba gospodarske vidike dopolniti s pedagoško analizo.
Predsedstvo Skupnosti republiških in pokrajinskih zavodov za napredek izobraževanja, ki se je sestalo tedaj, ko je zasedala komisija, je obravnavalo pripravo skupnih programskih jeder. Doslej še hišo našli skupnega jezika pri jedrih za književnost in glasbeno vzgojo: z zahtevami Slovenije in Kosova se drugi namreč ne strinjajo. Javna razprava o nadaljnjem izpopolnjevanju in usklajevanju usmerjenega izobraževanja od prve do pete stopnje zahtevnosti pa naj bi se podaljšala do konca novembra.
Za novega predsednika me-drepubliško-pokrajinske komisije za reformo je bil izvoljen dr. Hasan Dervišbegovič iz Bosne in Hercegovine, kjer bo v novem mandatu sedež komisije, za novega predsednika Skupnosti zavodov za šolstvo pa Milan Pucai,
ANTE BEŽEN
Steklenica »hu« iz rdeče terakote v obliki ladje z dvema ročkama in mrežastim okraskom, ncoiitik, kultura Yangshao, 5-4, tisočl.p.n.št.
Novi programi za javno razpravo
0$Ve
(Nadaljevanje s I. strani)
usmerjen k pripravi učitelja za sodobno, v izobraževalnem in vzgojnem pogledu uspešno šolo.
Značilnost novih programov, ki zbuja skrb, je tudi ta, da so predmetniki nabiti z urami do zgornje dopustne meje — zaradi zdajšnjega načina financiranja, v katerem se denar odmerja po številu obveznih pedagoških ur. Če bo tako obveljalo, bo v visokošolskem 'študiju premalo prožnosti, interdisciplinarnih povezav in izbirnih predmetov, študent pa bo zaprt v krog posameznega enopredmetnega ali dvopredmetnega študija. Bodo visokošolski programi, kar zadeva te pomanjkljivosti, nadaljevanje srednješolskih, v katerih tudi ni prostora za izbirnost, fakultativne predmete in druge sestavine sodobne šole?
vzgojno-izobrazbene osnove — vsaj v usmeritvah in smereh, kjer ima določen predmet splošnoizobraževalno vlogo. V usmeritvah in smereh, kjer imajo na primer matematika, kemija ali fizika že od prvega letnika srednje šole strokovno vlogo, naj bi poučeval učitelj, ki je končal enopredmetni študij ustreznega predmeta.*
Nekateri še vedno pogrevajo vprašanje:	enopredmetni ali
dvopredmetni študij? Dvopred-metnost je sprejeta za večino predmetov kot bolj prikladna možnost — zaradi zaposlovanja učiteljev, notranje povezanosti pouka in drugih razlogov. Tak učitelj naj bi bil sposoben poučevati v osnovni šoli, pa tudi v srednji šoli — predmete skupne
S tako programsko usmerjenostjo bo večina predmetnih učiteljev usposobljena za delo v osnovni in srednji šoli. Programsko se obe stopnji (vsaj v skupni vzgojnp-izobrazbeni osnovi) povezujeta, med osnovno in srednjo šolo izginja nekdanji prepad, večina učencev po končani osnovni šoli nadaljuje z izobraževanjem v srednji šoli. Ta nova vloga učitelja bi se morala kazati tudi v programih, v vsebini izobraževanja in izbirnih predmetih. Kljub sprejeti usmeritvi nekateri programi še vedno dajejo vtis, da avtorji niso mislili na tako razširjen delokrog predmetnega učitelja.
V nekaterih primerih razprava o eno- ali dvopredmetno-sti še ni končana ali pa se pojavljajo novi predlogi. Tako se na primer Pedagoška akademija v
Razmere se zboljšujejo
Ko gledamo danes v prihodnost, posebno v vzgoji in izobraževanju ni več vse tako črno, kot je bilo še pred kratkim; več je razlogov za optimizem in vse več znakov kaže, da se razmere izboljšujejo.
Ta misel Katje' Vadnalove je dala ton pogovoru s časnikarji, ki spremljajo vzgojo in izobraževanje. Pripravila ga je Komisija za informativno in propagandno dejavnost CK ZKS 10. 10. 1984, udeležili pa so se ga tudi mnogi predstavniki republiških prosvetnih organov.
V zavesti delovnih ljudi in odgovornih teles se malodane na vseh ravneh nekaj spreminja: vzgojo in izobraževanje smo na novo ovrednotili in jima priznali prednostni položaj pri ustvarjanju in delitvi družbenega proizvoda. Njun pomen za družbeni napredek in vlogo vzgojno-izobraževalnega dela moramo uveljaviti v vseh okoljih ter zagotoviti ustrezno mesto tej dejavnosti r razvojnih resolucijah.
Tudi ko se primerjamo z drugimi republikami in s pokrajinama in z. njihovimi razmerami r vzgoji in izobraževanju, ni razlogov za pesimizem. Več kot drugi ali vsaj toliko smo dosegli na vseh področjih vzgoje in izobraževanja, od vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol do domov za učence in študente, študentske življenjska ravni in štipendijske politike. Dosežena raven vzgoje in izobraževanja pritiska seveda na omejene denarne možnosti. V prihodnje pa ne smemo zdrkniti niti za eno stopnico več navzdol, je poudaril Tine Zorič, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
Pogovor je prešel na aktualna dogajanja v vzgoji in izobraževanju. Razprava o predlogu sklepov Id. seje CK ZKJ je med prosvetnimi delavci posegla v mnoga odprta vprašanja. Skoraj protislovna in vendar dokaj resnična je ugotovitev, da je v vzgoji in izobraževanju še vse preveč administrativnega urejanja, hkrati pa so prosvetni delavci kot samoupravljavci premalo dejavni in zavzeti. Premalo sta razviti tudi kritičnost in ustvarjalnost učencev — tradicionalna avtoritarna pedagogika je marsikje še globoko zakoreninjena in ji tudi reforma ne more do živega.
Reformo univerze, ki je v ospredju družbene pozornosti,
Mariboru ogreva za dvopredmetnega učitelja telesne vzgoje, čeprav so programske zasnove opredelile to področje kot eno-predmetno.
Priprava novih programov za visokošolsko izobraževanje učiteljev poteka delno v zapletenih povezavah, ki vodijo včasih v nesporazume. Za te programe so poleg Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev in njenega strokovnega sveta odgovorni tudi strokovni sveti drugih posebnih izobraževalnih skupnosti (za družboslovje, za kulturo, za naravoslovno-ma-tematično tehnologijo). Tako se je zgodilo, da je v prvi skupini programov objavljen prvi osnu-
tek enopredmetnega pre^ |Q nika iz matematike pr6?1* zato, ker izpolnjeni ost1 ^ predmetnika ni prišel prav no do strokovnega sveta P°*	^
izobraževalne skupnosti za __
dagoško usmeritev. Tudi1 klajevanjem različnih viso^ V $0 skih organizacij so včasih ;t0()r£ vendar se najde na koncu v1 etov^ skupni jezik. Priprava 11 etnj), programov ustvarjanja tako1, vezi in tesnejše sodelovanj6 ažev. visokošolskimi organizacij
ki izobražujejo učitelje. ^ipra'v
sodelovanje bo zelo pometi1 tudi, ko bo treba programe
■ $ek
sničevati.
Varčevanje da — toda ne na račun otrc
Ublik
'jvod »eta ,
"ttou 'Sli 2 'ih j “tlik; ražev
S seje Skupščine otroškega varstva Slovenije
ir '^ev nosve
ocenjujejo posamezniki različno. Nekateri bi radi ostali pri starem, čeprav bi to pomenilo zaostajanje za časom, znanstveno-tehničnim in družbenim razvojem. Drugi bi Želeli korenito spremeniti razmere čez. noč. Stvarne ocene pa pravijo, da za napredek visokega šolstva niso dovolj samo lepotni popravki, potrebne so globlje spremembe - - v programih, metodah in odnosih pri izobraževanju, r medsebojni povezanosti visokošolskih organizacij, r družben o-gosp od a rs k ih odnosih, v razvoju raziskovalnega dela in še čem. Čeprav visokošolski učitelji pospešeno pripravljajo nove programe, da bodo vanje vključeni študenti, ki bodo prišli iz. srednjega usmerjenega izobraževanja, z. drugimi spremembami ne bo treba hiteti. Reforma univerze je dolgoročen in mnogovrsten proces. Na marsikatera odprla vprašanja bo iskala odgovor tudi problemska konferenca, ki jo pripravlja /veza komunistov Slovenije. V pripravi je tudi širši elaborat o razvoju visokega šolstva pri nas. Kar bomo spreminjali, bomo spremenili pretehtano, ne brez potrebnih strokovnih priprav. Kritičnost je potrebna tudi pri oceni in izpopolnjevanju novih programov, saj je njihova študijska vsebina marsikdaj preveč razdrobljena na stranske predmete in premalo notranje povezana, včasih pa tudi premalo upošteva potrebe študentov in združenega dela.
Ko ocenjujemo celoten razvoj vzgoje in izobraževanja in sadove reforme, moramo biti kritični, a objektivni, je poudaril Marjan Jelen. Temeljni cilji reforme se uresničujejo, pri njih tudi zavedno vztrajamo. Videti moramo uspehe in napredek in se ne ustavljati le pri slabih zgledih in jih posploševati. Reformo spremljamo s strokovno preverjeno metodologijo, pripravljeni na nove in boljše rešitve. Če pa ne dosegamo povsod vseh pričakovanj, je vzrok v tem, da smo tudi tu le ljudje in se naše želje, možnosti in sadovi našega dela vedno ne ujemajo.
Ohraniti zaupanje vase in v uresničljivost mmeljnih ciljev, ki smo si jih postavili, je v današnjih razmerah še posebno pomembno. Poteg tega zaupanja pa mora ostati, kljub vsem okoliščinam, še posebej optimizma, ki vliva moč in vztrajnost za delo.
Delegati uporabnikov in izvajalcev so na nedavni seji Skupščine otroškega varstva Slovenije sklenili, da bodo od 1. decembra nadomestila osebnih dohodkov med porodniškim dopustom višja. Čeprav bodo še vnaprej odmerjena od 100-odstotne osnove osebnih dohodkov v prejšnjem letu, bodo sproti sledila rasti osebnih dohodkov zaposlenih. Ali povedano drugače:-nadomestilo osebnega dohodka bo upravičencu povečano za drugi in za vsak naslednji mesec, ko ne bo na delu. Povedati je treba, da drugi del porodniškega dopusta lahko namesto matere izrabi tudi otrokov oče ali tisti, ki otroka neguje.
Sprememba, ki so jo potrdili delegati, pa ne velja le za tiste delavke, ki bodo komaj šle na porodniški dopust zdaj, temveč tudi za vse, ki ga že izrabljajo.
V zavzeti in ostri razpravi smo večkrat slišali opozorila delegatov, da ni razumljivo, zakaj se v Sloveniji še nismo odločili za podaljšanje porodniškega dopusta na leto dni, kot so to storili v oru-gih republikah. Več delegatov je tudi menilo, da ni sprejemljiva zgornja meja, (na člana družine 6000 din) ki še dovoljuje pravico do otroških dodatkov.
nimajo pravice do porodni^ (e^.
Ij
"	-	v J
je odvisno od profesorjev), V;,
J	^	• V ™0(
dopusta. Na nekaterih fakuKf n! so sicer oproščene predavaflltl;..')'
*	<eMi
god pa se ne morejo pogojno', sati, zato izgubijo status, štip v11 dijo, in nimajo več pravice ■ ^ novati v študentskem domu.' ostanejo le ob najmanjši p^ ,
ri, morajo največkrat prel
študij. O tem perečem probl£ j,-bo morala v prihodnje razpf cl'
Ijati tudi Skupnost otrošk. varstva Slovenije in omogArft<
,kflav.
'jjar
da bodo lahko študentske tLjp žine normalno končale štud1':,
(h
Na seji smo zvedeli, da (^il jema zdaj pomoč 140562 d-‘jsl in da bo treba prihodnje lete 0kr gotoviti 20 odstotkov deri tar več kot lani, najverjetneje f 'e'c treba v prihodnje povečati j et;
prispevno stopnjo (doslej J
od bruto osebnih dohodkov,! ttlh
pa od občine do občine zelo zlikuje) na 1,08 odstotka R; tem je bilo poudarjeno, da ^ 'ol; bene pomoči ne sme preje11 >tav nihče, ki ni resnično materi* ttelj in moralno upravičen. Ne stu* lan se ravnati zgolj po števil* troj temveč je treba upoštevati snične socialne razmere. ^Ur
okv:
Delegat mladinske orgari^m cije je ob tem menil, da infRpo nenehno zmanjšuje vrednost15olj narne pomoči materam, zat|;,,'t>; bilo prav, da se v vsaki obni|j< ugotovi jo stvarne možnosti * 'ev teh možnosti ni, je treba dfil^i cem v združenem delu poja*^6: položaj in- jih prepričati, d* Pre otroško varstvo pomembri!11 od negospodarnih naložb, ^ !na se moramo za dobro otrok 1
J. V.
Strokovna služba je na seji pojasnila, da so dogovorjeni zneski le najnižji okviri. Posamezne občinske skupnosti lahko v sodelovanju s centri za socialno delo po svoji presoji pomagajo družinam tudi z višjimi otroškimi dodatki ali z drugimi oblikami pomoči, če je to potrebno. Za to vprašanje naj se zavzamejo tudi vzgojno-varstvene organizacije, šola in krajevne skupnosti, ki morajo opozoriti na socialno šibkejše družine. Na seji smo zvedeli, da bo novi samoupravni sporazum o sociaino-varstvenih pravicah v prihodnjem obdobju, ki naj bi ga postopoma uveljavili že v začetku prihodnjega leta, bolje uredil različne oblike pomoči družinam in posameznikom, ki potrebujejo pomoč. Takrat bodo navedena vprašanja znova obravnavali in seveda tudi strokovno obdelali. Niti zdaj niti v prihodnje pa ne bi smeli računati na to, da bo mogoče reševati socialni položaj družin z najrazličnejšimi dodatki, temveč naj bi se socialna vprašanja urejala predvsem z lastnim delom. To je vse res, vendar kako lahko družba upraviči to, da imamo družine, ki morajo, kljub temu da oba zaposlena starša trdo delata, prejemati otroški dodatek (ob še tako strogih merilih)? Na to je opozorila delegatka iz Titovega Velenja in povedala, da kljub sprejeti valorizaciji, ki velja od 1. septembra, upravičenci živijo na samem robu družbe, ker višina dodatka ne dohiteva vrtoglave rasti cen.
V razpravi smo slišali tudi opozorilo, da matere študentke
čemu odpovedati.
van
Kdaj še bomo v Sloveniji0^1 čili za daljši porodniški dop11 Glede tega so na seji povedali poteka raziskovalna nalogi bo končana še ta mesec. V11 bodo strokovnjaki ponudili različnih rešitev, tako da se N delegati lahko lažje odloča' trajanju porodniškega dopu“ko
1
1<>Ž;
Sla
SVt
illt:
vat
Uh
'in
Kuže, da bo treba v prihode
spremeniti odnos družbe dc'n,j cialne varnosti družine in otri^So
in si prizadevati, da bo brij staršev delavcev manjše, narne pomoči pa naj bi p°sl
ena od možnosti za izravnav** socialnih razmer. Odločati s* treba predvsem glede na siv*1 ugotovitve in na temelju en611' ga, skupnega raztida, ne pi\Vi logiki številk. Zavzeta in krit|£)^ razprava delegatov obeh zb61' e Skupščine Skupnosti otrošn 8 varstva Slovenije se je strrri odločen sklep, da ne smemo' čevati na račun otrok.
TEA DOMINKO

Svetovanje o prosvetnih glasilih
red' •ep1 os« ^ ra^ por za li l
0k; v tel
jV<
lamo z moralno podporo ni mogoče izdajati asopisa
kt K0tn*30ru je bi'0 18. in 19. ei ra t. 1. jugoslovansko po-„■ e.°Vanje o mestu in vlogi pro-nih glasil republik in pokra-,je a.Pr' razvijanju vzgojno-izo-iCjjlL,evalnega sistema in usoo-
u. —Mcga sistema in uspo-,)anju sindikalnih delavcev, so ga Zvezni odbor
^5viii
neL Kata delavcev v vzgoji in raževanju, znanosti in kultu-tthlu^ija Prosvetn>h listov re-
0.	'k in pokrajin ter uredništvo l'°dinskega glasila Misao. Po-t a se je udeležilo okoli 70 j Otavnikov prosvetnih glasil, 0 °upravnih interesnih skup-2a izobraževanje, republi-
'<l “tlikat P1°l:raj,rlSklh 0db°r0V
■Ji ‘tata delavcev v vzgoji, izo-*Jn'LVaniu’ znanosti in kulturi, "^o^enopolitičnih organizacij, SVetnih in drugih organov.
Jv . ____________
ultfr2nih teles, republik in pokra-
liŠkjJ referatih so predstavniki
aflil .^zelenili nekaj najpomemb-

Iei?ih
fillod:
vprašanj današnjega in
nor-odnjega razvoja prosvetnih štipK. njihovo družbeno vlogo ce L^rdje Djurič), njihove naloge iirv ^veščanju in idejnopolitič-rodfj11 usposabljanju prosvetnih -eki^.?vcev (Momir Jungič), pri ra-ibl£ Juriju sindikalnih organizacij zpi^dovan Mičič) in pri strokov-ašk.fj izpopolnjevanju pedago-igd1 r'h delavcev (Jože Valentinčič), e d,kaniziranost, gmotne in ka-jdij.0vske razmere prosvetnih gla-, (Mišo Kitanoski), prosvetna a P asda kot informativno-izdaja-0'iškega središča republik in ;t° krajin (Ante Bežen), naloge eni*tanoviteljev, izdajateljskih ; f Mov in uredniških odborov d. !tar J. Rakočevič) in kakopo-j ,Cati število naročnikov (Vanja
Jo C)'
aj, J^zprava o teh vprašanjih je 'kazala veliko skladnost raz-mS¥iV|jalcev v Pogledih na te-m4tanJna ■ vPrašanja današnjega •ii) nla in prihodnjega razvoja
iti iVetVltnih glasil- Družina Pr°-ii ,n|h glasil ima v mnogočem
"Pno preteklost in sedanjost,
virno enotno programsko a11 .^erjenos, jn cilje, vendar je I lop.i6 dalo nekaterim glasilom J !Se’drugim pa slabše razvojne ^r..02nosti. V razvoju sta prišli ot* ''Jdlje giasii0 prosvetnih delav-rT v Hrvači a Školske novine
Hrvaške
. * ln srbsko glasilo — Prosvetni jif'egled, ki izhajata vsak teden.
jr]
in ?aatn0
.j Ij.. “	oaiiiwupi a v i n ii
^ v e.resn‘h skupnosti za izobraže-''aje in sindikatov.
, |Oreta širši krog urednikov ,n , časnikarjev ter dobivata
podporo samoupravnih
j. ar neverjetne so razlike v po-.,*aju posameznih prosvetnih S(as'k medtem ko dobiva Pro-Le,ni delavec od samoupravnih Va ^snih skupnosti za izobraže-bo in sindikata borih 150 sta-A uiilijonov dotacij na leto, s ,us |(^'er poravna komaj 20 odstot-bJ. Proškov za izdajanje glasila, j-uo dobile Školske novine letos več dotacij, poldrugo nol s^ardo starih dinarjev — po ,fii .*,arih milijonov dinarjev ( Poližno od republiške izobra-J šja*ne skupnosti za osnovno tal je s<vo, od skupnosti za usmer-st ^ 0 izobraževanje in od republi-;i' t(i^a sveta sindikatov. V drugih
jt/
>a tič'
lOt1! j .r-iunco poireonega uenarja b(|lž<iajanje glasil, ponekod celo i iej °<i’,0il(ov- Naročniki plaču-v< J na Kosovu samo simbolično bj^čuino, v Makedoniji pa do-aJ° glasilo, vsaj na osnovnih °lah> brezplačno.
I
g, J ieh podatkih ni nič čudne-že'|Ce na Podobnih zborovanjih S|0eta Slovenci slišimo očitek: bl,iVeniia’ najbolj razvita repu-Sji a’ Pa najslabše skrbi za gla-0 Prosvetnih delavcev!
»» sveia smaiKarov. v orugin 'j Dnlr*1 i™ v °beb avtonomnih a I Val rajinah prispevajo izobraže-iiij rne skupnosti in sindikati več otj. . Polovico potrebnega denarja M b(|lž^ajanje glasil, ponekod celo liU "dstotkov. Naročniki plaču-
Posvetovanje je znova potrdilo, da so prosvetna glasila nepogrešljiv in bistven člen v sistemu obveščanja prosvetnih delavcev, saj omogočajo hiter pretok informacij do najširšega kroga pedagoških delavcev, ki so tako sproti seznanjeni z novostmi v vzgoji in izobraževanju, z delom in odločitvami pomembnih družbenih teles, ki usmerjajo to področje, z novostmi v stroki. Prosvetna glasila omogočajo pedagoškim delavcem, da tudi sami javno izražajo svoje misli in predloge o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo in življenje ter za celotno področje vzgoje in izobraževanja.
Kjer so to vlogo in možnosti prosvetnih glasil pravilno ocenili, so se tako izobraževalne skupnosti kot sindikati ter drugi prosvetni organi oprli nanje in v njihovem okviru objavljajo prispevke in druga gradiva, pomembna za delegate, vzgojno-izobraževalne organizacije in vse prosvetne delavce. Izjemen primer v jugoslovanskem merilu je Izobraževalna skupnost Slovenije, ki se je kot soustanoviteljica Prosvetnega delavca lani odločila za izdajanje lastnega Poročevalca.
V animacijski in politično-in-formativni vlogi, ki jo imajo ta glasila, so tudi sindikati našli možnosti za akcijsko povezovanje prosvetnih delavcev pri reševanju perečih vprašanj in aktualnih nalog te dejavnosti.
Prosvetna glasila imajo pomembno vlogo tudi pri strokovnem izpopolnjevanju pedagoških delavcev, saj jih seznanjajo z novimi oblikami, metodami in pripomočki, z aktualnimi temami, s knjigami in priročniki, na katere se lahko oprejo pri delu, z izkušnjami tistih, ki utirajo nove poti.
Na posvetovanju so bila različna mnenja o tem, katere naloge so pomembnejše — ocena je namreč odvisna od zornega kota ustanove ali organizacije, ki ji kdo pripada. Različno mnenje je bilo tudi o tem, ali naj se vsi prosvetni listi ne glede na stvarne možnosti zavzemajo, da bi postali čimprej tedniki, ali naj ima prednost predvsem kakovost glasila, ki je zanj hkrati tudi najboljša reklama. Pri širjenju glasila med prosvetnimi delavci pa morajo sodelovati — v svojem interesu in v dobro vzgoje in izobraževanja — tudi izobraževalne skupnosti, sindikati in zavodi za pedagoško službo. Neobveščen in nerazgledan, zgolj v rutinska vsakdanja opravila zagledan učitelj in vzgojitelj ne more biti uspešen niti kot pedagog niti kot samoupravljalec.
Sklejma stališča posvetovanja poudarjajo strokovno in politično informativno vlogo prosvetnih glasil, potrebo po utrjevanju njihove povezanosti s sindikatom prosvetnih delavcev, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za izobraževanje in z drugimi dejavniki v vzgoji in izobraževanju. Prosv etna glasila naj se razvijajo kot osrednja središča za obveščanje pedagoških delavcev in naj bodo v ta namen deležna potrebne gmotne in moralne podpore svojega okolja. To pomeni, da. jim je treba zagotoviti ustrezno mesto v sistemu obveščanja in strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev tudi v prihodnje, morda še bolj kot v preteklosti. Uredništva, izdajateljski sveti in uredni-. ški odbori teh glasil pa naj ski-bijo za kakovost in programsko usmerjenost, ki bo zrcalila doga-T janje s'celotni vzgojno-izobra-J ževafhi dejavnosti—= očfpfedšol-
ske vzgoje do univerze, od Žarko Zrenjanin v Somboru, ki osnovnega izobraževanja do izo- je pred leti praznovala že 200-braževanja odraslih.	letnico svojega delovanja.
Udeleženci posveta so obiskali tudi pedagoško akademijo JOŽE VALENTINČIČ
Trinožni kotliček »li« za kuhanje hrane, bronza, dinastija Shang, obdobje Anyang, 13-11, st.p.n.št.
NOVEMBER 1984
UNIVERZA
LITIJA
SEVNICA
BREŽICE
KUNGOTA PRI MARIBORU
KRŠKO
SENOVO
JARENINA
KOČEVJE
14.
15.,	16.
19.
20.,	21.
22.
22.
23.
23.
.2<>;u2SW-.,
GMOTNI POLOŽAJ VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Kako iz začaranega kroga
Že nekaj let se gmotni položaj vzgoje in izobraževanja nenehno slabša, osebni dohodki prosvetnih delavcev pa zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Pravi vzrok za tako stanje je nenehno nižanje deleža družbenega proizvoda, namenjenega osnovnemu in usmerjenemu izobraževanju. Tako krojijo usodo vzgoji in izobraževanju
ter drugim družbenim dejavnostim letne razvojne resolucije republiške in zvezne skupščine. V njih je namreč zapisano, koliko mora zaostajati delež teh dejavnosti za rastjo dohodka, s tem pa tudi kakšne naj bodo prispevne stopnje za te dejavnosti. Delegati
izvajalcev in uporabnikov izobraževanja, kot kaže, na te odločitve nimajo posebnega vpliva.
Razmere poslabšuje še več drugih okoliščin. S čedalje manj denarja vzdržujemo čedalje širšo dejavnost: reforma, novi programi, nove šolske zgradbe in oprema zahtevajo več denarja. Materialni stroški šol naglo naraščajo, inflacija pa sproti izničuje vsakoletno revalorizacijo dohodka, ki ga dobivajo vzgoj-no-izobraževalne in vzgojno-varstvene organizacije s svobodno menjavo dela (le kaj je v tej menjavi še svobodnega?). Najhujše je delavcem v usmerjenem izobraževanju v usmeritvah,
kjer ni dodatnih virov dohodka, osnovnošolskim delavcem v revnih, prezadolženih ali manj ra-
zumevajočih občinah, delavcem v glasbenih šolah in domovih učencev.
Ko je izvršni odbor Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti letošnjega 7. novembra razpravljal o teh vprašanjih, je ugotovil, da se že nekaj let vrtimo v začaranem krogu. Zmeraj znova ugotavljamo kritično stanje in opozarjamo na njegove daljnosežne posledice, vendar brez pravega uspeha. Načelno imamo za seboj vso družbeno moralno
podporo, v praksi pa načrtovalci gospodarskega razvoja speljujejo skupščinske odločitve ob letnih resolucijah v nasprotno smer.
Letos naj bi bilo drugače! Za to se zavzemajo sindikati in socialistična zveza, pa tudi Izobraževalna skupnost Slovenije in
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Razvojni načrt za leto 1985, kasneje pa tudi srednjeročni
načrt naj bi zaustavila rakovo pot vzgoje in izobraževanja ter dala vzgoji, izobraževanju in znanosti mesto, ki jim pripadajo.
Bo odločitev slovenske skupščine usklajena z razvojnimi potrebami vzgoje, izobraževanja in mladega rodu? Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti opozarja, da je ta odločitev povezana z vso odgovornostjo za prihodnost mladih, s tem pa tudi za prihodnost družbe.
ZGLED SOSEDNE HRVAŠKE
Transfuzija, vredna sto milijard
Posoda za vino »zun«, okrašena z reliefi zmajev in tigrov, dinastija Shang, obdobje Anyang, 13-11. st.p.n.št.
RDECl KRIŽ SLOVENIJE
Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji.
Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo.
Kritično stanje v usmerjenem izobraževanju je na Hrvaškem te dni prišlo tudi na dnevni red republiške skupščine. Ta je po pospešenem postopku spremenila Zakon o začasni omejitvi uporabe dela družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1984. S tem ukrepom in v skladu s predlogi prosvetnih organov bo usmerjeno izobraževanje v kratkem dobilo enkratno transfuzijo v višini 103 milijarde starih dinarjev. Z njimi bodo srednje, višje in visoke šole poravnale povečane materialne izdatke in po- . pravile osebne dohodke učiteljev.
Do nedavnega je vse kazalo, da bo usmerjeno izobraževanje doživelo gmotni in moralni infarkt. Osebni dohodki delavcev v srednjem izobraževanju so zaostajali že za 35 %, osebni dohodki visokošolskih učiteljev pa za 23 % za osebnimi dohodki delavcev s podobnimi kvalifikacijami v gospodarstvu. Nekateri srednješolski centri so že odpovedali ogrevanje.
Po dogovoru, ki naj bi ga v kratkem ' sprejela; .skiipščina "Zveze s'artrdupr'aVhIh' interesnih . -skupnosti—za----izobraževanje, .
bodo dodatni denar uporabili predvsem za povečane stroške -ogrevanja, energije in amortizacije ter za osebne dohodke, zlasti v tistih šolah in usmeritvah, ki zaostajajo za povprečjem. V nobenem izobraževalnem središču naj bi povprečni najnižji osebni dohodki ne ostali pod ravnijo povprečnih osebnih dohodkov v občini. Vrednost vzgojno-izo-braževalnih programov bo treba višje ovrednotiti. Z milijardno transfuzijo v krvni obtok usmerjenega izobraževanja naj bi se tudi osebni dohodki delavcev v srednjem izobraževanju povečali od 22 300 (toliko so znašali na mesec v letošnjem prvem polletju) na 24 500 dinarjev, v visokem izobraževanju pa od 28 000 na 30 000 dinarjev.
V razpravah med zagrebškimi komunisti pa je dozorelo . tudi spoznanje, da so omejitveni ukrepi proti družbenim dejavnostim in posebej proti usmerjenemu izobraževanju izčrpali že vse možnosti in kažejo zdaj že svoj drugi obraz. To bo morala upoštevati Skupščina SR Hrvaške, ko bo sprejemala resolucijo o družbeno-gospodarskem razvoju v letu 1985.
ŽELIUDR STUBLIJA, -Skolske-novine- —-—--------
dogodki
novosti
Preveč neznank za poenotenje
S posveta RO Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter sveta RS ZSS za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture
V družbenopolitičnih organizacijah, gospodarskih zbornicah,, v vseh za šolstvo pristojnih upravnih in strokovnih organih jugoslovanskih republik in pokrajin so letos posebno pozorno obravnavali gradivo, ki ga je o usklajevanju usmerjenega izo-
braževanja v SFRJ pripravila Medrepubliško-medpokrajinska komisija. Tudi javna razprava naj bi pomagala pojasniti različna pojmovanja enotnosti in zgladiti vsaj nekatere nesporazume, hkrati pa odločno povedati, kaj je mogoče poenotiti v korist, ne pa v škodo šolstva posameznih republik in pokrajin. Taka razpravljanja, posebno v širši javnosti, in pravočasno sprejemanje pravih, strokovno utemeljenih odločitev pa pogosto otežuje prav preslabo poznavanje problemov, ki naj bi jih v taki javni razpravi razčiščevali. Zmeraj znova se namreč izkaže, da je v gradivu, ki ga je za javno razpravo ponavadi premalo na voljo, še veliko neznank.
Na problem preslabe obveščenosti je opozorila med drugim tudi razprava na nedavnem posvetu Republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti in sveta RSZSS za vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture, letošnjega 23. oktobra. Ob obravnavi omenjenega gradiva so razpravljavci poudarjali, da pogrešajo več analitičnih in drugih podatkov, ki bi pojasnjevali stanje in probleme v po-s'ameznih republikah in pokrajinah in torej tudi odločitev o tem, Zakaj in v čem je treba usklajevati vzgojno-izobraževalne sisteme v jugoslovanskih republikah in pokrajinah.
Taki podatki bi tudi lažje omogočili primerjavo z dosežki pri reformiranju našega šolstva in pomagali pri razločevanju dobrih in slabših potez reformiranja.
Ze dalj časa je jasno, da usmerjenega izobraževanja ni mogoče poenotiti z oblikovanjem skupnih programskih jeder, enotnih okvirnih predmetnikov in učnih načrtov za posamezne predmete. Take zamisli so zavrnili tudi na posvetu v sindikatih in v sklepih ob koncu poudarili, kje in kdaj je tako poenotenje nujno in o katerih področjih morajo zaradi posebnosti zgodovinskega razvoja in kulturnih značilnosti posameznih narodov in narodnosti po ustavi odločati posamezne republike in pokrajine.
Po mnenju sindikatov enako dolgo trajanje šolanja, enaki predmetniki in celo učne vsebine še ne zagotavljajo enake kakovosti vzgoje in izobraževanja. Če je sistem izoblikovan na dogovorjenih izhodiščih, tudi razlike v vzgojno-izobraževalnih sistemih republik in pokrajin ne morejo ovirati prehajanja učencev iz raznih šol po Jugoslaviji in priznavanja spričeval. Sklepi, sprejeti na tem posvetu, opozarjajo, kako nevarno bi bilo predpisovati enoten model, saj potem uporabniki ne bi mogli uveljavljati svojih posebnih potreb, ki se izražajo v interesnih skupnostih posameznih republik ali območij pa tudi v neposrednih stikih med šolami in ozdi.
Izkušnje in raziskave v Sloveniji so pokazale, da je vsebinsko
usklajevanje smiselno le v okviru panog ali strok v SFRJ in njihovem medsebojnem povezovanju. Tudi slovenski model usmerjenega izobraževanja ni brez napak, toda te bo mogoče odpraviti le ob upoštevanju potreb našega združenega dela in na podlagi izkušenj pri uv ajanju usmerjenega izobraževanja.
V razpravi so ponovno osvetlili pojmovanje skupne vzgojno-izobrazbene osnove in v sklepih poudarili, da mora biti le-ta uvrščena v predmetnike tako, da se prepleta s strokovnimi vsebinami. Splošnega izobraževanja v usmerjenem izobraževanju ne smemo ločiti od strokovnega.
Vzgojno-izobraževalni programi v usmerjenem izobraževanju naj bi usposabljali za širša področja dela in dajali splošno in strokovno izobrazbo za nadaljnje in stalno izobraževanje. Posameznik mora dobiti med rednim izobraževanjem zadostno podlago za začetek dela ali poklic, v ozdu naj to znanje le spo-polnjuje. To misel v sklepih spremlja opozorilo, da združeno delo še ne more prevzemati nalog, kijih morajo opraviti šole. Sindikati se tudi ne strinjajo s tem, da je izhodišče za oblikovanje programov izobrazbeni profil, in poudarjajo^ da je treba upoštevati izhodišče, opredeljeno že v družbenem dogovoru o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe, po katerem mora izobraževanje temeljiti na analizi zahtev sestavljenosti dela.
Čimprej je treba strokovno rešiti vprašanje, ali leta usmerjenega izobraževanja ustrezajo posameznim stopnjam strokovne usposobljenosti. To bi morali presojati na podlagi razčlenitev o zahtevnosti in sestavljenosti del na posameznih stopnjah in ob primerjavi programskih struktur, ne pa ob kateremkoli vzgoj-no-izobraževalnem sistemu v posameznih republikah ah pokrajinah. Zato sindikati zahtevajo, da pristojni organi čimprej izdelajo enotno nomenklaturo poklicev, ki bi jo morali imeti že zdavnaj.
Sindikati se strinjajo, da pomeni osnovna šola enoten izobrazbeni standard kot podlago za v ključev anje v strokov no izobraževanje, hkrati pa poudarjajo: Pri tem moramo biti toliko prožni. da omogočamo tudi tistim, ki osnovne šole niso končali, vključevanje v strokovno izobraževanje. V ta namen naj bi tovrstne programe dopolnili z nekaterimi vsebinami iz osnovne šole. Če bi ravnali nasprotno, bi zaprli šolska vrata vsem, ki nimajo uspešno končane osnovne šole.
Ob koncu sklepov je kritično ocenjena tudi obravnava izobraževanja ob delu in iz dela, ki je v gradivu dokaj pomanjkljiva. Gradivo, o katerem smo že večkrat slišali, da je v marsičem protislovno, namreč v pne m delu povzema nekatera andragoška načela, v drugem pa predpisuje enako izobraževanje za mladino in odrasle (razlikov alo naj bi se le po trajanju). Posebnosti izobraževanja odraslih torej niso upoštevane. za to izobražev anje pa — tako poudarjajo sklepi — še bolj kot za redno velja, da ga ni mogoče utesniti v enoten model.
VI. K.
Usklajevanje in dograjevanje
USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA OD I. DO V. STOPNJE STROKOVNE IZOBRAZBE
Zaradi sorodnosti in vsebinske povezanosti problematike dograjevanja in usklajevanja usmerjenega izobraževanja v SFRJ v gradivu Medrepubli-ško-pokrajinske komisije za reformo vzgoje in izobraževanja in delovne različice stališč in priporočil za zvezno konferenco SZDL sc je Republiški družbeni svet odločil za skupno obravnavo obeh gradiv. Pripombe, ki jih je republiški družbeni svet oblikoval na tej podlagi, so zato aktualne za nadaljnje sodelovanje za šolstvo pristojnih organov SRS pri usklajevanju usmerjenega izobraževanja v SFRJ, obenem pa so tudi prispevek k javni razpravi o gradivu za zvezno konferenco SZDL Jugoslavije.
Republiški družbeni svet za vzgojo in izobraževanje ponovno poudarja sprejemljivost in zadostnost vsebinskih in organizacijskih izhodišč, ki jih za uveljavljanje potrebne usklajenosti usmerjenega izobraževanja v SFRJ daje Dogovor socialističnih republik in pokrajin o skupnih osnovah sistema vzgoje in izobraževanja v SFRJ. Izhodišče za omenjeni dogovor, s katerim so socialistične republike in pokrajine opredelile skupne temelje vzgojno-izohraževalnega sistema, je neodtujljiva pravica delavcev in občanov, da v SR in SAP oblikujejo izobraževalno politiko ter izpeljave reforme vzgoje in izobraževanja. V skladu s tem dogovorom so tudi s
svojimi predpisi določile postopek in nosilce za sprejemanje družbeno verificiranih vzgojno-izobraževalnih programov. Za področje usmerjenega izobraževanja so to delavci v temeljnih organizacijah, organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo in izobraževanje.
Njihove pravice, da v skladu s potrebami in interesi združenega dela ter celotne družbe načrtujejo. organizirajo in izvajajo usmerjeno izobraževanje, ni mogoče omejiti.
Socialistična republika Slovenija se je s pristopom k navedenemu Dogovoru zavezala, da bodo odgovorni organi, organizacije in skupnosti, ki sodelujejo pri pripravi in sprejemanju vzgo j no- izobraževal ni h p rogra -mov, sodelovali z ustreznimi nosilci teh dejavnosti v drugih SR in SAP ter med drugim tudi usklajevali programske vsebine zato, da bodo pri oblikovanju rešitev upoštevani tudi interesi in potrebe delavcev v drugih SR in SAP. V praksi to pomeni zlasti, da z usklajevanjem zagotavljamo, da nobena programska ali sistemska rešitev ne bo v škodo interesom delavcev in. občanov drugih SR in SAP. Ne more pa pomeniti zahteve, da je treba izhajati iz nekih enotnih programskih in organizacijskih rešitev, ki bi ji$n v usklajevanju v SR in SAP dotrajali posebej utemeljene specifičnosti.
Skladno s takšno usmeritvijo Republiški družbeni svet za
Trinožna posoda »ding« iz črne terakote v obliki sove, neolitik, kultura Vangshao, 5-4. tisoč, p.n.št.
PRVI KONGRES UČITELJEV SRBIJE
vzgojo in izobraževanje meni, da je treba v skupnih osnovah za usklajevanje usmerjenega izobraževanja upoštevati zlasti usklajevanje odnosa med potrebami dela in programsko strukturo, standardi in trajanjem usmerjenega izobraževanja. Pri tem pa se kaže poenotiti le o tistih strokovnih rešitvah, ki bi utegnile rušiti skupne temelje sistema, pri snovanju posameznih vzgojno-izo-bražcvalnih programov pa je •treba tudi v prihodnje upoštevati različnost pogojev ter razvojnih potreb in interesov združenega dela glede usmerjenega izobraževanja.
Glede posameznih alternativ in dilem v zvezi z usklajevanjem usmerjenega izobraževanja od 1. do V. stopnje strokovne izobrazbe v SFRJ, republiški družbeni svet za vzgojo in izobraževanje meni:
—	da kadrovskim razmeram v SRS povsem ustreza sedanja narava I. in II. stopnje zahtevnosti, ki daje možnost za vključevanje v usmerjeno izobraževanje tudi učencem in delavcem, ki niso končali'osnovne šole;
—	da bi v sedanjih družbe-no-grispodarskih razmerah in kadrovski strukturi zaposlenih ne bilo pogojev za podaljševanje srednjega usmerjenega izobraževanja za eno leto, kakršno je zapisano v predlogih za usklajevanje;
—	da je treba v programski strukturi srednjega usmerjenega izobraževanja v SRS ohraniti sedanjo integralnost splošnoizobraževalnih in strokovnoteore-tičnih ter praktičnih znanj v vseh programih; to pomeni, da v izpeljavah usmerjenega izobraževanja. ki gradijo prvo in drugo leto šolanja na pretežno sploš-no-izobraževalnih vsebinah, ne vidimo primerne usklajenosti z-načelom izobraževanja za delo in permanentno nadaljnje izobraževanje;
—	da je treba vztrajati pri tem, da šola praviloma oblikuje vzgojno-izobraževalne programe za široke profile za več poklicev in daje znan je za začetek ,dcla, za samostojno opravljanje dela pa se naj pripravniki usposobijo v ozdu.
Republiški družbeni svet za vzgojo in izobraževanje meni, da je mogoče ustrezno prispevati k nadaljnjemu usklajevanju stopenj strokovne izobrazbe zlasti z uskladitvijo nomenklatur poklicev in z enotno metodologijo za pripravo, sprejemanje in družbeno verifikacijo programov usmerjenega izobraževanja.
Učiteljem dolgujemo več kot jim dajemo
V Beogradu je bil od 11. do 13. oktobra prvi kongres učiteljev SR Srbije, ki je potekal pod geslom: Učiteljski poklic med vizijo in stvarnostjo, med preteklostjo in prihodnostjo. Udeležilo se ga je približno 1500 delegatov in gostov iz vseh republik in pokrajin. Udeleženci so v desetih skupinah obravnavali vsa pomembnejša vprašanja učiteljevega dela, učiteljev gmotni in družbeni položaj ter posodabljanje	vzgojno-izobraževalnega
dela pri razrednem pouku. Izoblikovali so tudi dva širša predloga: H. november, rojstni dan Vuka Karadžiča. naj bi posta! dan prosvetnih delavcev Srbije: pripravili naj bi kodeks prosvetnih delavcev Jugoslavije.
Za delo v v seh delovnih skupinah je bilo veliko zanimanja, najštevilnejše pa so bile skupine, ki so obravnavale učiteljev gmotni položaj, vrednotenje njegov ega dela in posodabljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Učiteljev gmotni položaj je slab: osebni dohodki dosegajo v nekaterih nerazvitih občinah komaj 15 tisoč dinarjev, kar ne zadošča za življenjske potrebe.
Družba dolguje učitelju mnogo več kot mu daje, so poudarili delegati. Vzgojno-izobraževalna dejavnost je posebnega družbenega pomena — v skladu s tem bi jo morala družba tudi obravnavati. Učitelji so prisiljeni iskati dodaten zaslužek, tudi za ceno svojega ugleda in ugleda poklica, ki ga opravljajo. Llčitelji ostajajo brez stanovanja celo ob odhodu v pokoj. Tisti v oddaljenih vaseh skoraj nimajo možnosti, da bi med delovno dobo prišli v mesto, kjer se šolajo njihovi otroci. Tako kot gmotni je tudi učiteljev družbeni položaj nezadovoljiv.
Razprave o teh vprašanjih so
bile trezne, zmerne in domiselne, saj se delegati zavedajo, da je družba v gospodarski krizi in ne more čez noč spremeniti položaja prosvetnih delavcev.
Učitelji so odločno zahtevali objektivno vrednotenje svojega dela, tako v samoupravnih interesnih skupnostih kot v učiteljskih kolektivih. Sprotno vrednotenje učiteljevega dela, ki se je uveljavilo v nekaterih občinah in šolah, naj bo uvedeno v vsej republiki. Ocenjevati je treba posebej vsako šolo in vsakega delavca šole." pa čeprav so osebni dohodki nizki.
O	uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno delo so učitelji menili, da ga ovira pomanjkanje gmotnih sredstev. Tako je na šolah še naprej veliko verbalizma in formalizma, znanje učencev pa je površno in premalo uporabno. Med novostmi se najbolj uveljavljajo skupinska učna oblika in delo v dvojicah, problemski pouk in različne oblike individualizacije.
Vzgojno-izobraževalni programi se naglo spreminjajo, žal pa ne zmeraj na bolje. Nastajajo probami slabši od prejšnjih.
N
bed
Če bi sprejeli v gradivih p jcno rešitev, to je predpise'' enotnih orientacijskih pred1 nikov in skupnih prograi" jeder za posamezne pretih bi to nedvomno otežilo up1’
vanje posebnih značilnosti sameznih strok, zahtev del
razvojnih potreb. Tako d1 žena uniformnost usi"1 nega izobraževanja bi tud omogočala uveljavljati mičnega, prožnega in stal11 izobraževanja, usposabljanj delom in izpopolnjevanja,5 terimi bi se bilo mogoče sf odzivati zahtevam po teM1 škem razvoju in prestruktu' nju gospodarstva.
Poleg skupnih temelje', stema po Dogovoru social'st nih republik in pokrajin bi 'taj smotrno zagotavljati z' enotne standarde znanja vzgojno-izobraževalnih pe^o čij in zahtevnosti program'>oss sodelovanjem organizacij z( ženega dela in njihovih asod 'Sl v okviru posameznih dejavt" v ne pa določati modele in of! h o zacijske izpeljave programi M usmerjenega izobražev:' ;br Glede na to Republiški druži1 Cel svet za vzgojo in izobražev' - n ponovno nedvoumno, kot j' pos storil ob razpravi o predi ■ v skupnih programskih jede' v osnovno šolo, iz načelnih ra 1 gov zavrača takšen način po'' v tenja tudi, ko gre za usmeri izobraževanje. Republiški d> beni svet meni, da bi poleg'1 nih problemov — povezan' omejevanjem možnosti, da' okviru pristojnosti republik' izobraževalnem področju ' polnosti izrazijo kulturno-) kovne in druge nacionalne , sebnosti vzgoje in izobražev'
— skupna programska jedri vse vzgojno-izobraževalne P )| grame usmerjenega izobraž' nja na ravni SFRJ zavrla ust' jalnost neposrednih nosi* vzgojno-izobraževalnega pr1* sa.
'Po
'lu,
yaj(
Republiški družbeni svt'1 vzgojo in izobraževanje 1 meni, da je ob delovanju skul-^ Komisije socialističnih repu1 ^ in pokrajin za reformo izobrilnij vanja in sedanjih oblik del |ja nega sodelovanja v okviru knijj ference zavodov za šolstvo zn!; tovljcna usklajevalna vloga i" 'ks glede na potrebe naše rcpubl in njenega združenega del"1'11 treba ustanoviti kakršnega I ^ upravnega telesa na ravni ofl nov federacije za podrd^' vzgoje in izobraževanja, * predlaga gradivo za zvezno k'1 oij-ferenco SZDL Jugoslavije. ioi
'ilc
s

vi.
slabši pa so tudi učbeniki. L® Iji nimajo dovolj strokovne I' rature, zlasti jim manjkajo1* todični priročniki. Šole, ki P pravljajo za učiteljski poklič radi slabih gmotnih in kadri skih razmer dovolj ne uspo5j Ijajo za vzgojno-izobraževP' delo; zato se učni proces le p°c posodablja, novejše obliku metode pa prepočasi izri'1 ustaljeno organiziranost del3’ Posebna kongresna skupi113 razpravljala o osebnosti sod1 stičnega učitelja. Učitelji se11 dijo. da bi ohranili poklicu I treben ugled, vendar ga v daf njih razmerah ni tako lahko’ gotoviti. Kongres je na ko' sprejel resolucijo, s katero te od družbe izboljšanje gmotu' in družbenega položaja pros' nih delavcev. Na kongresu
podelili tudi nagrade Zveze 11 teljskih društev Srbije in skle" naj se čimprej pripravi kod) prosvetnih delavcev Jugoslu'1
MARKO STEVANOVIČ
bBNA
.^aževalna UPNost ^dagoško
-MERITEV
If'
,1''
edi
objave
PRILOGA
Za javno razpravo
Vzgojno-izobraževalni programi za visokošolsko izobraževanje učiteljev
sp
lin1
tuf
Osnutki
a!| 11 ^rokovna razprava o osnutkih vzgojno-izobraževalnih progra-l’1 pedagoško usmeritev poteka po vsej Sloveniji. Ker objavljamo 1 ^sljne sestavine osnutkov z ugotovitvami komisij Strokovnega i “osebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, spo-> da lahko dobite na vpogled tudi celotno programsko gradivo
m^osam
zi oci
ezne programe.
^S| PROGRAMI Z UČNIMI NAČRTI SO NA VOLJO:
V ,v Zavodu SRS za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28 in v nje-jI °rganizacijskih enotah: Murska Sobota, Kidričeva 9: Dravo-' '^fiborska 30: Kranj, Stritarjeva 8: Nova Gorica, Trg Gradni-v “brigade 1: Ljubljana, Ulica Stare pravde 6: Maribor, Tomšičeva ^ e‘]e, Cankarjeva 1: Novo mesto, Glavni trg 7: Koper, Goriška 6: na Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, I j Poska 3/1
! I v Centru za razvoj univerze, Ljubljana, Trg osvoboditve 15 fi SV ^ovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, Novi
v ustreznih posebnih izobraževalnih skupnostih.
tm
• VZGONO-IZOBRAŽEVALNE PROGRAME Z UČNIMI NAČRTI VRED PO POSAMEZNIH STROKOVNIH PODROČJIH IMAJO TUDI:
—	Andragoško društvo Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4
—	Društvo biologov Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Društvo defektologov Slovenije, Ljubljana, Langusova 16
—	Društvo likovnih pedagogov Slovenije, Ljubljana, Komenskega 8
—	Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, Ljubljana, Jadranska 19
—	Društvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva SRS, Ljubljana, Gradišče 2
—	Društvo za antične in humanistične študije Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12	\
—	Društvo učiteljev tehničnega pouka Slovenije (Osnovna šola Ljubljana Polje), 61260 Ljubljana Polje
—	Društvo za primerjalno književnost, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Društvo za tuje jezike in književnost SRS, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Slovensko arheološko društvo, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Slovensko filozofsko društvo, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Slovensko geološko društvo,i Ljubljana, Parmova 33
—	Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Ljubljana, Aškerčeva 12/111.
—	Zveza društev likovnih umetnikov Slovenije, Ljubljana, Komenskega 8
—	Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije,' Ljubljana, Samova 9
—	Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, Ljubljana, Celovška 98
—	Zveza slavističnih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Zgodovinsko društvo Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12
—	Zveza društev pedagogov telesne kulture Slovenije (Zavod SRS za šolstvo), Ljubljana, Parmova 33
—	Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Celovška 25
—	Društvo organizatorjev športne rekreacije Slovenije (pri Partizan Slovenije), Ljubljana, Tabor 14
Skupni predmeti za študij visokošolskih pedagoških programov
Za programe, ki jih je oblikovala samo Filozofska fakulteta v !! lani, so skupni in splošni predmeti navedeni v posebnem spremnem be-r. ' 2atoga objavljamo. V posameznih vzgojno-izobraževalnih programih “i0 biti ti predmeti v predmetnikih posebej navedeni.
-j °fska fakulteta vzgaja in izobražuje strokovnjake za vee pedagoških in ra ^Soških poklicev na področju družboslovnih, humanističnih in jeziko-
1	^fNO-IZOBRAŽEVALNO DELO NA FILOZOFSKI FAKULTETI
1'i ,'Rne določbe in skupni predmeti
lil I,02i
gl |!'11' strok. V pedagoških smereh vzgojno-izobraževalnih programov uspo-Ja Profesorje za pouk slovenščine, tujih in klasičnih jezikov, zgodovine, ,;i! )ePisa, umetnostne zgodovine, družboslovja, glasbene zgodovine, estet-i '^oje, filozofije, sociologije, pedagogike, samoupravljanja s temelji hi fe12ma v predmetnem pouku osnovne šole in v srednjem usmerjenem izo-!. 'anju in družbeno-moralne vzgoje, pa tudi za profesorje in predavatelje '1 ^Orodnih predmetov v zunajšolskem izobraževanju, v izobraževanju » ‘jn, v organizacijah združenega dela, na delavskih univerzah, za vzgojite->f,,d0mov,h ipd.
'P t|)e? Pedagoških poklicev usposablja fakulteta tudi strokovnjake za znan-I ji0 ,n strokovno delo na inštitutih, v splošnih in strokovnih knjižnicah, ar-Iž j.’,ITlU2ejih, galerijah, v zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine, ah, uredništvih in drugih znanstvenih, kulturnih in gospodarskih delov-fjpanizacijah.
j 02°fska fakulteta organizira študij in vzgojno-izobraževalno delo po na-hn visokošolskih programih:
v|p
\|j. Za filozofijo (pedagoška in nepedagoška smer)
V]t) 23 S0ct0l0gij° (splošna/pedagoška smer in smer sociologije kulture) V p Za pedagogiko Vjp 2a psihologijo
Vip 2a zgodovino (pedagoška in nepedagoška smer) w Za umetnostno zgodovino (pedagoška in nepedagoška smer)
.j v 1 Za arheologijo iitVip 2a etnologijo
V|p Za geografijo (pedagoška in nepedagoška smer)
^ Yjp Za slovenski jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer) Pid (a srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi (pedagoška in ne-J v^ka smer)
r« Vjp 2a rus*'‘ jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer) ji V|p Za Primerjalno slovansko jezikoslovje
ji Vjp Za francoski jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer) č Vip 2a ['abjanski jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer) V|pZa španski jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer)
V|p 2a angleški jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer) V|p Za neinški jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer)
!• \,1pZa latinski jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer)
8 VlpZa 8rški jezik s književnostjo (pedagoška in nepedagoška smer)
3’ V]pZa primerjalno indoevropsko jezikoslovje J*! V]p Za orientalistiko
P V]p Za Primerjalno književnost in literarno teorijo J Za muzikologijo.
I
hi ^ ere od navedenih vzgojno-izobraževalnih programov je mogoče studiti, ^mostojne (enopredmetne) programe, druge v medsebojni povezav i Pr°giamov (A in B) Sociologijo je mogoče študirati samo kol predmet
•j Vjp0 *(ot enopredmetni (samostojni) program je mogoče študirati:
J V|p Za psihologijo i Ko, 2a arheoIogijo.
bo. Sl|mostojni (enoptedmetni) program alt v medsebojnih povezavah dveh V]parnov je mogoče študirati:.
Vjp Za filozofijo Vjp Za Pedagogiko Za zgodovino
VIP za umetnostno zgodovino
VIP za slovenski jezik s književnostjo
VIP za primerjalno književnost in literarno teorijo
VIP za muzikologijo.
Vse druge visokošolske vzgojno-izobraževalne programe je mogoče študirati samo v medsebojnih povezavah.
Enopredmetni visokošolski vzgojno-izobraževalni program traja štiri leta in obsesa (skupaj s skupnimi predmeti) do 3600 učnih ur. Konča se po4. letniku z diplomskim aeiom, zaguvuium tega dela in/ali diplomskim izpitom.
Visokošolski vzgojno-izobraževalni program skupine A traja 4 leta in obsega (brez skupnih predmetov) 1380 do 1620 učnih ur. Konča se po 4. letniku z diplomskim delom, zagovorom tega dela in/ali diplomskim izpitom.
Visokošolski vzgojno-izobraževalni program skupine B prav tako traja 4 leta in obsega 1020—1260 učnih ur (brez skupnih predmetov). Konča se v 4. letniku z diplomsko nalog ip zagovorom te naloge.
Pri vsakem vzgojno-izobraževalnem programu je posebej navedeno, s katerim drugim programom se lahko povezuje. Na podlagi utemeljene prošnje lahko fakultetna študijska komisija odobri v posameznih primerih tudi povezave, ki niso predvidene v vzgojno-izobraževalnem programu.
Slušatelji vseh vzgojno-izobraževalnih programov morajo obiskovati predavanja in vaje in opravljati izpite iz skupnih predmetov (SLO in DS, politična ekonomija, politologija, sociologija, filozofija). Slušatelji vzgojno-izobraževalnih programov pedagoške usmeritve pa morajo poleg tega obiskovati tudi predavanja in vaje in opravljati izpite iz skupnih pedagoških predmetov (psi-
hologija, pedagogika, didaktika, andragogika, organizacija dejavnosti učencev, kultura izražanja) in predavanja in vaje iz specialne metodike ter se udeležiti pedagoške prakse.
Opravljene učne in izpitne obveznosti iz skupnih pedagoških predmetov in iz specialne metodike, dajejo slušatelju pravico do vzgajanja in poučevanja ustreznega predmeta v višjih razredih osnovne šole (tj. pri predmetnem pouku) in v srednjem usmerjenem izobraževanju.
Učnih obveznosti iz splošnih predmetov so oproščeni slušatelji, ki študirajo ta predmet kot matično stroko ali ki imajo v svojem vzgojno-izobraževalnem programu predviden enak ali večji obseg študija tega predmeta. Zato so
—	slušatelji filozofije oproščeni skupnega predmeta filozofija;
—	slušatelji sociologije oproščeni skupnih predmetov sociologija, politična ekonomija, politologija:
—	slušatelji pedagogike oproščeni skupnih predmetov psihologija, pedagogika, didaktika, andragogika, organizacija dejavnosti učencev:
—	slušatelji psihologije oproščeni skupnih predmetov psihologija, filozofija, didaktika, andragogika:
—	slušatelji slovenskega jezika in književnosti oproščeni skupnega predmeta kultura izražanja:
—	slušatelji srbohrvaškega in makedonskega jezika oproščeni skupnega predmeta kultura izražanja:
—	slušatelji primerjalne književnosti in literarne teorije oproščeni skupnega predmeta kultura izražanja.
Skupni predmeti in število učnih ur zanje je po posameznih letnikih razporejeno takole:
Predme!	1.	2.	Letnik 3.	4.	Skupaj ur
SLO	6«	45					105
Politična ekonomija	30	—	—	—	30
Politologija	—	30	—	—	30
Sociologija	—	30	—	—	30
Filozofija	—	—	30	15	45 (do 60)
Psihologija (pedagoška in razvojna)	60	30	—	—	90 (do 120)
Pedagogika	—	30 •	—	—	30
Andragogika	—	—	30	—	30
Didaktika	—	—	60	—	60
Organizacija interesnih dejavnosti učencev *'		 -	—	—	45	45
Obvezni izbirni predmet Kultura izražanja ali izobraževalna tehnologija	30	15			45
Skupaj ur	180	ISO	120	60	540
Vsaka pedagoška smer VIP ima poleg tega v številu učnih ur predvidenih še po 90 ur specialne metodike predmetov A in B.
Izpit iz SLO 1 je pogoj za vpis v drugi letnik, izpit iz SLO 11 je pogoj za vpis v tretji letnik.
Izpit iz nolitične ekonomije ali politologije ali sociologije je pogoj za vpis v tretji letnik, izpit iz drugih dveh splošnih družboslovnih predmetov pa je pogoj za vpis v četrti letnik.
Izpit iz filozofije je pogoj za diplomo.
V pedagoških smereh so izpiti iz psihologije, pedagogike in kulture izražanja pogoj za vpis v tretji letnik, izpita iz didaktike in andragogike pogoj za vpis v četrti letnik, izpiti iz organizacije učnih dejavnosti in specialne metodike pa pogoj za diplomo
Pedagoška praksa
Pedagoška praksa je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega dela, ki omogoča študentom, da globlje spoznajo celotno vzgojno-izobraže-v alno delo na šoli, da povežejo teoretična in praktična spoznanja in se uvedejo v pedagoško delo.
Praksa traja praviloma po 2 tedna (10 delovnih dni) v tretjem in 2 tedna v četrtem letniku, od tega 2 tedna na osnovrri in 2 tedna na srednji šoli (razen pri predmetih, ki se poučujejo le na srednji šoli). Program za prakso izdela učitelj specialne metodike, ki jo tudi usmerja, v sodelovanju in po dogovoru z učitelji mentorji na šolah. Med prakso oprav i vsak študent najmanj 8 hospitacij in 2 nastopa pri vsakem predmetu (A in B), pomaga učitelju, sodeluje pri dodatnem, dopolnilnem pouku, v krožkih in drugih dejavnostih, ki jih določi učitelj mentor.
Tudi učitelji skupnih pedagoških predmetov (zlasti pri didaktiki in dejavnostih) sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju prakse tako, da dajejo študentom opazovalne in druge naloge, ki jih nato seminarsko ovrednotijo.
Prakso opravljajo študentje v skupinah od 4 dob: vsako skupino vodi en učitelj mentor.
Na praksi vodijo študentje dnevnik in na koncu o njej napišejo poročilo. Uspešnost opravljene prakse se vpisuje v indeks in je pogoj za opravljanje diplomskega izpita.
Prakso lahko opravljajo v skrajšanem obsegu ali so je sploh opravičeni študentje, ki so že dalj časa poučev ali na šoli, ki so jo oprav ili v prejšnjem šolanju (na pedagoški akademiji) ali so delali z mladino, npr. v gibanju Znanost mladini.
Vzgojno-izobraževalni program Slovenski jezik s književnostjo, vis-vii/i
SESTAVINE PROGRAMA
1	UVOD
1.1	Namen
1.2	Sestavljavci
1.3	Lik diplomanta
2	SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa
2.2	PIS
2.2.1	PIS za pedagoško usmeritev
2.2.2	PIS za družboslovno usmeritev
2.3	Usmeritev
2.3.1	Pedagoška
2.3.2	Družboslovna
2.4	Ime in vrsta programa
2.5	Smeri
2.6	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi
2.7	Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti
2.8	Trajanje študija
2.9	Drugi podatki in opombe
3	pogoji za Vključevanje
3.1	Ustrezne smčri predhodnih programov
3.2	Vsebina in obseg preizkusa znanja
3.2.1	Kandidati, ki niso končali ustrezne stopnje predhodnega programa
3.2.2	Kandidati, ki niso končali ustrezne smeri
3.2.3	Kandidati, ki so končali dosedanji višješolski program
3.3	Delovne skušnje
3.4	Posebne nadarjenosti oz. psihofizične sposobnosti
4	PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV
4.1	Preglednice predmetov	,
4.2	Navodila za izvajanje predmetnika
4.2.1	Izpiti po posameznih letnikih
4.2.2	Udeležba pri vajah in seminarjih
4.3	Učni načrti iz predmetov
5	OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
5.1	Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
5.2	Pogoji za ponavljanje
5.3	Svetovanje in usir.'isjnnje med študijem
5.4	Pogoji za zaključek študija
6. KADROVSKI POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
6.1	Pogoji za izvajanje minimalnega programa
6.1.1	Kadrovski pogoji za predmet kultura ustnega in pisnega izražanja
6.2	Materialni pogoji
6.3	Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti
II
Dodatek:
1)	varianta predmetnika skupnih in strokovnih predmetov PA Maribor
2)	izjava predstojnika katedre, prof. višje šole Janka Čara, o usklajenosti programov
UVOD
1	UVOD
v osnutek vzgojno-izobraževatnih programov za študij slovenskega jezika in književnosti
1.1	Namen tega dela je opisati programe in postaviti v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju vse pogoje, ki so predpisani za pridobitev izobrazbe, potrebne za opravljanje pedagoških in nepedagoških poklicev: učitelj slovenskega jezika in književnosti v osnovni šoli (razredni pouk) in v srednjem usmerjenem izobraževanju, raziskovalec, lektor za slovenski jezik (na tujih univerzah, za odrski in filmski jezik, za jezik govornih in pisnih medijev itd.), redakcijski lektor pri založbah, prevajalec, korespondent, urednik (založbe, časopisi, glasila DO, RTV) in splošni kulturni delavec.
1.2.	Sestavljavci
—	vodja skupine za slovenski jezik: prof. dr. Breda Pogorelec,
—	vodja skupine za slovensko književnost: prof. dr. Boris Paternu,
—	člani: prof. dr. Jože Toporišič, prof. dr. Martina Orožen, doc. dr. Janez Dular, asist. dr. Ada Vidovič-Muha:
prof. dr. Jože Koruza, prof. dr. Helga Glušič, asist. mag. Miro Hladnik, asist, mag. Tone Pretnar: doc. dr. Olga Kunst-Gnamuš.
Pri sestavi VIP-ov so na številnih sestankih sodelovali vsi člani Oddelka za
slovanske jezike in književnosti: poleg navedenih članov komisij torej še: prof dr. Franc Zadravec, prof. dr. Janez Rotar (srbohrvaščina), doc. dr. Dragi Štefanija (makedonščina), višji predavatelj Janez Zor (starocerkvenoslovanšči-na), lektorji: mag. Hermina Jug-Kranjec (slovenski jezik za tujce), mag. Niko Jež (poljščina), Albinca Lipovec (češčina), Jože Sever (ruščina), Vesna Pož^ gaj-Hadži (srbohrvaščina), asistenti: Erika Kržišnik-Kolšek, Velemir Gjurin in Marta Pirnat ter strokovni sodelavec Tomaž Sajovic.
Je programe je sooblikovala tudi komisija mariborskih slavistov v sestavi: višji predavatelj Janko Čar in višja predavateljica mag. Zinka Zorko (za jezik), višja predavateljica Alenka Glazar in asistentka Majda Potrata (za književnost), višji predavatelj Stanko Kotnik (za metodiko) in dr. Bruno Hartman (za knjižničarstvo in informatiko)
1-3 Lik diplomanta
Diplomanti obeh pedagoških usmeritev si ob predmetu slovenski jezik, ki združuje sinhrono in diahrono jezikoslovje v teoretskem in stvarnem uvidu, pridobijo strokovna znanja, ki jih usposabljajo za pouk slovenskega jezika na več stopnjah izobraževanja: od predmetnega pouka v osnovni šoli, vseh vrst pouka tega predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju, od pouka kulture ustnega in pisnega izražanja v visokošolskem izobraževanju do (pedagoško) strokovnega delavca začetnika v visokem šolstvu. Poznavanje slovenskega knjižnega jezika, njegovega sočasnega razvoja, zvrstnostne razvejenosti, lastnosti oblikovanja besedil in sporočanja, družbenih vidikov jezikoslovja pa tudi zgodovinske slovnice in dialektologije, jezikovne teorije in vsaj deloma tudi primerjalne slovnice slovanskih jezikov ter pedagoško-metodična usposobljenost jim omogočata oblikovati v učencih slovnično zavest lastnega jezika, osnove govorne in pisne kulture, razvijati jezikovno ustvarjalnost in zmožnost ustrezno oblikovali lastna humana razmerja do sveta in razumeti tuja. Med študijem so si pridobili tudi osnove za samostojno raziskovalno delo v lastni stroki ali v interdiscipliniranih povezavah. Diplomanti nepedagoških usmeritev so si pridobili posebna (deloma tudi izbirna) znanja, ki jih usposabljajo za naštete vrste nepedagoške strokovne dejavnosti.
Ob predmetu slovenska književnost, ki vključuje ustrezno poznavanje drugih jugoslovanskih književnosti in svetovne književnosti ter literarne teorije z metodologijo in didaktike, si diplomanti obeh pedagoških usmeritev pridobijo visokošolska strokovna znanja, ki jih usposabljajo za pouk književnosti na vseh stopnjah izobraževanja od predmetnega pouka na osnovni šoli mimo vseh vrst pouka tega predmeta v srednjem usmerjenem izobraževanju do strokovnega sodelavca začetnika v visokem šolstvu. Na podlagi stvarno zgodovinskega, estetsko teoretičnega in metodološkega obvladanja slovenske književnosti od njenih začetkov do neposredne sodobnosti (ob zaledju svetovne književnosti) si morajo pridobiti sposobnost samostojnega presojanja književnih del in to lastnost vzgojiti tudi med mladimi rodovi s pedagoškimi postopki, ki pomenijo poglabljanje samostojne kulture branja. Poleg tega si med študijem pridobijo tudi osnove za samostojno raziskovalno delo. Nepedagoški smeri pa dajeta poleg navedenih tudi še vrsto posebnih znanj, ki usposabljajo za druga poklicna dela, npr. redaktorska, tekstološka, prevajalska, kulturološka itd
2.	SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2-1 Šifra programa: VIP Slovenski jezik in književnost VIS (Vil/l)
2.2	PIS
2.2.1	PIS za pedagoško usmeritev
2.2.2	PIS za družboslovno usmeritev
2.3	Usmeritev
2.3.1	Pedagoška
2.3.2.	Družboslovna
(Vll/i)l,,le ^ VrSta pr0grama: V1P za slovenski j^ik in književnost VIS
2.5	Smeri:
51	(Č) pedagoška dvopredmetna (A ali B) — Ap, Bp
52	(C) nepedagoška dvopredmetna (A ali B) — An, Bn
53	(B) pedagoška enopredmetna — Ep
54	(A) nepedagoška enopredmetna — En
2.6	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi. Dvopredmetni smeri slovenskega jezika in književnosti se lahko vežeta z vsemi ustreznimi dvopred-metnimi smermi visokošolskih programov (posebej so zaželene povezave z drugimi slovanskimi in neslovanskimi jeziki in književnostmi, s teorijo književnosti in primerjalno književnostjo, priporočljive so tudi povezave z etnologijo, sociologijo, zgodovino, umetnostno zgodovino itd.).
Enopredmetni smeri — že po programu vsebujeta vrsto predmetov, ki jih oskrbujejo matične stroke drugih VIP-ov (npr. srbohrvatistika, rusistika, primerjalno slovansko jezikoslovje, germanistika, klasična filologija, primerjalna književnost itd.).
2.7. Strokovni naslovi, dela, naloge in stopnja zahtevnosti dela
S2	(Č) ='profesor slovenskega jezika in književnosti ter...
52	(C) = diplomirani slovenist in...
53	(B) = profesor slovenskega jezika in književnosti
54	(A) = diplomirani slovenist
Dela, naloge in stopnjo zahtevnosti dela: glej točko 1.3.
2.8	Trajanje študija: 4 leta (z možnostjo enkratnega ponovnega vpisa enega izmed letnikov) in spravico do enoletnega absolventskega staža, v katerem slušatelj obvezno aktivno sodeluje v diplomskem seminarju.
2.9	Drugi podatki in opombe
V dvopredmetnem študijskem programu sta predmeta po zahtevnosti izenačena. Študij B je zasnovan tako, da so v njem zajete iste bistvene vsebine kot v študiju A.
3	POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
3.1	Ustrezne smeri predhodnih programov so:
—	družboslovno-jezikovna,
—	pedagoška,
—	splošnokulturna.
3.2	Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustrez-nega(ih) predhodnega(ih) programa(ov) oz. smeri
3.2.1	Kandidati, ki niso končali ustrezne stopnje predhoenega programa, opravljajo preslvus znanja v obsegu programa ustrezne smeri za slovenski jezik in književnost, zgodovino in tuj jezik.
3.2.2	Kandidati, ki niso končali ustrezne smeri, opravljajo preskus znanja v obsegu programa za slovenski jezik in književnost, zgodovino in tuj jezik. Visokošolska ustanova lahko določi dodatne pogoje.
3.2.3	Kandidatom, ki so končali dosedanji višješolski program, določi pogoje za vključevanje visokošolska ustanova.
3.3	Delovne skušnje
Pri vključevanju kandidatov, ki prihajajo neposredno iz srednjega usmerjenega izobraževanja, delovne skušnje niso nujne. Pri kandidatih, ki prihajajo iz dela (npr. sedanji diplomanti PA, ki želijo pridobiti visok o izobrazbo), je treba upoštevati tudi delovne izkušnje in uspešnost dosedanjega dela: kandidat to lahko dokaže npr. z mnenjem delovne organizacije, iz katere prihaja.
3.4	Posebne nadarjenosti oz. duševne in telesne sposobnosti
—	telesna in zdravstvena sposobnost opravljati učiteljski poklic,
—	smisel za študij jezikoslovja in literarne vede ter izoblikovane delovne (študijske) navade,
—	da s pedagoškim delom v šoli in drugimi dejavnostmi uveljavlja humane medsebojne odnose in socialistično samoupravljanje.
4	PREDMETNIK
4.1	Preglednica predmetov Slovenski jezik
J40	Slovenska lingvogeneza
J41	Primerjalno slovansko jezikoslovje
J42	Slovanska dialektologija
J43	Zgodovinsko imenoslovje
J44—48
J44	Stara cerkvena slovanščina
J45	Lektorat srbohrvaškega jezika,
J46	Lektorat makedonskega jezika
J47 Lektorat slovanskega jezika po izbiri (ruski, češki, poljski j.) J48	Ustroj slovanskega jezika po	izbiri (ruski,-češki, poljski j.)
Slovenska književnost
Ki—24
Ki	Uvod v študij slovenske književnosti
K2	Uporabna literarna teorija
K3	Starejša slovenska književnost
K4	Novejša slovenska književnost
Ks	Sodobna slovenska književnost
Ke	Slovenska književnost — diplomski seminar
K7	Slovensko ustno slovstvo
Ks Mladinska književnost in druge namenske liter, smeri K9 Zgodovina slovenske literarne vede in kritike Kro	Tipološki pregled slovenske književnosti
Kn	Pregled svetovne književnosti
K12	Pregled književnosti srbohrvaškega jezikovnega izraza
K13	Makedonska književnost
K14	Uvod v primerjalno slovansko književnost
Kis	Nemška literatura na Slovenskem
K is	Srednje- in novolatinska književnost na Slovenskem
K17	Ustroj književnega besedila
Kis	Tekstologija in redakcija besedila
K19	Recepcija književnosti
K20	Prevajanje iz slovenskega jezika
K21	Izbirni neslovensistični predmet
K22	Kulturna zgodovina Slovencev
K23 Teorija (metodika) pouka slovenske književnosti
K24	Knjižničarstvo z informatiko
Opomba: Študenti, ki ob slovenščini vpisujejo srbohrvaščino ali primeri* no književnost, namesto predvidenih ur za ta predmet, poslušajo začetni torat izbranega slovanskega jezika.
Poleg krovnega sklopa predmetnih preglednic (FF v Ljubljani) navajal* še Varianto teh preglednic, izdelano v PA Maribor.
Slovenski jezik
Ji Uvod v študij slovenskega jezika z uvodom v slovansko jezikoslo' in starocerkvenoslovanski jezik J2	Slovenski	knjižni	jezik	I — Glasoslovje
J3	Slovenski	knjižni	jezik	— Oblikoslovje I, II
J4	Slovenski	knjižni	jezik	II — skladnja
Js Slovenski knjižni jezik II. Besedotvorje in Besedoslovje s Frazeolog'1 Js	Slovenski	knjižni	jezik	I —- Pravopis
J7	Slovenski	knjižni	jezik	III — Vaje v ustnem	in	pisnem	sporočaj
Je	Slovenski	knjižni	jezik	II — Praktična stilistika.	Funkcijske	zvrsti
Js Zgodovina slovenskega knjižnega jezika in slovenskega jezikoslov J10 Slovenski knjižni jezik IV — Stilistika in Retorika (Kultura govot1 Ju	Lektoriranje, popravljanje šolskih	nalog
J12	Slovenski knjižni jezik III.
Zgodovinska slovnica z dialektologijo J13	Knjižničarstvo z informatiko
J14	Osnove sociolingvistike, jezikovna	politika in kultura
Slovenska književnost
Ji-j	Teoretski vidiki
Ji	Uvod v slovansko jezikoslovje
J2	Uvod v (slovensko) jezikoslovje
J3	Teorija jezika. Osnove strukturalnega	jezikoslovja
J4 Teorija jezika. Kritični pregled teoretskih podstav slovenskega jezikoslovja
Js	Teorija jezika. Tujejezična strokovna	terminologija
J 6-27 Slovenski knjižni jezik
J? Js J9 J10
Ju J12 J13
J14
J 15 J 16
J17
J 18
J 19
J 20 J21 J 22
J23 J 24 J 25 J27 J27
Teoretični uvod v študij slovenskega knjižnega jezika, glasoslovje (s fpnetiko), oblikoslovje Naglasoslovje in tonemskost Skladnja I in II (seminar)
Besedotvorje
Besedoslovje
Pomenoslovje
Slovaroslovje
funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih Stilistika umetnostnega besedila Pravopis in pravorečje
Kultura knjižnega jezika (dodatne pravorečne in pravopisne vaje)
Besediloslovje
Sporočanje
Oblikovanje strokovnega besedila (sporočanje)	^
Zgodovina slovenskega knjižnega jezika
Zgodovina (slovenskega) jezikoslovja
Kontrastivna slovnica
Osnove (slovenske) sociolingvistike
Sociolingvistika, jezikovna politika in kultura (s seminarjem) Računalniške metode v jezikoslovju Lektoriranje besedil Prevajanje
J2s—43 Zgodovina slovenske dialektologije
J28 Razvoj slovenskega jezika 1: vokalizem, prozodija
J29 Razvoj slovenskega jezika II: konzonantizem. morfologija
J.30 Interpretacija starejših jezikovnih spomenikov
J31	Pregled slovenske dialektologije
J32	Dialektologija slovenskega jezika
J33	Vaje iz slovenske dialektologije
J34 Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja (seminar)
J35	Razvoj slovenske leksike
J36	Razvoj variant slovenskega knjižnega jezika
J37	Jezik zgodnjih slovenskih pravnih besedil
J38	Razvoj slovenskega uradovalnega jezika
J39	Etnološki vidiki slovenske dialektologije
Ki Uvod v študij slovenske književnosti in literarne teorije K2	Slovenska književnost 1, II
Ks	Slovenska književnost lil. IV
K4	Slovenska mladinska književnost
Ks	Književnost drugih jugoslovanskih	narodov
Ks	Izbrana poglavja iz svetovne književnosti
Metodika
Mi Metodika slovenskega jezika in književnosti
4.2	Navodila za izvajanje predmetnika
Natančnejša navodila za izvajanje predmetnika izdela visokošolska orgal' zacija sama. Oblika dela in navodila za izvajanje so natančno navedena pri f sameznih predmetnih programih. Program se izvaja s predavanji, seminarji'1 vajami. Pomembne oblike dela so: seminarski nastopi, seminarsko delo, sen* narski referat, diplomski referat in diplomsko delo. Navodila za njihovo izbi* so v točki 4.2.2.
Velik delež pri ponzarjanju pouka imajo obvezne, smiselno načrtovane^ skurzije in obiski centralnih in pokrajinskih kulturnih ustanov. Za ustrezn* izvedbo sta potrebni v vsakem letniku po dve študijski ekskurziji v slovensk6; narodnostnem prostoru (včasu študija po ena ekskurzija k Slovencem v Itali/ Avstriji in Porabju).
Pri pedagoški usmeritvi so sestavni del pouka pedagoška praksa, hospitacij in nastopi z analizami.
4.2.1	Izpite po posameznih letnikih predvidevajo učni načrti predmete''1 točki 4.3.
4.2.2	Udeležba pri vajah in seminarjih mora biti aktivna: zato je trebaI* priznanje vaj ali seminarja do konca ustreznega študijskega leta obvezi*' t oddati krajši diskusijski referat (razen pri diplomskem seminarju, ker je dek>' njem vezano na pisne diplomske naloge in referate).
Za diplomo iz slovenskega jezika ali književnosti kot predmeta A pri predmetnem študiju mora slušatelj izdelati diplomsko nalogo A in jo uspeš"1’ zagovarjati v seminarju; če za diplomsko nalogo A izbere temo iz slovensk* književnosti, mora pri slovenskem jeziku izdelati diplomski referat A in obr"1' no.
Pri enopredmetnem študiju slovenščine (E) slušatelj izdela diplomsko n"-logo iz slovenskega jezika ali iz slovenske književnosti. Če se pri tem odloči temo iz slovenske književnosti, mora pri slovenskem jeziku izdelati in v sen"' narju zagovarjati seminarsko nalogo v obsegu seminarske naloge iz prednj B in obratno; izbira teme je mogoča pri vseh slovenističnih predmetih, vendar*' okviru izbranega diplomskega seminarja. Za diplomo iz slovenskega jezika"1' književnosti kot predmeta B pri dvopredmetnem študiju mora slušatelj izdela11 seminarsko nalogo in jo zagovarjati v seminarju. Če si je izbral temo za sen" Aiarsko nalogo iz slovenske književnosti, mora pri jeziku izdelati diplomski <c' ferat, in obratno; izbira teme je mogoča pri vseh slovenističnih predmetih. Se' minarsko nalogo in referat za predmet B je treba izdelati in v diplomskem se' minarju zagovarjati do konca H semestra.
Diplomski seminar je bodisi posebej naveden, ali vključen v posameznes" j minarje v 4. letniku. Obvezen je za vse študente v 4. letniku, za Ajevce in enn predmetnike pa do konca absolventskega staža.
VIP ZA ŠTUDIJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI Si (Č) Dvopredmetna pedagoška smer (A/B-p)
Predmet	1.letnik		2. letnik		3. letnik		4. letnik		Skupaj
1. Skupni predmeti FE	A	B	A	B	A	B	A	B	A	8
SLO	, 60	60	45	45									105	^
Politična ekonomija	30	30	—	—	—	—	—	—	30
Politologija	—	—	30	30	—	—	—	—	30	8
Sociologija	—	—	30	30	—	—	—			30 il
Filozofija	—	—	—	—	30	30	15	15	45 tdi'6®1
Predmet	1.letnik		2. letnik		3. letnik		4. letnik		Skupaj	ur
2. Skupni pedagoški predmeti FF Psihologija (pedagoška in razvojna) Pedagogika Andragogika Didaktika Organizacija interesnih dejavnosti učencev Obvezni izbirni predmet (izobraževalna tehnologija)	60 30	60 30	30 30 15	30 30 15	30 60	30 60	45	45	90	(do 120) 30	30 30	30 60	60 45	45 45	45	
3. Metodika jezika in književnosti										
Teorija (metodika) pouka jezika	—	—	—	—		30	45	15	45	
Teorija (metodika) pouka književnosti	—	—-	—	—	—	30	45	15	45	45
4. Skupni slavistični predmeti										
Uvod v slovensko jezikoslovje	30	30	—	—	—	—	—	—	30	30
Stara cerkvena slovanščina	30	30	—	—	—	—	—	—	30	30
5. Posebni jezikovni in književni predmeti										
Teorija jezika										
— Osnove strukturalnega jezikoslovja										
— Tujejezična strokovna terminologija										
Uvod v slovansko jezikoslovje										
Teoretični uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikoslovje	60	60	—	—	—	—	—	—	60	60
Pravopis in pravorečje	60	60	—	—	—	—	—	—	60	60
Kultura knjižnega jezika (dodatne pravorečne in pravopisne vaje)	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Nagiasoslovje in tonemskost	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Skladnja	—	—	60	60	30	15	—r	—	90	75
Besedotvorje	—		—	—	30	30	—	—	30	30
Besedoslovje	—		—	—	30	30	—	—	30	30
Besediloslovje	—	—	—	—	—	—	60	30	60	30
Pomenoslovje	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Sporočanje	—	—	60	60	—	—	—	—	—	—
Oblikovanje strokovnega besedila	—	—	—				—	—	—	—	—	—
Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Osnove slovenske sociolingvistike	—	—	—	—	—	—	—	30	—	30
Sociolingvistika, jezikovna politika in kultura (s seminarjem)	—	—	—	—	—	—	60	—	60	~
Stilistika umetnostnega besedila										
Slovaroslovje	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Kontrastivna slovnica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Zgodovina SKJ	—	—	' 30	30		—		—	30	30
Zgodovina (slovenskega) jezikoslovja	—6'.	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Razvoj slovenskega jezika (I — vokalizem, prozodija, II — konzonan-										
tizem, morfologija)	—	\		30	30	60	60	—	—	90	90
Interpretacija starejših jezikovnih spomenikov	—	—	•	—	30	15	—	—	30	15
Pregled slovenske dialektologije	—	—	—	—	—	—	—	30	—	30
Dialektologija slovenskega jezika	—	—	—	—	—	—	60	—	60	—
Vaje iz slovenske dialektologije	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja										
(seminar)	—	—	—	—	—	—	60		 -	60	—
Razvoj slovenske leksike	—	—	—	—	15	—	—	—	15	—
Razvoj variant SKJ	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Zgodnja pravna besedila	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Razvoj slovenskega uradovalnega jezika										
Etnološki vidiki slovenske dialektologije ali izmenično										
Slovenska lingvogeneza										
Primerjalno slovansko jezikoslovje										
Slovanska dialektologija										
Lektorat srbohrvaškega jezika										
Lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri)										
Lektorat drugega slovanskega jezika (po izbiri)										
Ustroj slovanskega jezika (po izbiri)										
Uvod v študij slovenske književnosti	60	60	—	—	—	—	—	—	60	60
Uporabna literarna teorija	—	—	60	60	—	—	—	—	60	60
Starejša slovenska književnost	60	60	—	—	—	—	—	—	60	60
Novejša slovenska književnost	60	60	60	60	120	60	—	—	240	180
Sodobna slovenska književnost	—	—	—	. 		—	—	60	60	60	60
Slovensko ustno slovstvo	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Mladinska književnost in druge namenske literarne zvrsti	—	—	—	—	30	30	—	—	30	30
Zgodovina slovenske literarne vede in kritika	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Tipološki pregled slovenske književnosti	—	—	—	—	—	—	60	—	60	—
Pregled svetovne književnosti	—	—	60°	60°	—	—	—	—	60	60
Književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora	—	—	—	—	45°°	45°°	—	—	45	45
Makedonska književnost	—	—	—	—	15°°	15“	—	—	15	15
Uvod v primerjalno slovansko književnost										
Nemška literatura na Slovenskem										
Srednje- in novolatinska književnost na Slovenskem										
Ustroj književnega besedila										
Kulturna zgodovina Slovencev										
Recepcija književnosti										
Tekstologija in redakcija besedila									*	
6. Izbirni predmeti in diplomski seminarji Računalniške metode v jezikoslovju										
Lektoriranje besedil										
Prevajanje										
Zgodovinsko imenoslovje										
Izbirni neslovenistični predmet	—	—	—	—	—	—	60	—	60	—
Diplomski seminar slovenskega jezika	—	—	—	—	—	—		30	—	30
Diplomski seminar slovenske književnosti	—	—	—	—	—	—	60	60	60	60
Teorija jezika: kritični pregled teoretskih podstav slovenskega jezikoslovja	—	—	—	—		—	—	—		:
Tuji jezik: literarno-teoretična terminologija		“““				—	—			
0	Študenti, ki povezujejo smer z dvopredmetno smerjo VIPza primerjalno književnost, obiskujejo namesto predmeta pregled „.etovne književnosti lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) — 60 ur.
°° Študenti, ki povezujejo smer s VIP Srbohrvaški in makedonski jezik s književnostmi, obiskujejo namesto predmetov književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora in makedonska književnost lektorat zahodnoslovanskega (po izbiri) ali ruskega jezika —- 60 ur.
VIP ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST Sr (C) Dvopredmetna nepedagoška smer (A/B-n)
1. Skupni predmeti FF	A	B	A	B	A	B	A	BAB
SLO	60			45									—	105	—
Politična ekonomija	30	—	—	—	—	—	—	—	30	—
Politologija	—	—	30	—	—	—	—	—	30	—
Sociologija	—	-r-	30	—	—	—	—	—	30	—
Filozofija	—	—	—	—	30	—	15	—	45 (do 60)
2.	Skupni pedagoški predmeti FF Psihologija (pedagoška in razvojna)
Pedagogika
Andragogika
Didaktika
Organizacija interesnih dejavnosti učencev Obvezni izbirni predmet (izobraževalna tehnologija)
3.	Metodika jezika in književnosti Teorija (metodika) pouka jezika Teorija (metodika) ponka književnosti
4.	Skupni slavistični predmeti Uvod v slovansko jezikoslovje Stara cerkvena slovanščina
60	60	—	—	—	—	—	—	60	60
30	30	—	—	—	—	—	—	r 30	30
5.	Posebni jezikovni in književni predmeti Teorija jezika
—	Osnove strukturalnega jezikoslovja
—	Tujejezična strokovna terminologija
Uvod v slovensko jezikoslovje
Teoretični uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikoslovje Pravopis in pravorečje
Kultura knjižnega jezika (dodatne pravorečne in pravopisne vaje)
Naglasoslovjc in tonemskost
Skladnja
Besedotvorje
Besedoslovje
60	—	—	—	—
60	—	—	—	—
—	—	60	60	45	30
—	—	—	__45	30
_	_	—	'	—	30	30
60 60 60 60
105	90
45	30
30	30
Predmet	1. letnik		2. letnik		3. letnik		4. letnik		Skupaj	ur
Besediloslovje	_	_	_	_			60	30	60	30
Pomenoslovje	—	—	—		 .	—	—	—	—	—	—
Sporočanje	—	—	60	60	—	—	—	—	60	60
Oblikovanje strokovnega besedila	—	—	15	—		—	—	—	15	—
Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih	—	—	15	—	—	—		 .	—	15	—
Osnove slovenske sociolingvistike	—	—	—	—	—					30	—	30
Sociolingvistika, jezikovna politika in kultura (s seminarjem)	—	—	—	—	—	—	—	—	60	—
Stilistika umetnostnega besedila	—	—					—			—	—	—	—
Slovaroslovje	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Kontrastivna slovnica																				
Zgodovina SKJ	—	—	30	30	—			—		?	30	30
Zgodovina (slovenskega) jezikoslovja	—	—	—	—	—	—		 •	—	—	—
Razvoj slovenskega jezika (I — vokalizem, prozodija, II — konzonan-tizem, morfologija)			30	30	60	60			90	90
Interpretacija starejših jezikovnih spomenikov	—	—	—	—	30	15	—	—	30	15
Pregled slovenske dialektologije	—	—	—	—	—	_	—	30	—	30
Dialektologija slovenskega jezika	—	—	—	—	—	—	60	—	60	—
Vaje iz slovenske dialektologije	—	—	—	—	15	15		—	15	15
Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja (seminar)							60		60	
Razvoj slovenske leksike	—							15							15		
Razvoj variant SKJ Zgodnja pravna besedila Razvoj slovenskega uradovalnega jezika Etnološki vidiki slovenske dialektologije ali izmenično Slovenska lingvogeneza							15	15	15	15
Primerjalno slovansko jezikoslovje	. Slovanska dialektologija Lektorat srbohrvaškega jezika Lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri) Lektorat drugega slovanskega jezika (po izbiri) Ustroj slovanskega jezika (po izbiri) Uvod v študij slovenske književnosti	60	60								
Uporabna literarna teorija	—	—	60	60			—	—	—	60	60
Starejša slovenska književnost	60	60	—	—	—	—	—	—	60	60
Novejša slovenska književnost	60	60	60	60	120	60	—	—	240	180
Sodobna slovenska književnost	—	—	—								60	60	60	60
Slovensko ustno slovstvo					—														
Mladinska književnost in druge namenske literarne zvrsti	—	—	—	—	30	30					30	30
Zgodovina slovenske literarne vede in kritike	—	—	—			45	45			;—	45	45
Tipološki pregled slovenske književnosti	—	—	—	—	—	—	60	—	60	—
Pregled svetovne književnosti	—	—	60°	60°	—	—	—	—	60	60
Književnost srbohrvaškega jezikovnega prostora	—	—	—	—	45“	45“	—	—	45	45
Makedonska književnost					—			15“	15“					15	15
Uvod v primerjalno slovansko književnost Nemška literatura na Slovenskem Srednje- in novolatinska književnost na Slovenskem Ustroj književnega besedila Kulturna zgodovina Slovencev Recepcija književnosti Tekstologija in redakcija besedila	15	15	15	15					15	15
6. Izbirni predmeti in diplomski seminarji Računalniške metode v jezikoslovju							30	30	30	30
Lektoriranje besedil	—	—	—	—	—	—	30	30	30	30
Prevajanje	—	—	—	—	—	—	30	30	30	30
Zgodovinsko imenoslovje	—	—	—	' 		—	—	30	30	30	30
Izbirni neslovenistični predmet	—	—	—	—	—	—	60	—	60	—
Diplomski seminar slovenskega jezika	—	—	—	—	—	—		 »	—	—	—
Diplomski seminar slovenske književnosti														60	60	60	60
Teorija jezika: kritični pregled teoretskih podstav slov enskega jezikoslovja Tuji jezik: literarno-teoretična terminologija	—	—	I	—	—	_	30	30	30	30
° kakor v tabeli Si (Č) °° kakor v tabeli Si (Č)
VIP ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST Si (B) Enopredmetna pedagoška smer (E-p)
1.	Skupni predmeti FF SLO
Politična ekonomija Politologija Sociologija Filozofija
2.	Skupni pedagoški predmeti FF Psihologija (pedagoška in razvojna)
Pedagogika
Andragogika
Didaktika
Organizacija interesnih dejavnosti učencev Obvezni izbirni predmet (izobraževalna tehnologija)
3.	Metodika jezika in književnosti Teorija (metodika) pouka jezika Teorija (metodika) pouka književnosti
4.	Skupni slavistični predmeti Uvod v slovansko jezikoslovje Stara cerkvena slovanščina
5.	Posebni jezikovni in književni predmeti Teorija jezika
—	Osnove strukturalnega jezikoslovja
—	Tujejezična strokovna terminologija
Uvod v slovensko jezikoslovje
Teoretični uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikoslovje Pravopis in pravorečje
Kultura knjižnega jezika (dodatne pravorečne in pravopisne vaje)
Nagiasoslovje in tonemskost
Skladnja
Besedotvorje
Besedoslovje
Besediloslovje
Pomenoslovje
Sporočanje
Oblikovanje strokovnega besedila
Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih Osnove slovenske sociolingvistike
Socioiingvistika, jezikovna politika in kultura (s seminarjem)
Stilistika umetnostnega besedila
Slovaroslovje
Kontrastivna slovnica
Zgodovina SKJ
Zgodovina (slovenskega) jezikoslovja
Razvoj slovenskega jezika (I — vokalizem, prozodija, II — konzonan-tizem, morfologija)
Interpretacija starejših jezikovnih spomenikov Pregled slovenske dialektologije Dialektologija slovenskega jezika Vaje iz slovenske dialektologije
Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja (seminar)
Razvoj slovenske leksike
Razvoj variant SKJ
Zgodnja pravna besedila
Razvoj slovenskega uradovalnega jezika
Etnološki vidiki slovenske dialektologije ali izmenično
Slovenska lingvogeneza
Primerjalno slovansko jezikoslovje Slovanska dialektologija Lektorat srbohrvaškega jezika Lektorat enega slovanskega jezika (po izbiri)
105
30
30
30
45 (do 60)
60	30	—	—	90 (do	120)
—	30	—	—	30
—	—	30	—	30
—	—	60	—	60
—	—	—	45	45
30	15	_	_	45
60	45	—	—
30	—	_	_
—	30	—	—
—	30	—	—
—	—	30	15
60	—	—	—	60
60	—	—	—	60
—	15	—	—	15
30				30
60	—	—	—	60
60	—	—	—	60
30							30
—	60	30	—	90
—	—	45	—	45
—	—	30	—	30
—	—	—	60	60
—	—	30	—	30
—	60	—		 ’	60
—	15	—	—	15
—	30	—	—	30
						60	60
	 ’	—	30	—	30
—		 '	—	30	30
—	—	30	—	30
	 '	60	—	—	60
—	—	—	30	30
		30	60	—	90
	—	30	—	30
—	—	—	60	60
—	—	—	60	60
						60	60
		30		30
				60			60
60							60
60	60	—	.		120
I.letnik
2.letnik
3. letnik
4. letnik
Skupaj ur
lt ,rat drugega slovanskega jezika (po izbiri) .J slovanskega jezika (po izbiri)
Dfal Š,ud'i sl<,vcnsl“! književnosti le>a literarna teorija J.s* slovenska književnost lob s*ovens*ta književnost v J1® slovenska književnost ustno slovstvo
»h . a književnost in druge namenske literarne zvrsti (|. V||ia slovenske literarne vede in kritike tl a Prt;8ltd slovenske književnosti jj6® svetovne književnosti l Vnost srbohrvaškega jezikovnega prostora jonska književnost ^ ' Primerjalno slovansko književnost ■(ta literatura na Slovenskem I- r' in novolatinska književnost na Slovenskem lij književnega besedila . n** zgodovina Slovencev Ptija književnosti v^lj^ija in redakcija besedila
^ 1 ■
^“'tni predmeti in diplomski seminarji
."^Iniške metode v jezikoslovju “branje besedil
>?jc
torinsko imenoslovje l^1 neslovenistični predmet ^tiiski seminar slovenskega jezika 'nski seminar slovenske književnosti j.Ia jezika: kritični pregled teoretskih podstav slovenskega jezikoslovja i^tk: literarnoteoretična terminologija
		60	—	—	60
		30	—	—	30
90	—	—	—	90
90	—	—	—	90
90		—	—	90
60	60	120	—	240
—	—	—	120	120
		—	60	—	60
—	—	30	—	30
		Z	60	60
		90	—	—	90
—	—	45	—	45
—	—	15	—	15
—	—	30	—	30
		30	—	—	30
		30	—	—	30
		—	30	60	90
60	—	—	—	60
—	—	—	—	—
—	—	—	—	—
60
60
60
60
30
VIP ZA SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST S4 (A) Enopredmetna nepedagoška smer (E-n)
O^Pni predmeti FF (®čna ekonomija
S®1®8
^Pni pedagoški predmeti FF ,0|°gija (pedagoška in razvojna) ri^°8ika
Ckfa
|8nizacija interesnih dejavnosti učencev
izbimi predmet (izobraževalna tehnologija)
Rodika jezika in književnosti ja (metodika) pouka jezika .JMmetodika) pouka književnosti
^"pni slavistični predmeti v slovansko jezikoslovje .((cerkvena slovanščina
60
30
30
30
105
30
30
30
45
(do 60)
r, ---------------------------------------------------------------
Osebni jezikovni in književni predmeti > jezika
snove strukturalnega jezikoslovja tjejezična strokovna terminologija
^ v slovensko jezikoslovje
|>e,'čni uvod v študij SKJ, glasoslovje (s fonetiko), oblikoslovje I^Pis in pravorečje
jita knjižnega jezika (dodatne pravorečne in pravopisne vaje) ;as«sl<ivje in tonemskost
Jotvorje
ooslovje
^loslovje
^oslovje
£anie
'!.Vanje strokovnega besedila
cijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih j slovenske sociolingvistike
j . nSvistika, jezikovna politika in kultura (s seminarjem)
'sa umetnostnega besedila rusl«>vje
^stivna slovnica ^v>na SKJ
jVu.v'na (slovenskega) jezikoslovja ()i slovenskega jezika (I — vokalizem, prozodija, II — konzonan-• morfologija)
Jrfetacija starejših jezikovnih spomenikov ^ cd slovenske dialektologije : . tologija slovenskega jezika jv'* slovenske dialektologije
^“1 slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja
*V|lj slovenske leksike JI variant SKJ Jja pravna besedila . °i slovenskega uradovalnega jezika lv °ški vidiki slovenske dialektologije ali izmenično I nska lingvogeneza erjalno slovansko jezikoslovje j Clska dialektologija Jmt srbohrvaškega jezika Jmt enega slovanskega jezika (po izbiri) sif"rat drugega slovanskega jezika (po izbiri) y J slovanskega jezika (po izbiri)
, ^ študij slovenske književnosti Ičtorarna teorija iv !'a slovenska književnost ,)Jsa slovenska književnost |y nH slovenska književnost ^ tsko ustno slovsrvo
i1(jn<’.l<a književnost in druge namenske literarne zvrsti )()|'IV'na slovenske literarne vede in kritike ,„l ski pregled slovenske književnosti li scotovne književnosti SL^11 osti srbohrvaškega jezikovnega prostora .Jonski-, književnost
^eprir ■
lite.„.„.„ ..„
s,,,;!1'- in novolatinska književnost na Slovenskem % "Ojlževnega besedila sCe r"a zgodovina Slovencev tyC|ia književnosti 'Jmgija in redakcija besedila (tbi.
60	—	—		—	60
60	—	—		—	60
	15				15
—	15	— ■		—	15
30	'							30
60	—	—		—	60
60	—	—		—	60
60			—		—	60
30	• 		—		—	30
		60	45		—	105
		—	30		—	30
		—	30		—	30
		—	—		60	60
		—	30		—	30
		60				—	60
—	15				—	15
—	45			—	45
								—
							60	60
				60		—	60
							30	30
				30		—	30
		60	—		—	60
—- J	— ■	—		30	30
	30	60				90
—	—	"	30		—	30
		—	—		—	—
		—	—		60	60
—	—	15		—	15
—	—	—		60	60
							60	60
—	—	30		—	30
—	—	15		—	15
—	—	—		15	15
				60				60
—	—	15		- 		15
60	—	—		—	60
60	60	—		—	' 120
—	60	—		—	60
—	30	—		—	30
90	—	—		—	90
—	90	—		—	90
90	—	—		—	90
60	60	120		—	240
—	L-	—		120	120
—	—	60		—	60
—	—	30		—	30
		—	45		—	45
		—	—		60	60
—	90	—		—	90
—	—	• 45		—	45
	 •	—	15		—	15
—	—	30		—	30
—	30	—		—	30
—	30	—		—	30
					30		60	90
60	—	—		—	60
—	30	—		—	30
30	15	—		—	45
				30	30
—	—	—		30	30
				—		90	90
				—		30	30
—	—	—		60	60
z	z				60	60
__	—	—		30	30
—	—	30		' — '	30
v Primerjalno slovansko književnost [{jlJ* literatura na Slovenskem
^ predmeti in diplomski seminarji (j. . "iške metode v jezikoslovju (Upanje besedil
^'■nsko imenoslovje bpi, H^lovenistični predmet ^l'iinSL- seminar slovenskega jezika .btlii- . seminar slovenske književnosti
tji .^jezika: kritični pregled teoretskih podstav slovenskega jezikoslovja ^^mtUterarnoteoretična terminologija
5	OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
5.1	Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Izpiti iz predmetov v okviru študija slovenskega jezika in književnosti:
Pogoji za vpis v 2. letnik so izpiti: za vse smeri:
Uvod v slovensko jezikoslovje Stara cerkvena slovanščina Uvod v študij slovenske književnosti Starejša slovenska književnost
Glasoslovje, oblikoslovje; pravopis in pravorečje SKJ Novejša slovenska književnost I
za Ep in En še:
Kulturna zgodovina Slovencev Lektorat srbohrvaškega jezika Lektorat makedonskega jezika Lektorat slovanskega jezika I Naglasoslovje s tonemskost jo Uvod v (slovensko) jezikoslovje
za En, An in Bn še:
Tekstologija
Pogoj za vpis v lil. letnik so izpiti: za vse smeri:
Uporabna literarna teorija Razvoj slovenskega jezika — vokalizem Novejša slovenska književnost II Skladnja (kolokvij)
Sporočanje — pisni izdelek Zgodovina slovenskega knjižnega jezika
A
za Ep, En in An še:
Funkcijska zvrstnost s poudarkom na strokovnih besedilih
za EP in En še:
Lektorat-slovanskega jezika II
za En, An in Bn še:
Teorija jezika: poglavja iz strukturalnega jezikoslovja Redakcija besedila Lektorat slovanskega jezika Ustroj slovanskega jezika
za En še:
Recepcija književnosti
Pogoj za vpis v 4. letnik so izpiti:
za vse smeri:
Skladnja
Besedotvorje
Besedoslovje s frazeologijo Novejša slovenska književnost lil Mladinska književnost
za Ap še:
Razvoj slovenske leksike
za Ep in En še:
Slovensko ustno slovstvo Kontrastivna slovnica Stilistika umetnostnega besedila Ustroj književnega besedila (verzologija)
Uvod v primerjalno slovansko književnost
Primerjalno slovansko jezikoslovje z dialektologijo slovanskih jezikov Do diplome ali v okviru diplomskega izpira je treba opraviti naslednje izpite: za vse smeri:
Pregled svetovne književnosti
Književnosti srbohrvaškega jezikovnega prostora
Makedonska književnost
Sodobna slovenska književnost
Zgodovinska slovnica z dialektologijo
Razvoj slovenskega jezika —konzonantizem, morfologija
Interpretacija starejših slovenskih spomenikov
Besediloslovje
Sociolingvistika
za Ap, An, Ep in En še:
Tipološki pregled slovenske književnosti
Razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 16. do 19. stoletja za Ep in En še:
Nemška literatura na Slovenskem
Srednje- in novolatinska književnost na Slovenskem
Zgodnja pravna besedila
Slovaroslovje
Zgodovina slovenskega jezikoslovja Razvoj variant slovenskega knjižnega jezika
Teorija jezika: kritični pregled teoretskih podstav slovenskega jezikoslovja Tuj jezik (nemščina, angleščina, francoščina ali italijanščina) s posebnim oziroma na literarno terminologijo
Ustroj književnega besedila (pripovedništvo)
Ustroj književnega besedila (dramatika)
za Ep, Ap in Bp še:
Teorija (metodika) pouka jezika Teorija (metodika) pouka književnosti
za En, An in Bn še:
Računalniške metode v jezikoslovju Osnove slovenskega imenoslovja Etnološki vidiki slovenske dialektologije ali Lingvogeneza Lektoriranje besedil
Zgodovina slovenske literarne vede in kritike za En še:
Prevajanje iz slovanskega jezika (po izbiri)
.Opravljene seminarske obveznosti za pridobitev frekvence.
Visokošolska organizacija prilagaja te pogoje svojim posebnostim.
5.2	Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa
Letnik se lahko ponavlja samo enkrat v štirih letih.
5.3	Svetovanje in usmerjanje med študijem
Slušatelj dobi osnovne informacije ob vpisu, na svetu letnika, prek samoupravnih organov itd. in na govorilnih urah predstojnika, mentorja letnika, predmetnega učitelja ali asistenta.	- ■
5.4	JPogoji za zaključek študija
so opravljeni predpisani izpiti in uspešen zagovor pozitivno ocenjene diplomske naloge. Diplomska naloga obsega tematiko slovenskega jezika ali književnosti in jo kandidat izdela pod vodstvom mentorja. Zaključni izpit je zagovor diplomskega dela pred komisijo. Kandidat lahko diplomira po svobodni izbiri med predmetnima področjema, ki ju študira. Podrobnejša navodila vsebuje točka 4.2.2
6	KADROVSKI POGOJI ZA IZVAJANJE PROGkAMA
6.1	Za izvajanje minimalnega programa (Bp oz. Sl-B) je potrebno vsaj 7—S habilitiranih visokošolskih učiteljev in 6 asistentov. Za polno izvajanje j^zikpklpv.nega programa ž metodiko potrebujemo 10 habilitiranih učiteljev in Ib asistentov, enako število učiteljev in asistentov je potrebno za i/v; m je književnega programa.
Oba programa funkcionalno dopolnjuje delo petih lektorjev, dveh bibliotekarjev, knjižnga manipulanta, enega strokovnjaka za računalništvo in dveh tehnikov.
Poseben status ima lektorat slovenskega jezika za tuje študente. Glede na veliko zanimanje so potrebni: 1 habilitiran visokošolski učitelj in 2 lektorja.
q 6.1.1 Ker je matična katedra za slovenski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, navajamo na tem mestu tudi kadrovske potrebe za predmet kultura ustnega in pisnega izražanja, ki je namenjena slušateljem vseh pedagoških smeri na fakulteti (skupni predmeti). Za uresničevanje tega predmeta na FF so potrebni trije asistenti.
6.2	Materialni pogoji
Glede na to, da jeza ustrezen študij jezika (tudi govorjenega) in književnosti (tudi regionalne in ustne) nujno poznavanje socialnega okolja, ki jezik govori in iz katerega raste književnost, je treba zagotoviti sredstva, ki so potrebna, da bi slušatelji spoznali ves slovenski prostor, vključno s slovenskim zamejstvom.
Usmerjene ekskurzije (zasnovane širše, meddisciplinarno) so zato sestavni del študijskega procesa. Iz VIP-a so razvidne ekskurzije k vsem trem slovenskim skupnostim z manjšinskim statusom in en teden terenskega dela (jezikovna in literarna geografija, dialektologija in sociolingvistika).
Knjižnicam je potrebno zagotoviti stalna sredstva za sprotno dopolnjevanje zbirk z domačo in tujo strokovno literaturo in viri, za teoretsko literaturo, za strokovne revije, za izpopolnitev zbirke fotokopij, za ureditev fonoteke (umetnostna, regionalna in narečna besedila) ter za ustrezno število izvodov knjig, ki so potrebne pri vajah; prav tako so potrebna sredstva — v okviru INDOK-a za humanistične vede — za centralni katalog vseh knjižnic na Filozofski fakulteti.
Poleg tega je potreben lasten fonolaboratorij z video napravami za intenzivni študij jezikovne kulture, dialektologije in umetnostne besede, prav tako nujen pa je tudi za uspešnejši pouk slovenščine kot tujega jezika in za tečaje prevajanja. (Ker je tak študij uspešen, če je tudi individualen, je izvajanje mogoče ob ustreznem številu tehnikov, glej kadrovske potrebe.)
Potrebnih je 30 pisalnih strojev (5 električnih), grafoskop s folijami1*! trebnimi flomastri, večje število monitorjev za delo z računalnikom (g^; ''— zanimanje študentov), tehnični pripomočki za sodoben pouk specialne‘ri tike slovenskega jezika (učila).
Potrebne so razmnoževalne naprave: kseroks, razmnoževalnik, dva1,________
nalniška pisalna stroja s spominom (za sodobni visokošolski pouk itd.)>
nih magnetofonov s trakovi, 4 kasetofoni (spripadajočimi kasetami), 2 g,; fona, kamera in vse potrebno za pripadajočo diateko, televizijski video si*1 .p’ potrebnimi napravami za lastno snemanje in ohranjanje posnetkov (ka' .V0( .trakovi, diaprojektor ali epidiaskop). Nujna je priročna fonoteka glasov’1 . slovenskih igralcev, javnih in kulturnih delavcev (s pripadajočimi vi^ jj!*
11	JUTUIII lil rv U11 u 1 111 li \jv^icirv,v»	i pc* uti j v rv. 1 Ul i	jpj
snetki) in prav tako fonotek slovenskih dialektov (doma in v zamejstvu)111 jJp-gih govornih zvrsti.	;
6.3	Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dej*’1
Usmeritev je po točki 2.3 pedagoška in družboslovna. O dejavnosti p0^ ne je govorita točki 1.3 in 4.1.
USKLAJENOST PROGRAMOV ZA SLOVENSKI JEZIK NA PA MARIBOR IN FF LJUBLJANA
Programa za.slovenski jezik PA Mribor in EE,Ljubljana sta dobro usklajena. Razlike, kolikor jih je, ne izhajajo iz izbirnih predmetov (samo dva različna izbirna predmeta), temveč predvsem iz različnega števila ur za posamezne predmete, vendar tudi tu gre za manjša odstopanja. Še največja je razlika pri mladinski književnosti (45 ur) in pri metodiki (105 ur), kar PA utemeljuje s
svojo usmerjenostjo predvsem k osnovni šoli. V to število ur pa je PA vključila tudi 33 ur za nastope in hospitacije. Tako je dejanskih razlik le 300 ur, to pa ne dosega 25%.(360 ur).
Nekateri predmeti so izjemoma različno druženi (npr. zaradi fonoiaborato-rijskih vaj), vendar sodimo, da to ni bistven odmik.
V poglavjih o liku diplomanta, študijskih in izpitnih pogojih itd. katedra za slovenske jezike in književnosti PA-Maribor prav tako sprejema istovrstni B-
program FF Ljubljana, in sicer s tem pridržkom, da bo v izvedbeni val vendar le tam, kjer to izhaja iz različnosti predmetnika in splošne usmerja* uveljavila svoje dopolnitve oziroma spremembe, ne da bi te zastranile pr PA prek mere, ki je določena s smernicami.
Predstojnik katedre za slo'{; jezike in književnosti PA Ma® JANKO
r Skl
o! I (j
Sllut
Pre<
"t*
RAZLIKE V PREDMETNIKIH
-	PA	FF	Razlika
Uvod, glasoslovje, pravorečje, pravopis, oblikoslovje	135	120	15
Stara cerkvena slovanščina	15	30	15
Knjižničarstvo z informatiko	15	—	15
Sporočanje	75	60	15
Skladnja	75	75	—
Zgodovina SKJ	30	30	—
Razvoj slov. vokalizma in morfologije ter konzonant.	60	90	30
Pregled dialektologije	30	30	—
Osnove slovenske sociolingvistike	30	30	• 	
Besediloslovje	30	30	—
Diplomski seminar iz jezika	30	30	—
Uvod v študij književnosti in uporabna liter, teorija	90	. 120	30
Slovenska književnost	345	300	ni razlike, ker 54 ur pokriva primanjkljaj pri dipl. sem.
Književnost srbohrv. jezikovnega prostora	30	45	15
Makedonska književnost	15	15	—
Slovenska mladinska književnost	75	30	45
Diplomski seminar iz književnosti	30	60	glej tč. 13
Metodika	195	90	+ 105
Interpretacija starejših jezik, spomenikov	—	15	15
300
+ glej predmetnik — seštevek pri tč. 25 in opombo.
Primerjava obeh predmetnikov kaže tudi nebistvena odstopanja v zapovrstnosti predmetov, kar omogoča prehode brez večjih težav.
Mi d !«; kvai ‘Iteti '«rzj
■2 S
J'
!<k.c
fktoi
» n Prs loč.,
ni se
■3i tole ivec ii ta _ Pi ,agc
Zt
t,1)1
h
h'
«io|,
>rih
di
P
».k,

PREDMETNIK za slovenski jezik in književnost na PA Maribor Krovni program: B-program dvopredmetne skupine slovenski jezik in književnost in... na FF' Ljubljana
ena
'je.
'ke 1 'te
			1.letnik			2. letnik		3. letnik		4. letnik	
			P	SV	EV	P	SV	P	SV	P	SV
1.		Uvod v slovansko jezikoslovje	30								
2.	SKJ	Uvod v študij slovenskega jezika, glasoslovje in pravorečje	30		30						
3.		Stara cerkvena slovanščina	15								
4.		Knjižničarstvo z informatiko	15								
5.	SKJ	Pravopis	15	15							
6.	SKJ	Oblikoslovje I	15	15							
7.	SKJ	Oblikoslovje II				15	15				
8.	SKJ	Sporočanje (s stilistiko)				30	45				
9.	SKJ	Skladnja				30	15	15	15		
10.	SKJ	Zgodovina slovenskega knjižnega jezika								15	15
1 1.	ZSD	Razvoj slov. jezika (vokalizem, prozodija)						15	15		
12.	SKJ	Besedoslovje in besedotvorje						30	15		
13.	ZSD	Razvoj slov. jezika (konzonant.. morfol.)								15	15
14.	ZSD	Pregled slovenske dialektologije								15	15
15.	SKJ	Osnove slovenske sociolingvistike								15	15
16.	SKJ	Besediloslovje								15	15
17.	SKJ	Diplomski seminar iz slovenskega jezika									30
18.	SK	Uvod v študij slovenske književnosti in uporabna literarna teorija	60	30							
19.	SK	Starejša, novejša in sodobna slovenska književnost	45	45		30	45	45	45	45	45
20.	SK	Književnosti srbohrv. jezikovnega prostora				30					
21.		Makedonska književnost				15					
22.		Pregled svetovne književnosti				45					
23.	SK	Slovenska mladinska književnost						45	30		
24.	SK	Diplomski seminar iz slovenske književnosti									30
25.	M	Teorija (metodika) pouka jezika in književnosti		m				45	30	75	“45
			225	105	30	195	120	195	150	195	225
				360		315		345		420	
= 1.440
SKJ = slovenski jezik
ZSD = zgodovina slovenske dialektologije
S K = slovenska književnost
M = metodika
“vključno z 8 skupinskimi hospitacijami (OŠ = 4, SVIO = 4)
10 hospitacijami pri kolegih (OŠ = 5. SVIO = 5)
4 samostojnimi nastopi	(OŠ = 2, SVIO = 2)
PREDMETNIK SKUPNIH IN PEDAGOŠKO PSIHOLOŠKIH PREDMETOV — KROVNI PROGRAM
Predmet	1.	2.	Letnik 3.	4.	Skopaj
Filozofija		45—60			45—60
Sociologija s politologijo			60		60
Politična ekonomija				30	30
SLO in DS	6»	45			105
Naravoslovje		0—15			0—15
1 uji jezik			0—45		0—15
Pedagogika		60			60
Didaktika			60		60
Psihologija		30—60	60		90—120
Interesne dejavnosti				45	45
Obvezni izbirni predmeti					45—105
Pedagoška metodologija	60				
Izobraževalna tehnologija	45				
Skupaj	105—165	180—270	180—225	75	540—735
Ul l i
■2l 'em •3 1
kuž
'kol 11 ^
top
'nai
kg
kraj
2.9
k d' “a.;
Mn
itie
vni
“gr
krc
p0
M
2.2
(8a
2.2.
fta\
PEDAGOŠKA PRAKSA
Strnjeno praktično pedagoško delo je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega dela, ki omogoča študentom, da globlje spoznajo celotno vzgojno-izobraževalno delo nasoli, da povežejo teoretična in praktična spoznanja in se uvedejo v pedagoško delo.
Strnjeno praktično pedagoško delo traja praviloma 2 tedna v 3. letniku na osnovni šoli in 2 tedna v 4. letniku v SVIO programu srednjega usmerjenega izobraževanja.
Program tega dela izdela učitelj metodike, ki ga tudi usmerja v sodelovanju in po dogovoru z učitelji mentorji na šolah
Pri tem opravi vsak študent 6 hospitacij in 4 nastope pri vsakem predmetu na osnovni Soh (8 nastopov in 12 hospitacij pri enopredmetni usmeritv i), sodeluje pri dodatnem in dopolnilnem pouku, \ interesnih dejavnostih, se podrobno seznani s šolsko dokumentacijojn samoupravno organiziranostjo šole, njenim življenjem in delom nasploh. V šolah usmerjenega izobraževanja opravi v okviru SVIO programa 2 nastopa in 3 hospitacije (4 nastope in 6 hospitacij pri enopredmetnih usmeritvah) ter se pobliže seznani z organiziranostjo, pedagoško dokumentacijo ter z življenjem in delom šole.
Tudi učitelji pedagoško-psiholoških predmetov sodelujejo pri tem delu s tem, da dajejo študnetom naloge, ki jih ovrednotijo pri seminarskih urah.
O	opravljenem strnjenem praktičnem pedagoškem delu napiše študentPFljn ločilo.
Uspešnost opravljenega dela preverja učitelj metodike in jo po pregled11!! J-i lotne dokumentacije o strnjenem praktičnem pedagoškem delu vpiše v ind£ pt kat je pogoj za opravljanje diplomskega izpita.	. Hi
Strnjeno praktično pedagoško delo opravlja v skrčenem obsegu ali celoti oproščen tisti, ki ga je delno ali v celoti oprav tl v prejšnjem šolanju-kTi* predmet, ki ga študira poučeval najmanj eno leto v osnov m šoli ali v SVlOPlfh gtanni srednjega usmerjenega izobraževanja, se mu to prizna kot ustrežnlTrl strnjenega praktičnega pedagoškega dela..
Vzgojno-izobraževalni program Ruski jezik in književnost
lit AVine programa
Si
^'»vijaki ®ploinanta
'Cj-OSm PODATKI O PROGRAMU ZA VKLJUČEVANJE
^-Dmetniki in učni načrti predmetov Zveznosti študentov, usmerjanje, zaključek štu-
PEROVSKI IN MATERIALNI POGOJI ZA IZVAJANJE PRO-A USMERITEV ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN
'Rokovne dejavnosti
'afi S|(i JEZIK IN KNJIŽEVNOST — VIS V1I/1
•jel
r°!1 Uvod
Snu,ek vzgojnoizobraževalnega programa Ruski jezik in književnost — „ ."Odstavlja študij ruskega jezika in književnosti za pridobitev visokošol-[ j^tazbe.
^^Podlagi Priporočil za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih pro-|()lv v visokem izobraževanju smo pripravili pričujoči osnutek, ki ga da-' javno razpravo. Osnutek upošteva večletne izkušnje in analize učinko-'dela katedre za ruski jezik in književnost, izhajajoč tudi iz smotrov in t’i> j'h predvidevajo Zakon o visokem šolstvu. Zakon o usmerjenem izo-hi. anju, Statut Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Statut Filozofske (^ele v Ljubljani. Obenem se navezuje na tradicijo rusistike na slovenski
j Sestavljale!
.Prof. dr. Aleksander Skaza — ruska književnost j, dr. Aleksandra Derganc — ruski jezik
' 'Or Jože Sever — lektorat sodobnega ruskega knjiženega jezika in spe-a rrietodika pouka ruskega jezika Pred. Janez Zor — stara cerkvena slovanščina
»c.
dr. Alenka Šivic-Dular — uvod v slovensko, jezikoslovje
. opravljanje naslednjih del in nalog:
L Poučevanje ruščine na vseh stopnjah izobraževanja: predšolski, šolski in
sestavljanju osnutka V!P so bile upoštevane tudi sugestije študentov.
'Uk diplomanta
lv e°sr ruskega jezika in književnosti je pedagoški, znanstveni in kulturni il c> ki se je z visokošolskim študijem jezika, književnosti in kulture uspo-2a opravljanje naslednjih del in nalog:
O VS r* I » C /■* 1 c* rs rt * ir ct U r- ♦ rt ... L. . rrr rt
f80ški;
[ ^anstveno raziskovanje na inštitutih za jezikoslovje in književnost: 'rih -° V za^hah, knjižnicah, dokumentacijskih centrih, v kulturnih uredil casopisov in drugih sredstev javnega obveščanja;
"ulturno animiran je v raznih okoljih (zlasti ob povezavah študija ruščine trih ■ J0 kul,ure’ slovenščino, primerjalno književnostjo itd.): v kulturnih P 'n ustanovah, v družbenih organizacijah in društva itn.: j delo v turističnih organizacijah (zlasti ob povezavi študija ruščine z geo-zgodovino, zgodovino umetnosti in sociologijo kulture); s Prevajanje (zlasti v povezavi s slovenščino) v organizacijah združenega 'kulturnih ustanovah, založbah ipd.
c t>;ta dela in naloge zahtevajo od diplomanta sposobnost praktične upori. a^‘•kulteti pridobljenega znanja in motiviranost za trajno samoizobraže-delu z ljudmi sta mu potrebni komunikativnost in organizacijska ii dtost. Diplomant mora biti splošno razgledana osebnost, ki sledi razvoju edoma in v svetu. S svojim delom bo lahko ustvarjalno prispeval k šrije-rednot socialističnega humanizma.
^OŠNl PODATKI 6) PROGRAMU 1 Šifra programa
Krife°Sebna izobraževalna skupnost za družboslovje, P1S za pedagoško
H Usmeritev: pedagoška, družboslovna
H line in vrsta programa
Vj6 Programa: Ruski jezik in književnost Vrsta: VIS
jj Slneri: Si — pedagoška dvopredmetna (A ali B) — Ap, Bp
Dj	r	c*	s- v*' vzpiv.v_jiin_iiia
16': nepedagoška dvopredmetna (A ali B)
L Povezanost z drugimi programi v usmei
An, Bn
, p------- usmeritvi
lt(1 Predliodnega programa:	Vrsta: SR
v khoslovni, jezikovni in pedagoški program in naravoslovni pr..
»tn s?ler': družboslovno-jezi k ovna in pedagoška
LPojs zahtevnosti dela: V U Zahtevnejšega programa:
Poslovno-jezikovni program MAG •ttie nieri: V1E Ruski j£z'k in književnost Stopnja zaht. dela: Vll/2 lov ^ro^ego programa:
enski jeziki in književnosti, romanski, germanski jeziki in književnosti, filologija, primerjalno indoevropsko jezikoslovje, primerjalna knji-filozofija, sociologija, zgodovina	Vrsta: VIS
smeri: družboslovno-jezikovna in pedagoška Stopnja zaht. Vll/1
,S>kovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela
■	“kovni naslov:
profesor ruskega jezika ih književnosti . ~ diplomirani rusist
■	Pjjja zahtevnosti dela: Vll/1 ac'lna dela in naloge:
Ptofesor ruščine na vseh stopnjah
[aziskovalec
“'bliotekar
“tednik
dokumentalist
strokovni sodelavec v založbah in uredništvih i' kulturni animator ttrristični delavec Prevajalec
l^. Trajanje študija
Janje študija po programu: 4 leta
Drugi podatki in opombe
( “^opredmetnem študijskem programu sta predmeta po zahtevnosti izena-1(j..Študij B je zasnovan tako, da so v njem zajete iste bistvene v sebine kot v
Pri pedagoški usmeritvi so sestavni del pouka pedagoška praksa, hospitacije in nastopi z analizami.	„
4.2.1	Izpite po posameznih letnikih predvidevajo učni načrti predmetov v točki 4.3.
4.2.2	Udeležba pri vajah in seminarjih mora biti aktivna: zato je treba za priznanje vaj ali seminarja do konca ustreznega študijskega leta obvezno oddati krajši diskusijski referat (razen pri diplomskem seminarju, ker je delo v njem vezano na pisne diplomske naloge in referate).
Za diplomo iz ruskega jezika in književnosti kot predmeta A pri dvopred-metnem študiju mora slušatelj izdelati diplomsko nalogo A in jo uspešno zagovarjati v seminarju: če za diplomsko nalogo A izbere temo iz književnosti, mora pri ruskem jeziku izdelati diplomski referat A in obratno.
4.2.3	Študij ob debi
Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake študijske obvezno-
4 PREDMETNIKI
4.1.	Preglednica predmetov
4.1.1.	Ruski jezik in književnost, pedagoška smer (Si), predmet A
sti kot za redni študij, pri čemer so za vse predmete predvidene invidivualne konzultacije.
4.2.4	Študij iz dela
Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake obveznosti kot za redni študij.
4.2.5	Proizvodno delo oz. delovna praksa se predvideva po en teden med prvim in drugim, drugim in tretjim ter tretjim in četrtim letnikom. Ta naj vključi študente v neposredni delovni proces v delovnih organizacijah, za katere rusistika vzgaja svoje diplomante, oz. zagotovi v skladu z njihovim znanjem in usposobljenostjo, njihovo sodelovanje pri izvajanju določenih strokovnih del in nalog v okviru delovnega programa ustreznih visokošolskih inštitucij in inštitutov. Program se predvidi z letnim delovnim načrtom vsakokrat posebej.
Letnik
Predmet
Ji Ruski knjižni jezik
Jr Zgodovina ruskega jezika
J3 Stilistika r. j. s prevajanjem
J4 Ustroj beloruskega in ukrajinskega jezika
Js Lektorat ruskega jezika
Js Uvod v jezikoslovje
Jr Specialna metodika r. j.
Je Uvod v slovansko jezikoslovje Js Stara cerkvena slovanščina Jio Ustroj slovenskega jezika	,
Li Uvod v študij ruske literature
Lr Staroruska literatura
La Novejša ruska literatura
Lv Ruska literatura 20. st. in ruska sovjetska lit.
La Pregled beloruske in ukraj. 1.
Lio Diplomski literarnozgodovinski seminar
120
60
60
30
90
120
30
60
60
30
60
30
60
60
Skupaj ur
360
360
450
Po 2., 3. in 4. letniku po 1 teden delovne prakse.
4.1.2. Ruski jezik in književnost, pedagoška smer (Si), predmet B
Letnik
Po drugem, tretjem in četrtem letniku imajo študentje po 1 teden pedagoške prakse.
4.1.3. Ruski jezik in književnost, nepedagoška smer (S2), predmet A
Letnik
Po drugem, tretjem in četrtem letniku imajo študentje po I teden delovne prakso.
Skupaj ur
60
60
90
60
60
60
30
300
120
120
60
240
30
60
60
120
30
60
60
150
60
60
30
390
1560
	Predmet	I.	2.	3.	4.	Skupaj ur
Ji	Ruski knjižni jezik	90	90	60	60	300
■h	Zgodovina ruskega jezika			30		30
J3	Stilistika r. j. s prevajanjem			30		30
.Is	Lektorat ruskega jezika	120	120			240
Ji,	Uvod v jezikoslovje		30			30
J?	Specialna metodika pouka r. j.				60	60
.Is	Uvod v slovansko jezikoslovje	60				60
Js	Stara cerkvena slovanščina		60	60		120
Jio	Ustroj slovenskega jezika			30		30
Li	Uvod v študij ruske literature	60				60
Lz	Staroruska literatura			60		60
L3	Novejša ruska literatura	30	60	60		150
L.	Ruska literatura 20. st. in ruska sovjetska literatura				60	60
L10	Diplomski literarnozgodovinski seminar				30	30
	Skupaj ur	360	360	330	210	1260
	Predmet	1	2.	3.	4.	Skupaj ur
Ji	Ruski knjižni jezik	90	90	60	60	300
Jz	Zgodovina ruskega jezika			60	60	120
Ji	Stilistika r. j. s prevajanjem			30	60	90
.14	Ustroj beloruskega in ukrajinskega jezika				30	30
•Is	Lektorat ruskega jezika	120	120			240
J«,	Uvod v jezikoslovje		30			30
J 8	Uvod v slovansko jezikoslovje	60				60
J9	Stara cerkvena slovanščina		60	60		120
J 10	Ustroj slovenskega jezika		30			30
Li	Uvod v študij ruske literature	60				60
L2	Staroruska literatura			60		60
L.i	Novejša ruska literatura	30	60	60		150
L4	Ruska literatura 20. st. in ruska sovjetska literatura				60	60
Ls	Pregled razvoja ruske literarne vede		30			30
L6	Uvod v strukturalno in semiotično obravnavo besedne					
	umetnosti			30		30
L?	Teorija in zgodovina ruskega verza				60	60
Ls	Pregled beloruske in ukrajinske literature				60	60
L9	Pregled ruske kulturne zgodovine		30			30
L10	Diplomski literarnozgodovinski seminar				60	60
	Skupaj ur	360	420	390	490	1620
"“nje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in 'nicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Stro-o 1 SVet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji ... seji dne .... Shim so Spreje|i uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupno-p' na ■ ■. seji skupščine dne ...
°?ram se začne izvajati v šolskem letu 19...
I^Jl ZA VKLJUČEVANJE
H *re:Ine smer' predhodnih programov so:
^ tlružboslovno-jezikovni in pedagoški program ^ sPlošnokulturna naravoslovna
Vsebina in obseg preizkusa znanja za kandidate, ki niso končali ustrezaj ?refifi°dnega programa oz. smeri
»avi-	k' nis0 končali ustrezne stopnje predhodnega programa.
Ho, Preskus znanja v obsegu ustrezne smeri za slovenski jezik, zgodo-
3,2,2 IV' j£z*
p :|j' 'vandidatom, ki so končali dosedanji višješolski program, določi pogoje evanja visokošolska ustanova.
ct Navodila za izvajanje predmetnika
lCj ančnejša navodila za izvajanje predmetnika izdela visokošolska organi-je jJasama. Oblika dela in navodila za izvajanje so natančno navedena pri po-^">h predmetnih programih. Program se izvaja s predavanji, seminarji in il( l,,?.1-Pomembne oblike dela so: seminarski nastopi, seminarsko delo, semi-J'ijhkl referat, diplomski referat in diplomsko delo. Velik delež pri ponazarja-i ta imajo smiselno načrtovane ekskurzije in obiski centralnih, pokrajin-C^tlunih in znanstvenih ustanov. Za ustrezno izvedbo so zaželene ek-1)e v vzhodnoslovanske narodnostne, prostore.
4.1.4. Ruski jezik in književnost, nepedagoška smer (Sz). B predmet
	Predmet	1.	Letnik 2.	3.	4.	Skupaj ur
Ji	Ruski knjižni jezik	90	90	30	30	240
Jz	Zgodovina ruskega jezika			60		60
Ji	Stilistika r. j. s prevajanjem			30	30	60
Js	Lektorat ruskega jezika	120	120			240
J6	Uvod v jezikoslovje		30			30
Jr	Uvod v slovansko jezikoslovje	60				60
J9	Stara cerkvena slovanščina		60	60		120
Jio	Ustroj slovenskega jezika		30			30
1.1	Uvod v študij ruske literature	60				60
Lz	Staroruska literatura			60		60
Li	Novejša ruska literatura	30	30	30		90
L4	Ruska literatura 20. st. in ruska sovjetska literatura				60	60
Ls	Pregled razvoja ruske literarne vede		30			30
L«,	Uvod v strukturalno in semiotično obravnavanje					
	besedne umetnosti			30		30
L9	Pregled ruske kulturne zgodovine		30			30
L10	Diplomski literarnozgodovinski seminar				60	60
	Skupaj ur	360	420	300	210	1260
Po drugem, tretjem in četrtem letniku imajo študentje po 1 teden delovne prakse.
5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV
5.1	Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
5.1.1	Ruski jezik in književnost — Si (pedagoška smer), A in B
Pogoji za vpis v 2. letnik:
—	izpit iz uvoda v slovansko jezikoslovje
—	izpit iz lektorata ruskega jezika 1.
—	izpit iz ruskega knjižnega jezika 1.
—	izpit iz uvoda v študij ruske literature
—	izpit iz novejše ruske literature 1.
Pogoji za vpis v 3. letnik:
—	izpit iz uvoda v jezikoslovje
—	izpit iz lektorata ruskega jezika 11.
—	izpit iz ruskega knjižnega jezika 11.
—	izpit iz stare cerkvene slovanščine 1.
—	izpit iz novejše ruske literature 11.
Pogoji za vpis v 4. letnik:
—	izpit iz ruskega knjižnega jezika 111.
—	izpit iz zgodovine ruskega jezika 1.
—	izpit iz stare cerkvene slovanščine 11.
—	izpit iz ustroja slovenskega jezika
—	izpit iz stilistike ruskega jezika s prevajanjem 1.
—	izpit iz staroruske literature 1.
—	izpit iz novejše ruske literature III.
Do diplome ali v okviru diplomskega izpita je treba opraviti:
—	diplomsko delo in diplomski referat (eno iz književnosti, drugo iz jezika, po izbiri)
—	izpit iz ruskega knjižnega jezika IV.
—	izpit iz zgodovine ruskega jezika II. (samo za A)
—	izpit iz stilistike ruskega jezika s prevajanjem II. (samo A)
—	izpit iz ruske literature 20. st. in ruske sovjetske literature
—	izpit iz specialne metodike pouka ruskega jezika
—	izpit iz pregleda beloruske in ukrajinske književnosti (samo za A)
—	izpit iz ustroja beloruskega in ukrajinskega jezika (samo A)
Pogoji za vpis v 3. letnik:
—	enako kot pri 5. 1. 1.
—	izpit iz pregleda razvoja ruske literarne vede
Pogoji za vpis v 4. letnik:
—	enako kot pri 5.1.1.
—	izpit iz uvoda v strukturalno in semiotično obravnavanje besedne umetnosti
Do diplome ali v okviru diplomskega izpita je treba opraviti:
—	diplomsko delo in diplomski referat (eno iz jezika, drugo iz književnosti, po izbiri)
—	izpit iz ruskega knjižnega jezika IV—
—	izpit izpit iz zgodovine ruskega jezika II. (samo za A)
—	izpit iz stilistike ruskega jezika s prevajanjem II.
—	izpit iz ruske literature 20. st. in ruske sovjetske literature
—	izpit iz pregleda beloruske in ukrajinske književnosti (samo A)
—	izpit iz ustroja beloruskega in ukrajinskega jezika (samo. A)
—	izpit iz teorije in zgodovine ruskega verza (samo A)
tor za ruski jezik Jože Sever, docent za ruski jezik dr. Aleksandra V1' izr. profesor za rusko literaturo dr. Aleksander Skaza. Trije preda** veda ne zadoščajo za obširno področje rusistike, in zato poskušajo ss' napori in na račun znanstvenega dela ustreči zahtevam pedagoškega! Pomoč honorarnega predavatelja dr. Franca Jakopina je sicer konsM* premajhna. Tudi sovjetski lektor ne more zapolniti praznine (in to na) ni zaželeno).
Katedra opozarja, da je treba čimprej začeti reševati kadrovsko p1* tiko ljubljanske rusistike. — Potrebovali bi:
1.	nujno — asistenta za literaturo in lektorja za ruski jezik,
2.	asistenta za ruski jezik in dva učitelja — enega za literaturo in1 jezik.
Naša katedra se z novimi močmi ne bi razširila, samo vrnila bi seti* pred leti že bila.
4.2
4.2.
'•'ja:
frai
Frai
'tki
^anto
"'ožnc
^osl,
zeod0
Ted
r®vna
Ptedn
Ve*na
'ključ
6.2	Materialni pogoji
Katedra za ruski jezik in literaturo je v okviru Oddelka za slovanske) 4 književnosti z meduniverzitetnimi pogodbami in tudi s članstvom *i stro", vanskih in mednarodnih strokovnih organizacijah povezana z mnog*1' ^ ^
stvenimi ustanovami tako doma kot v tujini (univerze v Celovcu, Trs'
5.2.	Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje študija
Letnik se lahko ponavlja samo enkrat v štirih letih
5.3	Svetovanje in usmerjanje med študijem
Slušatelj dobi osnovne informacije ob vpisu, na svetu letnika, po samoupravnih organih in pri govorilnih urah predstojnika, mentorja letnika, predmetnega učitelja ali asistenta.
5.4	Pogoji za zaključek študija
so opravljeni predpisani izpiti in uspešen zagovor pozitivno ocenjene diplomske naloge. Diplomska naloga obsega tematiko jezika in književnosti in jo kandidat izdela pod mentorjevim vodstvom. Zaključni izpit je zagovor diplomskega dela pred komisijo.
sku, Tiibingenu, Regensburgu idr., če jugoslovanskih univerz niti ne* stj, mo). Z nekaterimi od teh ustanov je predvidena tudi zamenjava št* |(0 0 npr. z univerzama v Zagrebu in Minsku. Dosedanje izkušnje sopokaZ* A1 take zamenjave zelo koristne — za medsebojno človeško, kulturno1 ^ stveno spoznavanje. Zato bi bilo zaželeno, da se taki stiki okrepijo i< stj. 1 ustrezno gmotno podlago.	0
Stiki s svetom so nujni za sodobno izobraževanje študentov, venda* menijo take ovire za pedagoško in znanstveno delovanje, kot je topf^S q« utesnjenost oziroma že kar pomanjkanje nujno potrebnih prostorov-malen potek predavateljska dejavnosti bi nujno potrebovali 4 opremi]*1 '•!
nete (sobe za predavatelje in individualne konzultacije) in 2 pred* 5.1
5.1.2	Ruski jezik in književnost — Sr (nepedagoška smer), A in B
Pogoji za vpis v 2. letnik:
—	enako kot pri 5.1.1.
—	izpit iz pregleda ruske kulturne zgodovine
6.1	Kadrovski pogoji
Slovenska rusistika ima kar od začetkov preučevanja in poučevanja ruskega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi kadrovske probleme. Ti so postali že »kronična bolezen«, ki izredno otežuje normalno delo tako na raziskovalnem kot na pedagoškem področju. Na katedri smo samo trije predavatelji: lek-
Primanjkuje nam tuja literatura. Knjižnicam je treba zagotoviti stal* stva za sprotno dopolnjevanje zbirk z domačo in tujo strokovno litri* viri, za strokovne revije, za izpopolnitev zbirke fotokopij, za ureditev f* in za ustrezno število izvodov knjig, ki so potrebni pri vajah.
Poleg tega je potreben fonolaboratorij z video napravami za intenzi'1 ruskega jezika kot tujega jezika in za tečaje prevajanja.
Potrebujemo 8 pisalnih.strojev (4 latinski in 4 cirilski), grafoskopa razmnoževalnik, računalniški pisalni stroj s spominom, 2 magnetofona* vi, 2 kasetofona in 2 gramofona.
1 B'
ZAPIS KOMISIJE za pregled osnutkov programov slavistike z dne 9. 10. 1984 Navzoči:
J. Filo, D. Vobovnik, J. Dular, G. Kocijan, S. Šimenc, B. Zgonc, B. Paternu, J. Rotar, A. Skaza, J. Koruza, D. Štefanija, S. Kotnik, A. Jenčnik, I. Zor, N. Bulatovič, J. Sever, J. Čar, PA Ljubljana, B. Pogorelec, J. Žlahtič, L Kamenik. Komisijo so sestavljali predstavniki strokovnih svetov PIS PU in PIS DU. V obravnavo so bili predloženi naslednji programi:
Enopredmetna pedagoška smer:
Komisija je najprej obravnavala vsebinsko zasnovo jezikovnega sklopa in predlaga, da se pri teoriji (metodika) pouka jezika v . 3. letniku uvede 30 ur v 4. letniku pa 60 ur, kar znese skupaj 90 ur.
KNj'
l'ostj
Ne
2 fa*
—	SLOVENSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO VIS
—	RUSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST VIS
—	HRVAŠKO-SRBSKI/SRBOHRVAŠKI KNJIŽNI JEZIK S KNJIŽEVNOSTMI
Predlagatelj Filozofska fakulteta v Ljubljani je umaknil program hrvaško-srbski/srbohrvaški knjižni jeziks književnostmi z obrazložitvijo, da bo osnutek še dodelal do 12. 10. 1984, ko bo program tudi predložen. Pedagoška akademija Maribor ne bo predložila svojega programa, temveč bo prevzela B program filozofske fakultete. Predloženi novi osnutek programa hrvaško-srb-ski/srbohrvaški knjižni jezik s književnostmi bo posredovan naravnost strokovnima svetoma obeh PIS in ga komisiji ne bosta več obravnavali.
Ugotovitve komisij:
1. Slovenski jezik s književnostjo:
Enako velja za: teorijo (metodika) pouka književnosti, kjer se prav tako doda omenjenih 90 ur.
—	Člani obeh skupin niso enotnega mnenja o vsebini pedagoško-psiholo-škega »paketa« in o obsegu vsebin specialnih metodik. Zato predlagajo naj strokovna javna razprava odgovori na vprašanje^ ali je število ur pedagoško-psiholoških predmetov in specialne metodike, kot je predlagana zadovoljivo in ali je teh vsebin preveč ali premalo. Nekateri člani komisij namreč ugotavljajo, da se metodika jezika in književnosti v samem izobraževalnem procesu obravnava na več ravneh. Strokovna javna razprava naj odloči o pravilnem razmerju med strokovnimi in pedagoškimi vsebinami, pri čemer je treba opozoriti, da ne gre le za formalno število ur, temveč za vsebinsko zasnovanost programa.
—	Komisija meni, da je pri jezikovnem sklopu potrebna večja koncentracija predmetov. Na to odgovarjajo oblikovalci, da je treba v sklopu predmetnega področja slovenski jezik upoštevati, da je predmet zasnovan kot zaokrožena celota: ob temeljnih predmetih knjižni jezik s stilistiko in zgodovinska slovnica z dialektologijo sta v programu prikazana s posameznimi tematskimi področji. Kljub temu so oblikovalci pripravljeni zgostiti predmete.
—	V Osnutek programa naj se vnese ustrezna delovna praksa.
2.	Predmetni sklop: slovenska književnost	.
—	K predmetu K 12 naj se vnese naziv predmeta, ki se glasi KNJIŽ*
ST1 SRBOHRVAŠKEGA ALI HRVAŠKOSRBSKEGA JEZIKO'1 IZRAZA.
3.	Pri obveznostih študentov in opredelitvi o njihovem napredovanj1 nika v letnik je treba dodati določila 40. člena Pravilnika o napredeva1 dentov.
4.	V programu naj se v navodilih za izvedbo predmetnika doda pril* za študij ob delu.
5.	Komisiji ugotavljata, da je s temi dopolnili osnutek zrel za jav(
kovno razpravo.	,„40
6.	Izjava predstojnika katedre za slovenski jezik in književnost Pri in j akademije Maribor, Janka Čara, z naslovom USKLAJENOST PR* MOV ZA SLOVENSKI JEZIK NA PA MARIBOR in FF Ljubljana** z dokumentacijo predloiži v javno razpravo.
7.	Osnutek VIP RUSKI-JEZIK IN KNJIŽEVNOST:
Komisiji ugotavljata, da manjkajo osnutku razen lika diplomanta, f
nika in učnih načrtov vse ostale sestavine. Zato osnutek še ni zrel za ja'1 kovno razpravo. Oblikovalci bodo predložili ustrezen osnutek prog**
20. 10. 1984. Strokovni svet je ugotovil, da je bil osnutek programa d® 1984 predložen Strokovnemu svetu PIS za pedagoško usmeritev v obli* primerna za javno strokovno razpravo.
jetnt
koVj
SltlO!
Stati
0
nien
O
bzo
1.2
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
Vzgojno-izobraževalni program Francoski jezik s književnostjo
jl.3 ■ P 'Urr ske
ski
1 UVOD
1.1 Namen osnutka, sestavljalci
Osnutek predstavlja študij francoskega jezika s književnostjo za pridobitev visokošolske izobrazbe:
FRANCOSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO — VIS
Na podlagi Priporočil za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih programov v visokem izobraževanju smo pripravili pričujoči osnutek, ki ga dajemo v javno razpravo. Osnutek upošteva desetletne izkušnje in analize učinkovitosti dela Oddelka za francoski jezik s književnostjo, izhaja pa tudi iz smotrov in nalog, ki jih predvidevajo: Zakon o visokem šolstvu. Zakon o usmerjenem izobraževanju. Statut Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Status Filozofske fakultete v Ljubljani. Obenem se navezuje na tradicijo romanistike na slovenski univerzi in na njeno življenjsko povezanost z nacionalnimi vedami.
Osnutek so sestavili učitelji Oddelka za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani ob upoštevanju pobud študentov in uporabnikov.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
1.2 Sestavine programa
FRANCOSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO — VIS
1. Lik diplomanta
Splošni podatki o programu Pogoji za vključevanje Predmetniki in učni načrti predmetov Obveznosti študentov Pogoji za izvajanje programa
Usmeritev znanstveno-raziskovalne in strokovne dejavnosti
1.3 Lik diplomanta
Profesor francoskega jezika s književnostjo je pedagoški, znanstveni in kulturni delavec, ki se je z visokošolskim študijem jezika, književnosti in civilizacijo usposobil za opravljanje naslednjih del in nalog:
—	poučevanje francoščine na vseh stopnjah izobraževanja: šolskem in zunajšolskem (ustanove za predšolske otroke, delavske univerze, tečaji za odrasle itd.):
—	znanstveno raziskovanje na inštitutih za jezikoslovje in književnost
—	delo v založbah, knjižnicah, dokumentacijskih centrih, v kulturnih uredništvih časopisov in drugih sredstev javnega obveščanja:
—	kulturno animiranje v raznih okoljih (zlasti ob povezavi študija francoščine s sociologijo kulture, slovenščino, primerjalno književnostjo itd.): v kulturnih centrih in ustanovah, v družbenih organizacijah in društvih itd.:
—	delo v turističnih organizacijah (zlasti ob povezavi študija francoščine 2 geografijo, zgodovino, zgodovino umetnosti in sociologijo kulture:
—	prevajanje (zlasti v povezavi s slovenščino) v organizacijah združenega dela, v kulturnih ustanovah itd.
Našteta dela in naloge zahtevajo od diplomanta sposobnost za presojanje lastnega znanja in motiviranost za samoizobraževanje. Pri delu z ljudmi se izražata komunikativnost in organizacijska sposobnost. Diplomant je splošne razgledana osebnost, ki sledi razvoju stroke doma in v svetu. S svojim delorr ustvarjalno prispeva k širjenju vrednot socialističnega humanizma.
2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa
2.2	Posebna izobraževalna skupnost: za družboslovno smer
2.3	Usmeritev: družboslovna: pedagoška
2.4	Ime in vrsta programa:
Ime programa: francoski jezik s književnostjo Vrsta: VIS
2.5	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi
Ime predhodnega programa: družboslovna št. 4 Vrsta: SR
Ime smeri: družboslovno-jezikovna dejavnost Stopnja zahtevnosti dela: V
Ime zahtevnejšega programa: družboslovna št. 82, 83 Vrsta: MAG
Ime smeri: francoski jezik s književnostjo Stopnja zahtevnosti: Vll/2
Ime sorodnega programa: italijanski jezik s književnostjo, španski jezik s književnostjo
Vrsta: VIS
Ime smeri: družboslovna št. 4
Stopnja zahtevnosti: Vll/2
2.6	Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti del
Strokovni naslov: profesor francoskega jezika s književnostjo
Stopnja zahtevnosti dela: VIS/1
Značilna dela in naloge:
profesor francoščine na vseh stopnjah, raziskovalec, bibliotekar, urednik, dokumentalist, strokovni sodelavec v založbah in uredništvih, kulturni animator, turistični delavec, prevajalec.
2.7	Trajanje študija po programu: 4 leta.
Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti... na... seji skupščine dne...
Program se začne izvajati v šolskem letu 19.. ..
3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
3.1 Predhodni programi
V vzgojno-izobraževalni program francoski jezik s književnostjo se lahko vključijo kandidati:
a)	ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem prog*1
stopnje naslednjih usmeritev: družboslovna, jezikovna, kulturna in pri* ni (smer jezikovna) in so se učili francoski jezik v obsegu programa naju11 ur:	^ k
b)	ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali it* ** vanje v gimnaziji in so se učili francoščine kot prvi ali drugi tuji jezi),
c)	ki so uspešno končali katerokoli smer usmerjenega izobraže': ?
stopnje, pa se francoščine niso učili v tolikšnem obsegu, in opravijol znanja:	, 1
č) ki niso končali usmerjenega izobraževanja in uspešno opravijo! znanja:	) 1
d)	ki so končali srednje izobraževanje v tujini in opravijo preskus' 1
I °
3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali u- P programov
Preskus znanja opravljajo kandidati, ki so navedeni pod točkami f) prejšnjega odstavka:
c)	kandidati opravijo preskus znanja izTrancoskega jezika v okvirusl jo predvideva program 280 ur v družboslovni usmeritvi srednjega izoh nja:
č) po splošnih sprejemnih pogojih, ki veljajo za sprejem za filozofsk* teto, in iz francoskega jezika kot pod c):
d)	po splošnih sprejemnih pogojih, ki veljajo za sprejem na filozri kulteto, ter iz francoskega jezika kot pod c), če ne prihajajo iz Francije* kofonskih dežel.
I
I
4 PREDMETNIK	I
4.1	Predmetnik
4.1.1	Francoski jezik s književnostjo, predmet A
	1.	2.	Letnik	3.	4.
Skupni in splošni pedagoški predmeti	18»	180		180	180
Francoski jezik	180	180		210	120
Francoska fonetika	60	30					
Uvod v roman, jezikoslovje	—	30		—	—
Zgodovina jezika	—	—		30	15
Teorija jezika	30	—		30	75
Pregled francoske književnosti	90	90		—	—
Izbrana poglavja francoske književnosti	—	—		120	120
Literarna teorija	—	—		—	30
Francoska civilizacija	—	30		30	60
Latinščina0	60	60					
Metodika francoskega jezika					
Latinščino vpisujejo študenti, ki se predmeta niso učili v usmerjenem izobraževanju po programu najmanj 140 ur. 4.1.2 Francoski jezik s književnostjo, predmet B
	1.	2.	Letnik 3.	4.
Skupni splošni in pedagoški predmeti	180	180	180	180
Francoski jezik	180	180	150	60
Francoska fonetika	60	30			^ 	
Uvod v romansko jezikoslovje	—	30	—	—
Zgodovina jezika	—	—	30	15
I eorija jezika	30	—	30	15
Pregled francoske književnosti	90	90	—	—
Izbrana poglavja franc, književnosti	—	—	90	60
Francoska civilizacija	—	30	—	60
Latinščina Metodika francoskega jezika	60	60	—	—
Skl 1
3
51*4 c
S
1
Latinščino vpisujejo študenti, ki se predmeta niso učili v usmerjenem izobraževanju po programu najmanj 140 ur.
in(
: tj*
DfI J ? Navodila za izvajanje predmetnika
ja** (Jj j Program francoski jezik s književnostjo predvideva dve možnosti štu-
’ S ^ Fr
;ga( p‘ancoski jezik s književnostjo pod A 5tii» j rancoski jezik s književnostjo pod B
i	asi ju . u*nje govorijo v prid dvopredmetnosti zaradi širše razgledanosti diplo-"tov, njihove strokovne razvejanosti in večjih zaposlitvenih možnosti. Obe j pt»2av2nos,i dopuščata najrazličnejše povezave. Najprimernejše se zdijo pove- _ tilt * S s'ovenščino in tujimi jeziki, primerjalno književnostjo, primerjalnim je-°slovjem, klasično filoloeiio. socioloeiio kulture, umetnostno zeodovino.
J>lovenscino in tujimi jeziki, primerjalno književnostjo, primerjalnim je-te ®slovjem, klasično filologijo, sociologijo kulture, umetnostno zgodovino, "9°ovino in geografijo.
edenska in iz nje izhajajoča letna obremenitev študentov se v vseh merilih
DO ‘inrfMP.tih nnrplih	in cnlrvčnA	nrprlmptf* nri Hvr\_
^usKa in iz nje iznajajoca letna ooremenitev stuaentov se v vsen menim Pr h* sPrejet'^ načelih. Skupne in splošne pedagoške predmete pri dvo-rometnem študiju štejemo le enkrat, razen metodike, ki je'različna in ob-
—'cuiem sruoiju štejemo te enKrat, razen metoaiKe, ki _ v|?.naPri vsakem predmetu. Ure, namenjene metodiki (90 ur v 4. letniku), so Jačene v število ur skupnih in splošnih pedagoških predmetov.
I t'	-	*
t ^-2 Sestavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tujih nkovnjakov in študijske ekskurzije.
^•2.3 Študij ob delu
st u i velia ena*4 V2g°jn<>izot|raževaIni program in enake študijske obveznost# l kot za redni študij, pri čemer so za vse predmete predvidene individualne aza ko"zultacije.
?-2-4 Študij iz dela
,. anj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake študijske obvezno-1 kot za redni študij.
;ke:
1 v.jst:
Trs1 ne‘ s

F s obveznosti študentov
5-1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in sklep študija
Francoski jezik s književnostjo — program A
rrv.
nlj£l
-eds
,tal'
iter*
;vf
—	v drugi letnik: izpit iz modernega jezika izpit iz pregleda književnosti
—	v tretji letnik: izpit iz modernega jezika izpit iz pregleda književnosti
—	v četrti letnik: izpit iz francoskega jezika izpit iz uvoda v romansko jezikoslovje seminarska naloga (iz jezika ali iz književnosti) kolokvij iz izbranih poglavij franc, književnosti
—	Diplomski izpit pod A lahko opravlja študent, če opravi svoj preddi-plomski izpit iz francoskega jezika, pred tem pa izpit iz fonetike; izpit iz latinščine pa kandidati, ki so vpisovali predmet na filozofski fakulteti;
izdelati in zagovarjati mora diplomsko delo iz književnosti ali jezika (če je bila seminarska naloga iz jezika, mora biti diplomsko delo iz književnosti, in nasprotno).
—	Diplomski izpit je pisni (klavzura) in ustni ter obsega vso predpisano snov iz književnosti in jezika.
5.1.2	Francoski jezik s književnostjo — program B
—	v drugi letnik enako kot pod 5.1.1
—	v tretji letnik enako kot pod 5.1.1
—	v četrti letnik:
izpit iz francoskega jezika
izpit iz uvoda v romansko jezikoslovje
kolokvij iz izbranih poglavij francoske književnosti
—	študent sme opravljati diplomski izpit pod B, če opravi preddiplomski izpit in pred tem izpit iz fonetike:
izdelati in zagovarjati mora diplomsko delo iz jezika ali iz književnosti:
—	diplomski izpit enako kot pod 5.1.1.
5.2	Pogoji za ponavljanje posameznega letnika
Redni študent praviloma ponavlja letnik samo enkrat v visokošolskem izobraževanju, pri čemer ni mišljen samo prvi letnik.
5.3	Sklep študija
Sklep študija predstavljajo uspešno opravljene obveznosti, navedene poc 5.1.
6	POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
6.1	Kadrovski pogoji
Program francoski jezik s književnostjo izvajajo visokošolski učitelji in sodelavci, ki so za to delo usposobljeni v skladu s pogoji, ki jih določa Zakon c usmerjenem izobraževanju. Kadrovski načrt predvideva za izvajanje programa 4 visokošolske učitelje, 2 asistenta, 3 lektorje in 1 sodelavca za metodiko pouka francoščine. Pri tem niso všteti učitelji skupnih in splošnih pedagoških predmetov na filozofski fakulteti.
6.2	Materialni pogoji
Prostorska stiska in pomanjkljiva tehnična opremljenost sta med največjimi ovirami za uspešno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov. Za uspešne uresničitev programa bi potrebovali vsaj: 1 predavalnico, 1 učilnico za manjše skupine, 1 fonolaboratorij, knjižnico s študijsko sobo, 4 delovne kabinete zr učitelje, magnetofon, kasetofon, 2 grafoskopa, diaprojektor, epidiaskop, filmski projektor, video kasete, magnetofonske trakove, diapozitive, plošče, knjige in revije iz uvoza, 4 pisalne stroje, razmnoževalni stroj, fotokopirni stroj.
Za pedagoško prakso in hospitačije si je treba zagotoviti mrežo hospitacij skih šol in mentorjev.
6.3	Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnost'
Kot razberemo iz predstavitve stroke, objavljene v reviji Anthropos, potekata znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost na področju francoskeg; jezika in književnosti v skladu z razvojem nacionalnih humanističnih ved tei vzgojno-izobraževalnih in drugih potreb: to je upoštevano v dolgoročneir vzgojno-izobraževalnem programu raziskovalnega dela, pri katerem sodelu jejo tudi študenti.
Vzgojno-izobraževalni program Italijanski jezik s književnostjo
\l\
o
1 Uvod
Osnutek vzgojno-izobraževalnega programa “'NJlŽEVNOSTJO — VIS predstavlja študij ita

ITALIJANSKI JEZIK S
—------------ VIS predstavlja študij italijanskega jezika s književ-
°stjo za pridobitev visokošolske izobrazbe.
ria podlagi Priporočil za pripravo osnutkov vzgojno-izobraževalnih pro-aniov v visokem izobraževanju smo pripravili pričujoči osnutek, ki ga da-ptio v javno razpravo. Osnutek upošteva desetletne izkušnje in analize učin-Ovitosti dela Oddelka za italijanski jezik s književnostjo, izhaja pa tudi iz jnotrov in nalog, ki jih predvidevajo: Zakon o visokem šolstvu, Zakon o JOterjenem izobraževanju, Statut univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in tatut Filozofske fakultete v Ljubljani.
Obenem se navezuje na tradicijo italijanistike na slovenski Univerzi ter na Kno življenjsko povezanost z nacionalnimi vedami.
. Osnutek so sestavili učitelji Oddelka za romanske jezike s književnostjo Fi-.°zj>fske fakultete v Ljubljani ob upoštevanju pobud študentov in uporabnikov n Se posebno potrebe narodnostno mešanih obmejnih območij.
*•* Sestavine programa Lik diplomanta
2- Splošni podatki o programu 2- Pogoji za vključevanje 4- Predmetniki in učni načrti predmetov Obveznosti študentov 6' Pogoji za izvajanje programa
2. Usmeritev znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti.
__/ '■ p Uik diplomanta
Profesor italijanskega jezika s književnostjo je pedagoški, znanstveni in kul ami delavec, ki se je z visokošolskim študijem jezika, književnosti in italijan ske civilizacije usposobil za opravljanje naslednjih del in nalog:
. poučevanje italijanščine na vseh stopnjah izobraževanja: predšolski, šol slci in andragoški:
znanstveno raziskovanje na inštitutih za jezikoslovje in književnost ." delo v založbah, knjižnicah, dokumentacijskih centrih, v kulturnih ured ls,vih časopisov in drugih sredstev javnega obveščanja:
. ~~ kulturno animiranje v raznih okoljih (zlasti ob povezavah študija itali j Janščine s sociologijo kulture, slovenščino, primerjalno književnostjo itd.): ’ l? unurnih centrih in ustanovah, v družbenih organizacijah in društvih itd. 5ZJ ~~ delo v turističnih.organizacijah (zlasti ob povezavi študija italijanščine; :e': -e°grafijo, zgodovino, zgodovino umetnosti in sociologijo kulture):
~~ prevajanje (zlasti v povezavi s slovenščino) v organizacijah združeneg;
,	pi v-v ajaujt \ i. ia n 11 >
i Jria. v kulturnih ustanovah.
°' Našteta dela in naloge zahtevajo od diplomanta sposobnost presojanja last J le?a znanja in motiviranost za samoizobraževanje. Pri delu se izražata komu us 'kativnost in organizacijska sposobnost. Diplomant je splošno razgledan j °sebnost, ki sledi razvoju stroke doma in v svetu S svojim delom ustvarjalo 1 "Uspeva k širjenju vrednot socialističnega humanizma.
2	SPLOŠNI podatki o programu
2-1 Šifra programa
2-2 Posebna izobraževalna skupnost: za družboslovno smer'
2-3 Usmeritev: družboslovna
2-4 Ime in vrsta programa
Itte programa: italijanski jezik s književnostjo. Vrsta: VIS 2-5 Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Itne predhodnega programa: družboslovna št. 4 Vrsta: SR Une smeri: družbostovno-jezikovna dejavnost
Stopnja zahtevnosti dela: V
Ime zahtevnejšega programa: družboslovna št. S2, 83. Vrsta: MAG Ime smeri: italijanski jezik s knjiž. Stopnja zahtevnosti: V11/2 francoski in španski jezik s književnostjo
Ime sorodnega programa:	Vrsta: VIS
Ime smeri: družboslovna št. 4	Stopnja zahtevnosti: V11/2
2.6	Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti del Strokovni naslov: profesor italijanskega jezika s književnostjo Stopnja zahtevnosti dela: V1V1 Značilna dela in naloge:
— učitelj italijanščine na vseh stopnjah
~~ raziskovalec
" bibliotekar
~~ redaktor
~~ dokumentalist
~~ kulturni animator
2-^ Trajanje študija po programu: 4 leta s sMnenjeo usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobražev atiju in ^trteinicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Stro-vni svet SR Slovenije za vzgojo m izobraževanje na svoji. . seji dne.. Pro-s am so sprejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti. .. sej' skupščine dne... Program se začne izvajati v šolskem letu 19. .
3	pogoji za vključevanje
2	l Predhodni programi
j. Program študija italijanskega jezika s književnostjo se lahko brez presnega preskusa znanja vpišejo:
„r. kandidati, ki so uspešno končali srednješolsko izobraževanje po pro-ijj!?10 5- stopnje, usmeritev: družboslovno-jezikoslovna, kulturološka, peda-Ta in obvladajo italijanski jezik v obsegu piograma 280 ur: v,j. * kandidati, ki So uspešno končali izobraževanje v srednjih šolah s sloven-Dn^Jez|k°m na narodnostno-mešanem območju občin Kopet. Izola. Piran, ar n^amu sl0Pnje (280 do 3 15 ur italijanščine) in 5 stopnje (350 do 420
k'ancf'cfati. ki so končali katerokoli srednjo šolo z italijanskim učnim jezi-fr na narodnostno mešanem območju (občine Kopei. Izola. Piran) giiri k'‘ln^'^ari' k' so pred uvedbo usmerjenega izobražev anja uspešno končali nazijo in so se italijanščine učili kot prvi ah dingi tuji jezik . - - Vsebina ir obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali nie-a°dnih programov
Preskus znanja oprav ljajo kandidati:	č) ki so končali srednje izobraževanje v tujini, razen v Italiji, in niso končali
a)	ki so Uspešno končali usmerjeno izobraževanje družboslovno-jezikovne programa v obsegu 280 ur.
smeri,-vendar se italijanščine niso učili:	Vsi kandidati, navedeni pod točkami a, b, c in č opravljajo preskus znanja iz
b)	ki so uspešno končali usmerjeno izobraževanje 5. stopnje katerekoli italijanščine v okviru snovi, ki jo zajema program 280 ur družboslovne smeri,
druge smeri:	.	Kandidati pod točkami b, c in č opravljajo tudi preskus znanja iz predmetov,
c)	ki niso končali usmerjenega izobraževanja.	k, so navedeni v splošnih pogojih za sprejem na filozofsko fakulteto.
4	PREDMETNIKI
4.1	Preglednice predmetov
Predmetnik — italijanski jezik s književnostjo pod A
			Letnik			Skupaj m
Predmet	1.	2.		3.	4.	
Skupni in splošni						
pedagoški predmeti						
Uvod v jezikoslovje	15					15
Uvod v zgodovino italijanskega jezika	15				1	15
Strukture italijanskega jezika	60	90				150
Kontrastivna analiza	60					60
Besediloslovje in analiza besedila				60	60	120
Funkcijske in socialne zvrsti jezika		30				30
Historična slovnica					60	60
					(120)°°	(120)°
Uvod v romansko jezikoslovje		30				30
Govorna in pisna komunikacija	60	60		90	90	300
Uvod v italijansko književnost	60					60
Italijanska književnost	60	120		120	90	390
Ital. civilizacija	30	30		30	30	120
Latinščina	60 n	60°				120
Metodika ital. jezika					90	90
Strokovni predmeti (skupaj)	360	360		300	330	1350
° Latinščino vpisujejo samo študenti, ki	sc tega predmeta niso učili	v usmerjenem*izobraževanju po programu 140 ur.				
°° Izbirno.						
Predmetnik — itali janski jezik s književnost jo pod B						
			Letnik			
Predmet	1.	2.		3.	4.	Skupaj ur
Skupni in splošni						
pedagoški predmeti						
Uvod v jezikoslovje	15					15
Uvod v zgodovino ital. jezika	15					15
Strukture italijanskega jezika	60	9<r				I5d
Kontrastivna analiza	60					6<
Besediloslovje in analiza besedila				60	60	I2(
Funkcijske in socialne zvrsti jezika		30				3(
Historična slovnica					6000	
Uvod v romansko jezikoslovje		30				3<
Govorna in pisna komunikacija	60	60		60	60°°	
Uvod v ital. književnost	60			T? ,		6(
Italijanska književnost	60	120		90	60	33(
Italijanska civilizacija	30	30		30 ,	a	30	)2(
Latinščina	60	60				120
Metodika italijanskega jezika					90	,
Strokovni predmeti (skupaj)	360	360		240	210	1170
Latinščino vpisujejo samo študenti, ki sc tega predmeta niso učili v usmerjenem izobraževanju, po programu 140 ur. °° Izbirno.
5	OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV
5.1	Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in sklep študija
5 1.1 Italijanski jezik s književnostjo — skupina pod A
—	v drugi letnik: dva izpita iz jezika in dva izpita iz književnosti, opravljene vse obveznosti pri posameznih predmetih, kot je navedeno v učnih načrtih'
—	v tretji letnik: dva izpita iz jezika in dva izpita iz književnosti, opravljene vse obveznosti pri posameznih predmetih, kot je navedeno v učnih načrtih:
—	v četrti letnik: en izpit iz jezika in en izpit iz književnosti, oprav Ijene vse obveznosti pri posameznih predmetih, kot je navedeno v učnih načrtih.
Poleg navedenega se zahteva od študenta v vseh letnikih aktivno sodelovanje pri vajah, proseminarjih in seminarjih.
Študent mora predložiti eno seminarsko in eno diplomsko nalogo iz jezika in književnosti ali nasprotno Diplomsko in seminarsko nalogo mora oddati v pregled en mesec pred zagovorom.
Diplomski izpit je dvodelen, in sicer: delni diplomski izpit iz. jezika (pisni in ustni), ki je pogoj, da študent lahko oprav I ja delni diplomski izpit iz. književnosti. Diplomski izpit obsega predpisano snov iz književnosti, jezikoslovja in jezika.
5.1.2	Italijanski jezik s književnostjo — skupina pod B
—	v drugi letnik enako kot pod 5 1.1
—	v tretji letnik enako kot pod 5.1.1
—	v četrti letnik enako kot pod 5.1.1
Tudi drugo je enako kot pod 5.1.1
5.2	Pogoji za ponavljanje posameznega letnika
Redni študent praviloma ponavlja letnik samo enkrat v visokošolskem izobraževanju, pri čemer ni mišljen samo prvi letnik.
4.2	Navodila za izvajanje predmetnika
4.2.1	Program Italijanski jezik s književnostjo predvideva dve možnosti -študija: italijanski jezik s književnostjo pod A in italijanski jezik s književnostjo pod B.
Izkušnje govorijo v prid dvopredmetnosti zaradi širše razgledanosti diplomantov. njihove strokovne razvejenosti in večjih zaposlitvenih možnosti. Obe možnosti študija dopuščata najrazličnejše povezave. Najprimernejše se zdijo povezave s slovenščino in s tujimi jeziki, primerjalno književnostjo, primerjalnim jezikoslovjem, klasično filologijo, sociologijo kulture, umetnostno zgodo-vino in geografijo.
Tedenska in iz nje izhajajoča letna obremenitev študenta se v vseh merilih
ravna po sprejetih načelih. Skupne in splošne pedagoške predmete pri dvo-predmetnem študiju štejemo le enkrat, razen metodike, ki je različna in ob vezna za oba predmeta. Ure, namenjene metodiki, so vključene v število u splošnih in skupnih pedagoških predmetov.
4 2 2 Sestav ni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tuji strokov njakov in študijsk-, ekskurzije.
4.2.3	Študij ob delu
Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni prognim in enake študijske obvezno sti kot za redni študij, pri čemer so za vse predmete predvidene individualni konzultacije.
4.2.4	Študij iz dela
Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake.ohveznosti kot z redni študij.
6	POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
6.1	Kadrovski pogoji
Študijski program italijanskega jezika s književnostjo izvajajo visokošolsk učitelji s sodelavci in lektorji, ki so za to delo usposobljeni v skladu s pogoji, k jih postavlja Zakon o usmerjenem izobraževanju.
Za uresničitev predvidenega učnega načrta so potrebni:
- 4 visokošolski učitelji
—	2 asistenta	-
-	3 lektorg	- 1 sodelavec za metodiko jezika
Pii tem ne računamo učiteljev. ki izvajajo skupne programe na filozofski fa kulteti.
6.2	Materialni pogoji
Prostorska stiska je zdaj ena od največjih ovir za uspešno izvajanje učni programov. Da bi delo italijanistov normalno potekalo, bi potrebovali vsaj: predavalnici, 1 knjižnico s čitalnico in 4 delovne kabinete za učitelje: avdiovi znal na sredstva, možnost projiciranja filmov, 4 pisalne stroje.
6.3	Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnos
Kot razberemo iz. predstavitve stroke, objavljene v reviji Anthropos, pot: kata znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost slovenske italijanistike skladu s problematiko nacionalnih ved ter z vzgojno-izobraževalnimi in dru gimi potrebami: to je upoštevano v dolgoročnem vzgojno-izobraževalnen prpgramu raziskovalnega dela, v katerem sodelujejo tudi študentje.
Vzgojno-izobraževalni program Španski jezik s književnostjo
‘»vine
Sestavine programa
UVOD
SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU POGOJI ZA VKLJUČEVANJE PREDMETNIKI IN UČNI NAČRTI PREDMETOV OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
2.2	Posebna izobraževalna skupnost: za družboslovno usmeritev in za pedagoško usmeritev
2.3	Usmeritev: družboslovna in pedagoška
2.4	Ime in vrsta programa
Ime programa: španski jezik s književnostjo Vrsta: VIS V1I/1
1	UVOD
1.1. Namen osnutka
Osnutek programa ŠPANSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO VIS predstavlja študij španskega jezika s književnostjo za pridobitev visokošolske izobrazbe.
Pripravili smo ga na podlagi Priporočil za pripravo osnutkov vzgojno-izo-braževalnih programov v visokem izobraževanju; dajemo ga v javno razpravo. Smer španski jezik s književnostjo na Oddelku za romanistiko Filozofske fakultete je še zelo mlada, saj deluje šele od študijskega leta 1981/82 . Upoštevali smo dosedanje izkušnje pa tudi tiste, ki so si jih pridobile druge katedre na oddelku. Osnutek obenem upošteva oris nalog in smotrov, ki jih vsebujejo: Zakon o visokem šolstvu, Zakon o usmerjenem izobraževanju. Statut Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Statut Filozofske fakultete v Ljubljani in se navezuje na tradicijo romanistike na slovenski univerzi.
Sestavili so ga učitelji in sodelavci Oddelka za romanske jezike s književnostjo Filozofske fakultete v Ljubljani, upoštevana pa so bila tudi mnenja študentov in uporabnikov.
2.5	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi
Ime predhodnega programa: družboslovna št. 4, vrsta: SR Ime smeri: družboslovna in jezikovna smer Stopnja zahtevnosti dela: V
Ime zahtevnejšega programa: družboslovna pt. 85, 86, vrsta: MAG Ime programa: 1. španski jezik, 2. španska književnost Stopnja zahtevnosti: VII/2
Ime sorodnega programa: francoski in italijanski jezik s književnostma — vrsta: VIS
Ime smeri: družboslovna št. 4, stopnja zahtevnosti: VII/2
2.fr Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela
Strokovni naslov: profesor španskega jezika s književnostjo Stopnja zahtevnosti dela: VIS/1, VII/l
Značilna dela in naloge: profesor španščine na vseh stopnjah, raziskovalec, bibliotekar, redaktor, urednik, dokumentalist, strokovni sodelavec v založbi in uredništvih, kulturni anirhator, turistični delavec, prevajalec.
2.7 Trajanje študija: 4 leta.
1.2	Lik diplomanta
Profesor španskega jezika s književnostjo je pedagoški, znanstveni in kulturni delavec, ki se je z visokošolskim študijem jezika, književnosti in civilizacije usposobil za opravljanje naslednjih del in nalog:
—	poučevanje španskega jezika na vseh stopnjah izobraževanja, šolskih in zunajšolskih (ustanove za predšolske otroke, delavske univerze, tečaji za odrasle itd.):
—	znanstveno raziskovanje na inštitutih za jezikoslovje in književnost:
—	delo v založbah, knjižnicah, dokumentacijskih centrih, v kulturnih uredništvih časopisov, revij in drugih sredstev javnega obveščanja;
—	kulturno animiran je v raznih okoljih (zlasti povezava španščine s sociologijo kulture, s slovenščino, s primerjalno književnostjo); v kulturnih centrih in ustanovah, v družbenih organizacijah in društvih itd.;
—	delo v turističnih organizacijah (zlasti ob povezavi študija španščine z geografijo, zgodovino, zgodovino umetnosti in sociologije kulture);
—	prevajanje (zlasti v povezavi s slovenščino) v organizacijah združenega dela, v uklturnih ustanovah.
Našteta dela in naloge zahtevajo od diplomanta, da zna presoditi svoje znanje in da je motivirana za samoizobraževanje. Pri delu z ljudmi se izražata komunikativnost in organizacijska sposobnost. Diplomant je splošno razgledana osebnost, ki sledi razvoju stroke doma in v svetu. S svojim delom ustvarjalno prispeva k širjenju vrednot socialističnega humanizma.
3	POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE
3.1 Predhodni programi
V program študija španskega jezika s književnostjo se lahko vpišejo brez
predhodnega preskusa znanja:
a)	kandidati, ki so uspešno končali srednješolsko izobraževanje po programu 5. stopnje, družbeno-jezikoslovne, kulturološke, pedagoške usmeritve; program njihovega učenja španskega jezika je znašal torej 280 ur;
b)	kandidati, ki so končali gimnazijo pred uvedbo usmerjenega izobraževanja in so se učili španščine kot prvega ali drugega tujega jezika ali pa so v svojem gimnazijskem študiju predelali program španskega jezika v obsegu 280 ur.
2	SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa
3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja (za kandidate, ki niso končali programov, navedenih pod 3.1)
Preskus znanja španskega jezika opravljajo kandidati:
a)	ki so uspešno končali usmerjeno izobraževanje družboslovno-jezikovne smeri, vendar se tam španščine niso učili;
b)	ki so uspešno končali usmerjeno izobraževanje 5. stopnje katerekoli druge smeri:
c)	ki niso končali usmerjenega izobraževanja;
č) ki so končali srednje izobraževanje zunaj SR SloVenije, pa tam niso končali programa iz španskega jezika v obsegu 280 ur.
Vsi kandidati, navedeni podtočkami a, b, c in č, opravljajo preskus znanja iz španščine iz snovi, ki jo zajema program 280 ur družboslovne smeri*.
Kandidati pod točkami b, c in č opravljajo tudi preskus znanja iz predmetov, ki so navedeni v splošnih pogojih za sprejem na filozofsko fakulteto.
4.1 PREDMETNIK
Španski jezik s književnostjo, predmet pod A
Letnik
Predmet
Skupaj ur
Uvod v špansko-hispanoameriško književnost
Španska in hispanoameriška književnost Uvod v teorijo jezika Uvod v romansko jezikoslovje Španski jezik
Zgodovina španskega jezika Historična gramatika španskega jezika Iberoromanska in latinskoameriška civibzacija0 Latinščina °°
Metodika španskega jezika
60
60
30
120
120 .
240
30
210
210
30
210
15
30
60
390
30
30
870
45
30
30
60
30
60
60
90
150
120
90
Skupaj ur
390
360
360
1445
Opombe:
0 Iberoromanska in latinskoameriška civilizacija je fakultativni predmet (torej ne bremeni celoznega števila ur).
00 Latinščinai tečaj latinskega jezika je obvezen samo za tiste, ki si v usmerjenem izobraževanju ne pridobe potrebnega znanja (1-0 ur).
4.1 PREDMETNIK
Španski jezik s književnostjo, predmgj pod B
Letnik
Predmet
Skupaj ur
Uvod v špansko-hispanoameriško književnost
Španska in hispanoameriška književnost Uvod v teorijo jezika Uvod v romansko jezikoslovje Španski jezik
Zgodovina španskega jezika Historična gramatika španskega jezika Iberoromanska in latinskoameriška civilizacija0 Latinščina00
Metodika španskega jezika
60
60
30
120
160
30
210
180
30
90
15
30
60
330
30
30
720
45
30
30
60
30
60
60
90
150
120
90
Skupaj ur
390
360
300
295
1245
Opombe:
° Iberoromanska in latinskoameriška civilizacija je fakultativni predmet (torej ne bremeni celotnega števila ur).
00 Latinščina: tečaj latinskega jezika je obvezen samo za tiste; ki si v usmerjenem izobraževanju ne pridobe potrebnega znanja (120 ur).
4.2 Navodila za izvajanje predmetnika
4.2.1	Program Španski jezik s književnostjo predvideva dve možnosti študija: španski jezik s književnostjo pod A in španski jezik s književnostjo pod B.
Izkušnje govorijo v prid dvopredmetnosti zaradi širše razgledanosti diplomantov, njihove strokovne razvejenosti in večjih zaposlitvenih možnosti. Obe možnosti študija dopuščata najrazličnejše povezave. Najprimernejše se zdijo povezave s slovenščino in s tujimi jeziki, primerjalno književnostjo, primerjalnim jezikoslovjem, klasično filologijo, sociologijo kulture, umetnostno zgodovino in geografijo.
Tedenska in iz nje izhajajoča letna obremenitev študenta se v vseh merilih ravna po sprejetih načelih. Skupne in splošne pedagoške predmete pri dvo-predmetnem študiju štejemo le enkrat, razen metodike, ki je razilčna in obvezna za oba predmeta. Ure, namenjene metodiki, so vključene v število ur splošnih in skupnih pedagoških predmetov.
4.2.2	Sestavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tujih strokovnjakov in študijske ekskurzije.
4.2.3	Navodila za izvajanje pedagoške delovne prakse
4.2.4	Študij ob delu
Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake študijske obveznosti kot za redni študij, pri čemer so za vse predmete predvidene individualne
5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV
Diplomski izpit je pisni (klavzura) in ustni ter obsega vso predpisano sn0' književnosti, jezika in jezikoslovja.
5.2	Pogoji za ponavljanje posameznega letnika
Redni študent ponavlja praviloma letnik samo enkrat v svojem visok® skem izobraževanju, pri čemer ni mišljen samo prvi letnik.
6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
konzultacije.
4.2.5 Študij iz dela
Zanj velja enak vzgojno-izobraževalni program in enake obveznosti kot za redni študij.
6.1 Kadrovski pogoji
Študijski program španskega jezika s književnostjo izvajajo visokošo^oku
učitelji s sodelavci, usposobljeni za to delo in v skladu s pogojih, ki jih dol Zakon o usmerjenem izobraževanju.
Za uresničevanje predvidenega programa so potrebni: 4 visokošolski u1 Iji, 2 asistenta, 3 lektorji, 1 (honorarni) sodelavec za metodiko jezika.
Pri tem niso všteti učitelji skupnih oziroma splošnih pedagoških predro® na filozofski fakulteti.
»tinsl in k 'nosi ;2 Di
I1 = F
6.2	Materialni pogoji	. ? 55 č
Prostorska stiska in pomanjkljiva tehnična opremljenost sta med največ)1 vot pr ovirami za uspešno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov. Za uspeS ^ lati uresničitev programa bi potrebovali vsaj: 2 predavalnici, 1 študijsko sobo s f lektc ročno knjižnico, 4 delovne kabinete za učitelje, avdiovizualna sredstva, n11 »h, k nost projiciranja filmov, magnetofon in kasetofon, 2 grafoskopa, diaprojek1 “v epidiaskop, 4 pisalne stroje, razmnoževalni stroj in fotokopirni stroj. Iflnos
6.3	Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavK1 'vaja| Katedri za španski jezik in za špansko ter hispanoameriško književnost '»tnc šele dobro začeli delovati. V dolgoročnem vzgojno-izobraževalnem progri1 ,v la raziskovalnega dela, v katerega so vključeni tudi študenti, so zaobsežene* '»osti loge iz hispanisrike in iz navedene književnosti pa tudi jezik in kultura (da* »tstv ali še prej v preteklih dobah) sefarditov v Jugoslaviji (judeoespanol). . sPoi *	'»ske
UGOTOVITVE

A
'2 P, •3II T h
skupne delovne skupine obeh strokovnih svetov za obravnavo osnutkov Vil /rsta visokem izobraževanju za programe romanskih jezikov	(•$ g.
Skupina, ki so jo sestavljali: Primož Simoniti, Tjaša Miklič, Vladimir ?o$\ nik, Mitja Skubic, Leo Fusilli, Nevenka Seliškar (družboslovna usmerit£! ^ Elza Jereb, Lucija Čok, Boris Klemenčič, Jasmina Markič, Nubija Zrimec,l-L^ Lipar in Marija Pahor (pedagoška usmeritev), je na skupni seji 5. 9. l’! obravnavala osnutke naslednjih programov:	Mine
—	Francoski jezik s književnostjo (VIS)
—	Italijanski jezik s književnostjo (VIS)
—	Španski jezik s književnostjo (VIS).	j ^
Skupina je obravnavala tudi zapis 1. seje skupine Strokovnega sveta PlS
družboslovno usmeritev z dne 13.‘ 6. 1984 za te programe.
UGOTOVITVE
•»ska
»dov
Viti;
'tni
1.	Osnutki navedenih vzgojno-izobraževalnih programov so primerni tcial
strokovno razpravo: oblikovalci osnutkov naj nekatere pomanjkljivosti, kil lovu je skupina opredelila, dopolnijo in jih v pisni obliki predložijo do 15. sept*1 '~~: bra 1984 strokovnima svetoma obeh P1S.	-Čli
2.	Osnutki vseh treh dodiplomskih programov niso v skladu s programi'_ zasnovo, ker so oblikovani kot programi brez smeri. Oblikovalci osnutk predlagajo, naj se spremenijo programske zasnove, ker ni razlogov, da hi olotitn] kovali različni smeri za pedagoško in nepedagoško področje. Namesto VI” smermi so v osnutku oblikovali enoten VIP za študij A in B z izbirnimi predn,k~--
ti. Delovna skupina se strinja z oblikovalci osnutkov VIP in predlaga strok® ’ nemu svetu PIS za družboslovno usmeritev in P1S za pedagoško usmeritev,1 "»l
temu primerno spremeni programske zasnove. Postopek sp^eminjanaj P" ^ gramske zasnove naj poteka vzporedno s sprejemanjem vzgojno-izobraže'1 nih programov.	c ln
3. Oblikovalci osnutkov VIP naj do obravnave v strokovnih svetih obetih predložijo pisne dopolnitve naslednjih sestavin programov:	*wi
—	vpisni pogoji: za vse vrste programov naj se ponovno pregledajo in ® ^ polnijo: pri dodiplomskih programih je treba navesti konkretne predmet vsebino znanj za preskus znanja za kandidate, ki niso končali ustrezne sred*nTl| šole (»splošni sprejemni pogoji, ki veljajo za sprejem na Filozofsko fakuN to«):
—	preglednico predmetov s številom ur (prikaz predmetnika) za dodiplOT ske programe naj uredijo oblikovalci osnutkov po dogovorjeni shemi: pri *'<;n je treba prikazati vse skupine predmetov (strokovni, skupni — progran^K
jedra — in pedagoško-psihološki predmeti) in skupno število ur za predme-Stiii,
predmetov A in B ter uvrstiti tudi telesno vzgojo in delovno prakso, čeprav; (
ne štejeta v največje število ur. Za strokovno razpravo zadostuje prikaz šte'1 go,).
•ščii
ur po letnikih za skupne in pedagoško-psihološke predmete, zato morajo toj ,v(] 15. septembra 1984 pripraviti samo oblikovalci osnutka VIP italijanski jez® b,tn književnostjo (drugi so prikazali), pri oblikovanju predloga VIP pa je tr® • * ustrezno dopolniti vse tri dodiplomske VIP (francoski jezik, italijanski jezil*1-španski jezik).
Po oceni števila ur (obremenitev študenta s predmetom A in B), ki ga iz
tevkov v preglednicah osnutkov dodiplomskih VIP ni mogoče razbrati: sl1'd I
pina meni, da tako število ur zahteva podaljševanje študija. Oblikovalci osn1 vi
kov to priznavajo in utemeljujejo z določenim številom ur skupnih predmet®
zaradi česar podaljšujejo študij predmeta B v četrti letnik. Skupina se prič® i.,o| žuje mnenju oblikovalcev, da je zato treba absolventski staž podaljšati o® god na 12 mesecev. Če take rešitve ne bo, bo treba na Filozofski fakulteti (izvaj' ki) ustrezno uskladiti A in B povezave;
— materialni in kadrovski pogoji: posebno oblikovalci VIP italijanski ]eI
»Ščii
Li
književnostjo naj osniitek dopolnijo glede na te pogoje in pri tem predvs* JJ-
razčlenijo materialne pogoje.
4. Glede na narodnostno mešana območja obalnih občin predlaga skupi® k osnutku VIP italijanski jezik s književnostjo naslednje:
Kadrovske potrebe narodnostnomešanega območja obalnih občin narek1 jejo na področju šolstva narodnosti in izobraževanja za dvojezičnost (š°‘e, slovenskim jezikom) posebne rešitve, ki se trajno ali občasno vključujejo v stem izobraževanja.	bst:
Tako smo v osnovnem in srednjem šolstvu dobili prilagojene predmetnike® j izvajanje specifičnih vsebin izobraževanja. Tudi na višji stopnji (Pedago5'1 j akademija. Oddelek za razredni pouk v Kopru) so nekatere vsebine del obvd j nega ali fakultativnega programa sedanje smeri. Že nekaj časa pa ugotavlja®1* 4 da ni dovolj učiteljev italijanskega jezika v šolah s slovenskim jezikom. dentje z Obale se vključujejo na Oddelku za romanistiko pri Univerzi EdvaT Kardelja v enoten program (italijanski jezik s književnostjo), čeprav imaj0* seboj od 880 do 1120 ur učenja italijanskega jezika v predhodnih SR prog*' mih, drugi študentje pa le 280 do 315 ur.	..
Izhajajoč iz teh ugotovitev predlagamo spremembo programske zasn®'! ^ VIS programa italijanski jezik s književnostjo. Sedanji VIS program bi se iz' |t(j, jal na tri načine:
VIS program 100: italijanski jezik s književnostjo:
a) enopredmetni študij	I 8i
5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in za sklep študija
Študent lahko napreduje iz letnika v višji letnik, če opravi: za vpis: v 2. letnik izpit iz jezika in književnosti v 3. letnik izpit iz jezika in književnosti
+ izpit iz latinskega jezika (če je moral obiskovati tečaj latinščine) v 4. letnik izpit iz uvoda v romansko jezikoslovje in v teorijo jezika Poleg tega se zahteva od študenta v vseh letnikih sodelovanje pri vajah, pro-seminarjih in seminarjih.
Študent mora predložiti in uspešno zagovarjati po eno seminarsko in eno diplomsko nalogo (iz jezika ali iz književnosti).
K diplomskemu izpitu se sme prijaviti, če je opravil preddiplomski izpit (iz modernega jezika).
b)	študij A
c)	študij B	-<
Različica a) bi pomenila poglobljen študij znotraj enotnega programa s f »Ir
večanim številom ur, razširjena in dopolnjena v vsebini italijanski jezik 'et
5. Potrebni so redakcijski popravki pri splošnih podatkih o programu* vse osnutke naj bodo opravljeni do oblikvanja predlogov VIP.
iti!
Opomba:	•*	(
Do objave osnutkov Strokovni svet SRS še ni prejel predlogov za dopoln1' . vzgojno-izobraževalnih programov Francoski jezik s književnostjo in Italij®- Hj ski jezik s književnostjo, ki naj bi jih poslali predlagatelji. Predlogi se bo" oblikovali med javno strokovno razpravo.
Vzgojno-izobraževalni program Latinski jezik in književnost
j' splošni podatki o programu
sn0'• POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE F PREGLEDNICA PREDMETNIKA (SKUPINA A)
S PREGLEDNICA PREDMETNIKA (SKUPINA B)
OBVEZNOSTI študentov, usmerjanje, sklep študija
POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
L avljalci: izr. prof. dr. Primož Simoniti, red. prof. dr. Erika Mihevc Ga-jy^n red. prof. dr. Kajetan Gantar.
Plamen študija je uvesti študenta v temeljito poznavanje latinskega je-oln književnosti starega veka. Študent se mora seznaniti predvsem z zgodo-• I /t)911^6’ z družbeno ureditvijo pri Rimljanih, z njihovo materialno in du-0*°1( i]0''u*,uro'z unietn0stj0' filozofijo, verstvom itd. Dobi naj poglavitna opo-
tradicijo srednjeveške in novoveške latinitete in v njej pisane literatu-
i ufi finski jezik in književnost se povezuje v skupino predvsem z grškim jezi-1 ln književnostjo ali pa z enim od modernih jezikov ali z zgodovino ali z ln1T‘n°stno zgodovino.
k Diplomant je usposobljen za opravljanje del in nalog kot:
jek
,etnostna zgodovina).
ot profesor latinskega jezika in kot diplomirani latinist je usposobljen: za ' aialca iz del latinskih leposlovnih in strokovnih piscev: za jezikovni študij, iosk ^ arn'o-estetsk0 in filološko interpretacijo literarnih spomenikov irrhistorič-'grS (’v latinščini pisanih virov: za strokovne recenzije s področja latinske knji-ne losti v založbah, uredništvih ipd.: za dela na področju arhivistike in biblio-(da ' rstva za starejšo, latinsko pisano literaturo.
. Posobljen je tudi za začetek znanstvenoraziskovalnega dela na področju nskega jezika in književnosti antike, pa tudi srednjega in novega veka.
‘Hošni PODATKI o programu ' Šifra programa
' “osebna izobraževalna skupnost: za družboslovno usmeritev !' Usmeritev: družboslovna
" Ime programa: V1P latinski jezik in književnost , j*a programa: VIS
Smeri: S 1 — latinski jezik in književnost, pedagoška smer
i Preglednica predmetnika (skupina a)
'Vlf
Poji
rit«1
kili,
uril utfi , ot Vlf
3di
' Profesor latinskega jezika in književnosti:
S,
i2 ^ diplomirani latinist. ec) ot profesor je usposobljen za pouk latinskega jezika v osnovni šoli in za SP* . ^finskega jezika in književnosti v srednjem usmerjenem izobraževanju, 0S| i ?t0r Pa tudi za višješolski pouk latinskega jezika na tistih študijskih sku-F1, a ’ l^i potrebujejo znanje latinščine kot pomožnega predmeta ali jezika 'k10v (medicina, veterina, pravo: romanski jeziki, arheologija, zgodovina,
S 2 — latinski jezik in književnost, nepedagoška smer
2.6	Ime predhodnega programa: družboslovna št. 4 SR družboslovna jezikovna dejavnost V
Ime zahtevnejšega programa: družboslovna št. 94 MAG lat. jez. VII/2 družboslovna št. 95 MAG rim. knjiž. VII/2
Ime sorodnega programa: družboslovna št. 96 grški jezik in knjiž. Vll/1
2.7	S 1 pedagoška smer — profesor latinskega jezika in književnosti profesor (glej 1.3) Vll/1
S 2 nepedagoška smer diplomirani latinist prevajalec, raziskovalec VII/1 2.B Trajanje študija: Sl — 4 leta S 2 — 4 leta
2.9 Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji. . seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti... na... seji skupščine dne...
Program se začne izvajati v šolskem letu 19.7...
3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE
3.1	V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu oziroma smeri izobraževanja: družboslovno jezikovna smer; splošno kulturna smer; srednja pedagoška smer.
V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v gimnaziji ali pedagoški gimnaziji.
Za vpis v program študija latinskega jezika in književnosti so posebno pomembni naslednji predmeti iz srednje šole (V. zahtevnostna stopnja); latinski jezik, grški jezik, slovenski jezik in književnost, tuji jezik, zgodovina, po možnosti še drugi in tretji tuji jezik.
Kandidati, ki si na srednji stopnji usmerjenega izobraževanja niso pridobili osnovnega znanja latinskega jezika, pred vpisom ne opravljajo preskusa.znanja, pač pa morajo v prvih dveh letnikih študirati po posebnem intenzivnem študijskem načrtu.
3.2	Kandidati za vpis, ki niso končali ustreznih predhodnih programov, morajo opraviti preskus znanja, s katerim dokažejo, da zadovoljivo obvladajo temeljno znanje, ki je potrebno, da bodo lahko sledili študiju. Preskus znanja obsega splošni in posebni del (glej ustrezne določbe v Študijskem programu FF, Ljubljana 1977, str. 5—12, točke C, Č, D). V posebnem delu se zahteva znanje latinskega jezika v obsegu učbenika A. Šašel, Fundamenta Latina I, Ljubljana, 1972.
3.3	Za vključitev v pedagoško in nepedagoško smer izobraževanja ni nobenih posebnih pogojev, o vključitvi odloča študent po svoji presoji in interesih.
idniet
Skupni
prvi
letnik
Skupni
drugi
letnik
skupaj za obe smeri
Tretji letnik
Četrti letnik
S 1
skupaj za obe smeri
S 1
Skupaj ur v smeri 1	S 2
v študij klasične filologije IS “fki jezik *ka književnost gJjOvina starega veka
30
120
150
30
120
120
30
60
120
180
30
120
180
1 predmet
60
480
630
120
60
60
480
630
60
120
60
I jiislna metodika praksa !Nur
90
50
90
100
100
360
360
330
360
1410
1410
4RREGLEDNICA PREDMETNIKA (SKUPINA B)
Hnet
Skupni
prvi
letnik
Skupni
drugi
letnik
skupaj za obe smeri
Tretji letnik S 1
Četrti letnik
skupaj za obe smeri
Skupaj ur v smeri
Sl	S 2
o' »d i
„ v študij klasične filologije '""■ki jezik pr ^ska književnost ^jovina starega veka
ok1 ev,
že'1 Jkjovii 'na
30	30	—
120	120	120
150	120	120
—	30	30
60	60	• 	
120
120
60
480
510
60
120
60
480
510
60
120
P F!jg|na metodika ;!0vna praksa
100
100
360
360
270
240
1230
1230
i«4uNski jez,k ,n književnost
Plol,i .
ri li^dniet
utisKd
’e,™»?ki jezik
Letnik
1.
Skupaj ur
tc'’ •na'* književnost ' ,0 bči[1>V'na s,are8a veka
"trti ^ Ptedmet .yikk , "finski proseminar Z ^tinski seminar
30/1
60/2
90/3
60/2
30/1
60/2
60/2
30/1
60/2
60/2
60/2
30/1
60/2
60/2
60/2
60
240
270
60
120
60
iz st evHo ur na teden ; sAd B )sntjv0(j
vaj) jJFJnvina starega veka
i jel {"fifinski proseminar ' Latinski seminar
Fjaj ur na teden
120/4	60/2 60/2	120/4 60/2	120/4 60/2	420 180
12	12	11	12	
30/1	30/1			—	60
60/2	60/2	60/2	60/2	240
90/3	60/2	60/2	60/2	270
		30/1	30/1	—	60
60/2	60/2	—	—	120
120/4	60/2	60/2	60/2	420
—	60/2	60/2	60/2	180
12	12	9	8	
4.2 Latinski jezik in književnost je mogoče študirati kot predmet A ali kot predmet B. V obeh primerih traja študij 4 leta in v obeh primerih je v 1. in 2. letniku na voljo po 360 ur (12 ur na teden). V 3. letniku pod A je na voljo 310 ur (11 ur na teden), v 4. letniku pod A pa 360 ur (12 ur na teden). Pod B je v 3. letniku na voljo 270 ur (9 ur na teden), v 4. letniku pa 240 ur (8 ur na teden). Za diplomsko nalogo predmeta B sta predvidena bistveno manjši obseg in zahtevnost kot pri diplomski nalogi pod A.
Pri večini predmetov potekajo predavanja ciklično, tako da jih vsakokrat poslušajo vsi študentje tistih letnikov, za katere je posamezen predmet predpisan. To velja tudi za seminarje, proseminarske vaje pa soorganizirane na dveh stopnjah in se jih torej študentje udeležujejo v dveh skupinah.
Predmeta uvod v študij klasične filolofije in specialna,metodika pouka se zaradi majhnega števila študentov izvajata skupno za študente latinskega jezika m književnosti in za študente grškega jezika in književnosti.
V	prvih letnikih je poudarek na študiju jezika, katerega znanje si študent pridobi predvsem na posebnih jezikovnih tečajih, na proseminarskih vajah in ob individualnem branju obveznega izbora del rimskih avtorjev. V tem času se seznani tudi z metodami dela klasične filologije. Razgledanost na tem področju je podlaga za njegovo sodelovanje pri seminarjih v višjih letnikih. Seminarskih vaj se lahko udeležujejo tudi študentje prvega letnika, ki že imajo temeljno znanje latinskega jezika. Tisti, ki ga nimajo, morajo v prvih dveh letnikih študirati po posebnem intenzivnem študijskem načrtu s poudarkom na učenju jezika.
Študentje vseh letnikov obiskujejo predavanja iz literarne zgodovine ter predavanja in vaje iz historične slovnice (glasoslovja, oblikoslovja in sintakse).
Predvidena so tudi občasna monografska predavanja v zvezi s predavateljevo neposredno raziskovalno dejavnostjo, ki naj vsaj na enem ožjem področju slušatelje podrobneje seznanijo z nerešenimi problemi.
V	4. letniku študija pod A izbere študent poleg naštetih predmetov še poseben izbirni predmet v skladu s svojim osebnim interesom. Predvidene so naslednje ožje usmeritve:
—	literatura (predmet teorija književnosti ali grška književnost)
—	jezikoslovje (predmet teorija jezika ali indoevropsko primerjalno jezi koslovje)
—	srednjeveška in humanistična latinščina
—	zgodovina starega veka
—	antična umetnost
—	antična filozofija.
Konkretno predmetno področje teh predmetov se določi z izvedbenim predmetnikom za posamezno študijsko leto.
Vsak študent se mora aktivno (z referatom) udeležiti vsaj dveh strokovnih ekskurzij.
Delovna praksa se izvaja:
L za pedagoško usmeritev po priloženem načrtu predmeta specialna metodika:
2.. za nepedagoško usmeritev z aktivnim delom v oddelčni ali kaki drugi strokovni knjižnici ali arhivu ali z opravljanjem demonstratorskih del.
5. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA
5.1	Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Pogoji za ypis v 2. letnik:
—	pisni in ustni izpit iz latinskega oblikoslovja (opisna slovnica);
—	izpit iz rimske književnosti (predavana snov in obvezno berivo v slovenščini);
—	izpit iz uvoda v študij klasične filologije 1 (predavana snov).
Pogoji za vpis v 3. letnik:
—	pisni in ustni izpit iz latinske sintakse (opisna slovnica):
—	izpit iz rimske književnosti (predavana snov);
—	izpit iz uvoda v študij klasične filologije II (predavana snov);
—	izpit iz grščine:
—	opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu:
—	pozitivno ocenjena seminarska interpretacija.
Pogoji za vpis v 4. letnik:
—	izpit iz latinskega jezika (predavana snov);
—	izpit iz rimske književnosti (predavana snov);
—	izpit iz zgodovine starega veka:
—	opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu:
—	pozitivno ocenjena seminarska interpretacija.
5.2	Pogoji za ponavljanje posameznega letnika
Študent ponavljavec lahko obiskuje predavanja in se udeležuje seminarskih in proseminarskih vaj. Ker so predavanja ciklična in zato posluša drugo snov kot v predhodnem letniku, lahko opravi izpit iz te snovi že pred predvidenim rokom. Isto velja za opravljanje kolokvijev iz obveznega beriva.
5.3	Pogoji za sklep študija
Da lahko študent uspešno konča študij in dobi diplomo, mora izpolniti naslednje študijske obveznosti:
—	opravi vse predpisane izpite iz vseh predmetov po programu;
—	opraviti vse predpisane kolokvije iz predpisanega beriva:
- — opraviti obvezno delovno prakso:
—	udeležiti se z referatom vsaj dveh študijskih ekskurzij:
—	izdelati diplomsko nalogo, ki mora biti pozitivno ocenjena in ki jo mora zagovarjati v seminarju:
—	opraviti ustni diplomski izpit.
6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
6.1	Kadrovski pogoji
Za izvajanje tega programa sta potrebna dva pedagoško-znanstvena delavca s polnim delovnim časom, ki izpolnjujeta pogoje, določene z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Za predmet specialna metodika bo treba skleniti pogodbo o^delu.
6.2	Materialni pogoji
Nujen pogoj je predsem normalen in reden dotok tuje strokovne literature
Treba bi bilo nabaviti tudi grafoskop in episkop oziroma epidiaskop.
Vzgojno-izobraževalni program Grški jezik in književnost
jcei .'"''■ne programa:
'• LVOD
' Splošni podatki o programu
4 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE • PREGLEDNICA PREDMETNIKA SKUPINE A s PREGLEDNICA PREDMETNIKA SKUPINE B s' OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJ POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
Obveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija Lvod
'^tavljavci; prof. dr. Erika Mihevc Gabrovec, prof. dr. Kajetan Gantar,
[ ' fit-Primož Simoniti
?r!t'an,en **udiia
L kega jezika in književnosti jc dati študentu temeljito znanje grškega jezika ^ "vesti v dobro poznavanje grške književnosti. Študent med študijem f alr/13 zgotl°'tno antike, družbeno ureditev pri Grkih ter njihovo mate-ter°ln d«ho\no kulturo. Pri predavanjih in pri individualnem branju grških rrfih besedil spoznava tudi grško umetnost, filozofijo, vero itd. in se uspo-J* Za samostojno vrednotenje in vsestransko interpretacijo posameznih del
štu|Uera,ure'
iti.vfiJ grškega jezika in književnosti se najbolj smiselno povezuje s študijem i^l ga jezika in književnosti. Priporočljive so tudi povezave z naslednjimi živi tuj jezik, slovenski jezik, primerjalno jezikoslovje, primerjalna evnost in zgodovina.
D? diplomanta
Hjjj an’ant študija grškega jezika in književnosti (profesor grškega jezika in Vnosti oziroma diplomirani grecist)>poučuje grščino viosnovni in srednji
mt£'
lij^
HO«)'
šoli kot lektor pa lahko vodi tečaj grškega jezika tudi na fakulteti. Kot prevajalec in poznavalec grške literature vrednoti, interpretira in posreduje grške literarne umetnine slovenskemu občinstvu. Z nadaljnjim izobraževanjem se poveča tudi znanstvenoraziskovalnemu delu na področju grškega jezika vseh obdobij in antične ter srednjeveške grške književnosti.
2 SPLOŠNI PObATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa
2.2	Posebna izobraževalna skupnost: za družboslovno usmeritev
2.3	Usmeritev: družboslovna
2.4	Ime in vrsta programa
Ime programa: VlP grški jezik in književnost Vrsta: VIS
2.5	Smeri
S 1 pedagoška smer S 2 nepedagoška smer
2.6	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi
Ime predhodnega programa: družboslovna št. 4 SR
Ime smeri: družboslovno-jezikovna V
Ime zahtevnejšega programa: družboslovna št. 97, 98 MAG
Ime smeri: grški jezik, grška književnost VII/2
Ime sorodnega programa: družboslovna št. 93 VIS
Ime smeri: latinski jezik in književnost Vll/1
2.7	Strokovni naslovi itd.
S 1 pedagoška smer:
Strokovni naslov: profesor grškega jezika in književnosti
Značilna dela in naloge: profesor Stopnja zahtevnosti dela: Vll/1
S 2 nepedagoška smer:
Strokovni naslov: diplomirani grecist Značilna dela in naloge: prevajalec, raziskovalec Stopnja zahtevnosti dela: Vll/1
2.8 Trajanje študija
Trajanje študija po programu: 4 leta Trajanje študija po smereh:
S 1 pedagoška smer: 4 leta S 2 nepedagoška smer: 4 leta
Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Sloveni je,za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne.,. Program so.sprejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti... na... seji skupščine dne ...
Program se začne izvajati v šolskem letu 19.7...
3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE
3.1 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo kandidati, ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu oziroma smeri izobraževanja:
družboslovno-jezikovna, splošno kulturna in pedagoška smer.
V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v naslednjih srednjih šolah: gimnazija, gimnazija pedagoške smeri.
Ključnega pomena za vpis v program študija grškega jezika in književnosti so predvsem naslednji predmeti iz srednje šole (V. zahtevnostna stopnja): grški jezik, latinski jezik, slovenski jezik, tuji jezik, zgodovina, po možnosti še drugi in tretji tuji jezik.
3.2 Kandidati, ki niso končali ustreznega predhodnega programa oziroma smeri, morajo na posebnem preskusu znanja dokazati znanje grškega jezika v
obsegu programa za tretji tuji jezik v 3. letniku družboslovne'usmeritve št. 4 SR (družboslovno-jezikovna dejavnost), tj. v obsegu snovi za prvo leto učenja grškega jezika.
izpit iz latinščine
opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu.
Nadja
3.3 Za vključitev v pedagoško ali nepedagoško smer izobraževanja ni nobenih posebnih pogojev, o vključitvi odloča študent po lastni presoji in interesih.
4 PREGLEDNICA PREDMETNIKA — SKUPINA A
Predmet	Skupni prvi letnik	Skupni drugi letnik	Tretji letnik skupaj za ' obe smeri	S 1		S 2	Četrti letnik skupaj za obe smeri	S 1		S 2	Skupaj ur v smeri Sl	S 2		Delež v %
Uvod* v študij klasične											
filologije	30	30	—	—	—	—	—	—	60	60	1.7
Grški jezik	150	90	120	—	—	120		 '	—	480	480	13,2
Grška književnost	90	180	180	—	—	180	—	—	630	630	17,6
Zgodovina starega veka	30	30	—	—	—	—	—	—r	60	60	1,7
Latinščina	60	30	—	—	—					—	90	90	2.5
Izbirni predmet	—	—	—	—	—	60	—	—	60	60	1.7
Specialna metodika	—		—	—	—	—	90	—	—	—	
Delovna praksa	—	—	—	50	50	—	50	50	100	100	
Skupaj ur	360	360	300	—	—	360	— .	—	1380	1380	38,4
Opomba: Izračun odstotkov velja za dvopredmetno skupino A in B =					3600 ur						
PREGLEDNICA PREDMETNIKA		— SKUPINA B									
	Skupni	Skupni	Tretji letnik			Četrti letnik			Skupaj	ur	
Predmet	prvi	drugi	skupaj za			skupaj za			v smeri		Delež
	letnik	letnik	obe smeri	S 1	S 2	obe smeri	S 1	S 2	S I	S 2	v %
Uvod v študij klasične											
filologije	30	30	—	—	—	—	—	—	60	60	1,7
Grški jezik	150	120	90	—	—	90	—	—	450	450	13,2
Grška književnost	90	150	150	—	—	150	—	—	540	540	15,7
Zgodovina starega veka	30	30	—	—	—		 '	—	—	60	60	1,7
Latinščina	60	30	—	—	—	—	—	—	90	90	2.5
Specialna metodika	—	—	—	60	—	—	30	—	90	—	
Delovna praksa	—	—	—	50	50	— '	50	50	100	100	
Skupaj ur	360	360	240	•' —	—	240	—	—	1200	1200	34,8
Pogoji za napredovanje v 4. letnik:
—	izpit iz grškega jezika (predavana snov)
—	izpit iz grške književnosti
—	pozitivno ocenjena jezikoslovna interpretacija
—	pozitivno ocenjena seminarska interpretacija iz literature
—	opravljeni vsi kolokviji iz obveznega beriva po programu.
k
Ha
Sd
5.2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika	f
Študent ponavljavec lahko obiskuje predavanja in se udeležuje seminaf ® in proseminarskih vaj. Ker so predavanja ciklična, in zato posluša drug0* kot v predhodnem letu. lahko opravi izpit iz te snovi že .pred predvidi rokom. Isto velja za opravljanje kolokvijev iz obveznega beriva.
iko •8odt Hi 'vod i H(
'pra
H.
gfof
acio
5.4 Pogoji za sklep študija
Da lahko študent uspešno konča študij in dobi diplomo, mora izpolniti študijske obveznosti:
—	opraviti vse predpisane izpite iz vseh predmetov po programu
—	opraviti vse kolokvije iz obveznega beriva:
—	se udeležiti z referatom vsaj dveh študijskrfi ekskurzij:
—	opraviti obvezno delovno prakso:
'— izdelati diplomsko nalogo, ki mora biti pozitivno ocenjena in ki jo f R
zagovarjati v seminarju:
—	opraviti ustni diplomski izpit.
C2
6.1 Kadrovski pogoji	^
Za izvajanje tega programa sta za glavne predmete potrebna 2 pedag0;1 znanstvena delavca s polnim delovnim časom, ki morata izpolnjevati pogoj* i Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Za predmet specialna metodika p01 bo treba skleniti pogodbo o delu.
6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
6.2 Materialni pogoji
Nujen je normalen dotok tuje strokovne literature. Za učinkovitejši p1 nekaterih predavanj bo treba nabaviti grafoskop in epidiaskop.
C,
Opomba: Izračun odstotkov velja za dvopredmetno skupino A in B = 3600 ur
4.2 Navodila za izvajanje predmetnika
Grški jezik in književnost je mogoče študirati kot predmet A ali B. V obeh primerih traja študij 4 leta in v obeh primerih je v 1. in 2. letniku na voljo po 360 ur (12 ur na teden). V 3. in 4. letniku je pri študiju pod A na voljo 300 oziroma 360 ur (10 oziroma 12 ur na teden), pri študiju pod B pa po 240 ur (8 ur na teden). Za diplomsko nalogo predmeta B sta predvidena bistveno manjši obseg in zahtevnost kot pri diplomski nalogi pod A.
Pri večini predmetov potekajo predavanja ciklično, tako da jih vsakokrat poslušajo vsi študenti tistih letnikov, za katere je posamezen predmet predpisan. To velja tudi za seminarje, proseminarske vaje pa so organizirane na dveh stopnjah in se jih udeležujejo študenti v dveh skupinah.
Predmeta uvod v študij klasične filologije in specialna metodika pouka se zaradi majhnega števila študentov in zaradi povezanosti učne vsebine izvajata skupno za študente grškega jezika in književnosti ter latinskega jezika in književnosti. Predvidena so tudi občasna monografska predavanja v zvezi s predavateljevo neposredno raziskovalno dejavnostjo, ki naj vsaj na enem ožjem področju podrobneje seznanijo študente z nerešenimi problemi.
V 4. letniku študija pod A izbere študent poleg imenoma naštetih predmetov še poseben izbirni predmet v skladu s svojim osebnim interesbm. Predvidene so tele ožje usmeritve:-
—	literatura (predmet teorija književnosti ali rimska književnost)
—	jezikoslovje (predmet teorija jezika ali indoevropsko primerjalno jezikoslovje)
—	srednjeveška grščina
—	zgodovina starega veka
—	antična umetnost
—	antična filozofija.
Konkretno predmetno področje teh predmetov se določi z izvedbenim predmetnikom za posamezno študijsko leto.
Vsak študent se mora med študijem aktivno (z referatom) udeležiti vsaj dveh strokovnih ekskurzij.
Delovna praksa se izvaja:
—	za pedagoško usmeritev po priloženem načrtu predmeta specialna metodika pouka
—	za nepedagoško usmeritev z aktivnim delom v oddelčni ali kakšni drugi strokovni knjižnici ali arhivu ali z opravljanjem demonstratorskih del.
UGOTOVITVE
skupne delovne skupine obeh strokovnih svetov za obravnavo osnutkov Vi visokem izobraževanju za klasično filologijo.
Skupina je v sestavi: Primož Simoniti, Kajetan Gantar, Katja Pavlič-Š' janc (družboslovna usmeritev): Breda Filo, Nevenka Seliškar in Barf Sega-Čeh (pedagoška usmeritev) na skupni seji 5. 9. 1984 obravna' osnutke programov:
—	Grški jezik in književnost VIS
—	Latinski jezik in književnost VIS	j..
Skupina je obravnavala tudi zapis 1. seje skupine Strokovnega sveta Pl^ vj.’
družboslovno usmeritev z dne 15. 5. 1984 za te programe. UGOTOVITVE
1. Osnutki navedenih vzgojno-izobraževalnih programov so, kljub neki rim pomanjkljivostim, primerni za strokovno razpravo
Osnutka obeh dodiplomskih programov nista v skladu s programsko )|0t
OB
anj
Si
>ose
»ici.
Pik
5 OBVEZNOSTI študentov, usmerjanje, sklep študija
K
ibe
5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Pogoji za napredovanje v 2. letnik:
—	pisni in ustni izpit iz grške opisne slovnice, 1. del
—	izpit iz grške književnosti (predavana snov in osnov no berivo v slovenščini)
—	izpit iz uvoda v študij klasične filologije 1.
Pogoji za napredovanje v 3. letnik:
—	pisni in ustni izpit iz grške opisne slovnice, 11. del
—	pozitivno Ocenjena jezikoslovna interpretacija
—	izpit iz grške književnosti
pozitivno ocenjena seminarska interpretacija iz literature
—	izpit iz uvoda v študij klasične filologije 1!
—	izpit iz zgodovine starega veka
sirovo, ker sta oblikovana brez smeri. Skupna podlaga, da sc sprejme varil1 programov, kot so oblikovani v osnutku, zato naj oba strokovna sveta spre11 nita programsko zasnovo tako, da se namesto VIP s smermi sprejme eno1 program za študij A in B z izbirnimi predmeti. Postopek spreminjanja f gramskih zasnov naj pofpka vzporedno s sprejemanjem programov.
3. Oblikovalci osnutkov VIP naj do obravnave v strokovnih svetih obeh! predložijo pisne dopolnitve naslednjih sestavin programov:
—	vpisni pogoji za dodiplomske VIP naj bodo poenoteni in popravi) glede na možnosti za učenje latinščine in grščine v srednjih šolah:
—	preglednico predmetov s številom učnih ur uredijo po dogovof) shemi, pri čemer je treba prikazati vse skupine predmetov (strokovni, sM, — programska jedra in pedagoško-psihološki predmeti) in skupno štev ilo u1 n * predmetnik predmeta A in B (to lahko opravijo do oblikovanja predloga V ^ skupaj z drugimi oddelki Filozofske fakultete):
—	materialni in kadrovski pogoji za izvajanje programa: oblikovalci nal
del bolj natančno opredelijo:	!
—	pri navodilih za izvajanje predmetnika bi bilo treba opisati prilagodi za študente ob delu.
jen
‘til
4. Potrebni so redakcijski popravki pri splošnih podatkih o programu: d!
bodo opravljeni za vse osnutke VIP do oblikovanja predlogov VIP.
vijc
Vzgojno-izobraževalni program Madžarski jezik in književnost

*ev
Osnutek za vse predmete je sestavil višji predavatelj Jožef Varga, predstojnik katedre.
Sestavine programa
1. UVOD
3.
4.
Lik diplomanta
2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU POGOJI ZA VKLJUČEVANJE PREDMETNIK IN IZVAJANJE PREDMETNIKA
Skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki premeti Madžarski iezik in književnost
OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE IN SKLEP ŠTUDIJA POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA UČNI NAČRTI
Skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti Strokovni predmeti
5.
6. 7.
1.1	Lik diplomanta: profesor madžarskega jezika in književnosti in... (osebnostni in poklicni profil)
L Osebnostni profil profesorja madžarskega jezika in književnosti in... mora vsebovati tele značilnosti:
a) Spoznavna in akcijska učinkovitost:
razvite splošne intelektualne sposobnosti: umske sposobnosti za razumevanje teoretskih osnov za delo: sposobnost spoznavanja samega sebe in vživlja-nja v druge, realno samoocenjevanje. Razvitost interesov za vzgojno-izobra-ževalno delo ter zmožnost napredovanja v učenju in izobraževanju. (Optimalne telesne, psihomotorične in senzorične sposobnosti glede na zahteve posamezne študijske smeri.) Visoka stopnja komunikativnosti in gotovost v stiku z drugimi: nagnjenje za delo z otroki in mladino.
b) Čustvena ustreznost:
čustvena stabilnost, frustracijska odpornost, zmožnost zaznavanja, prilagajanja in odzivanja na čustvena stanja in stiske drugih, brez čustvenih in razvojnih motenj: zadovoljstvo s seboj, zaupanje v ljudi.
Realistični pedagoški optimizem ki sc izraža v pedagoškem erosu in v veselju pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela.
htevno delo, ki zahteva veliko samostojnosti, ustvarjalnosti, iznajdljivosti, doslednosti in vztrajnosti.
Profesor madžarskega jezika in književnosti in... mora biti splošno izobražen, da razume zakonitosti družbenega razvoja, konkretne družbene razmere — družbeno-gospodarske odnose in idejno usmerjenost, se aktivno vključuje v samoupravne socialistične odnose in prispeva k njihovemu razvoju. Poznati mora zasnov e SLO in DS, da se lahko vključuje v obrambne in družbeno samozaščitne dejavnosti.
Temeljito mora obvladati vzgojno-izobraževalno vsebino in metodiko pouka predmetov in drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, ki jih izvaja. Biti mora širše razgledan v stroki svoje študijske smeri, da lahko spremlja in se vključuje v razvoj ustrezne znanosti. Obvladati mora zakonitosti vzgojno-izo-braževalnega procesa in razvoja osebnosti otrok v dobi osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Poznati mora vzgojno-izobraževalno dejavnost kot sestavino celotnega družbenega življenja in procese povezovanja vzgojno-izobraževalnega dela z drugim združenim delom in družbenim okoljem. Poznati mora zakonitosti posameznih pedagoških pojavov, organizacijo in načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela šole kot celote. Usposobljen mora biti za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje izobraževalne, vzgojne, samoupravne, rekreativ ne in drugih dejavnosti učencev in za izvajanje izobraževanja odraslih, v osnovni šoli in v srednjem usmerjenem izobraževanju.
2	SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa:
2.2	PIS za pedagoško usmeritev
2.3	Usmeritev: pedagoška
2.4	Ime in vrsta programa: Madžarski jezik in književnost
2.5	Smer: pedagoška, VIS, dvopredmetna
2.6	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi: družboslov je: predhodni programi: VIP št. 1, SR, družboslovno-jezikovni in pedagoški program.
Zahtevnejši program: VIP 63, 1ZP
2.7	Strokovni naslov (i), dela, naloge in stopnja zahtevnosti: profesor madžarskega jezika in književnosti in..
Delo in naloge: učitelj madžarskega jezika in književnosti in ...
Stopnja zahtevnosti: VU/1
2.8	Trajanje študija: 4 leta
2.9	Drugi podatki in opombe
V dvopredmetnih smereh sta oba predmeta izenačena (po zahtevnosti.- ta2 vilu ur, času trajanja).
6
dej
rati
3	POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
3.1	Predhodni programi oziroma smeri, ki so ustrezni za v ključev anje v p1
gram Družboslovje:	,
predhodni programi: VIP št. 1, SR. družboslovni, jezikovni in pedag0 program z ustreznimi dokazili, da ga je kandidat v celoti in uspešno opravil znanje in izpit iz madžarskega jezika.
3.2	Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreZ1 ga(ih) prednodnega(ih) programa(ov) oziroma smeri:
—	kdor je končal z zaključnim izpitom drugo štiriletno srednjo šolo: t* kandidate bo pred začetkom študija obvezen uvajalni seminar iz pedagogik* psihologije ter sprejemni izpit iz madžarskega jezika in književnosti, ki bo Pegagoški akademiji v Mariboru:
—	kdor ni končal štiriletne srednje šole, če opravi preskus znanja (spr*!
m ni izpit). Preskus znanja (sprejemni izpit) obsega splošni del in posebni d ^ Preskus znanja (sprejemni izpit) iz madžarskega jezika in književnosti v® * segu programa v srednjem usmerjenem izobraževanju pedagoške ali ekoflO1 ske smeri. Podrobnejši program preskusa znanja dobijo kandidati na aka^ nuji in na katedri za madžarski jezik in književnost.
3.3	Delovne izkušnje
Pri v ključevanju kandidatov, ki prihajajo neposTedno iz srednjega usitie1) nega izobraževanja, delovne izkušnje niso potrebne. Pri kandidatih, ki pril1 jajo iz dela (npr. sedanji diplomant PA, ki želi pridobiti visoko izobrazbo01 roma nadaljevati študij) je treba na ustrezen način upoštevati delovne izkuš11 in uspešnost dosedanjega dela — kandidat naj bi to dokazal.
3.4	Posebna nadarjenost oziroma psihofizične sposobnosti V si kandidati, ki se prijavijo za vpis na Pedagoško akademijo, morajo izp1
niti še naslednji pogoj:
biti morajo telesno in zdravstveno sposobni za opravljanje učiteljskega P klica.
c)	Družbena (socialna) ustreznost:
spoštovanje in upoštevanje mišljenja drugih, hotenje in zmožnost za sodelovanje (z drugimi učitelji, učenci, starši, in drugimi). Prežetost z etičnimi vrednotami socialističnega humanizma, ki se kaže v odnosu do človeka, družbe, narave in umetnosti. Pozitiven in dejaven odnos do naše samouprav ne socialistične družbe, do zgodov inskega boja slovenskega naroda in drugih narodov in narodnosti Jugoslavije pri uresničevanju njenih ciljev in do naravne in kulturne dediščine.
2. Poklicni profil:
Profesor madžarskega jezika in književnosti in... je pedagoški delavec, ki samostojno pripravlja in izvaja vzgojno-izobraževalno de4o z učenci v razredu, v skupini ali posamično v osnov ni šoli in v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi srednje šole Načrtuje in izv aja pouk posameznih predmetov, samostojno učenje učencev, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in preživljanje prostega časa učencev ter sodeluje v pripravi in izvajanju drugih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v okviru vzgojno-izobraževalnega programa šole. Pri tem sodeluje z drugimi učitelji, z učiteljskim zborom šole, z drugimi pedagoškimi delavci šole, z učenci, s starši oziroma skrbniki učencev, z zunanjimi sodelavci šole in službami.
Učitelj načrtuje, uresničuje in usklajuje vzgojno-izobraževalne vsebine navedenih dejavnikov. Sistematično spremlja, preučuje, usmerja in spodbuja razvoj osebnosti učencev v skladu z veljavnim vzgojnim smotrom.
Profesor madžarskega jezika in književ nosti in... opravlja intelektualno za-
4	PREDMETNIK
4.1	Preglednica predmetov
Skupni splošni in skupni pedagoško-psihološki predmeti
Letnik
Predmet
Filozofija
Sociologija s politologijo Politična ekonomija SLO in DS Naravoslovje1 Tuji jezik2 Pedagogika Didaktika
Izobraževalna tehnologija Razvojna psihologija Pedagoška psihologija Metodika inter. dejav.
Izbirni program za PAM — pedagoška metodologija z osnovami pedagoške statistike
60
60
Skupaj* ------'It
45
45
3!
ii);
60
45
60
60
60
Skupaj ur
210'
1	Naravoslovje ni vključeno v programe: matematike, fizike, biologije, kemije.in,pjoizvodno-tehnične vzgoje.
2	Tuji jezik ni vključen v programe: nemški jezik, angleški jezik, madžarski jezik.
barski jezik in književnost
>
lina'
fjmeti
Ji lv«d,
jgo
Ivide'
atski knjižni jezik J v študij jezika s Sodovina madžarskega jezika
Initi
l#H'0V'na ,na(lžarske književnosti j^diarska mladinska književnost I d v interpretacije besedil ' ,0dika madžarskega jezika s književnostjo faktični pouk todika dvojezičnega pouka »rpfinski jeziki in narodi Cl°nalna (madžarska) zgodovina z geografijo
vna kultura in tehnika izražanja
1. letnik	2. letnik	3. letnik	4. letnik
(375 ur)	(390 ur)	(381 ur)	(264 ur)
1. sem. 2. sem. 3. sem. 4. sem. 5. sem.	6. sem.	7. sem.	8. sem.
(195)	(180)	(195)	(195)	(195)	(186)	(186)	(90)
PR SE PR SE PR SE PR SE PR SE PR SE HO NA PR SE HO AN PR SE
25	35	20	25	25	35	20	25	25	35	20	25	—	—	20	25	—	—	—	—
—	—	—	— 3015—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
5	10	5	10	5	10	5	10	5	10	5	10	—	—	5	10	—	—	5	10
20	25	20	25	20	10	35	25	40	20	4	20	—	—	35	25	—	—	15	15
—	—	—	—	20	10	20	10	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
20	25	25	35	10	5	5	10	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
— —	15
25	5	—
25	20	20	13	15	3	20	16	12	3	20	13
10	5	5	10	—	—	10	5	—	—	—	—
joi»R
predavanje, SE = seminar, NA = nastop. HO = hospitacija. AN = analiza
Skupaj 1410 ur
lago*1
ič-Šl
Bari1
vna'
nek*
^•2 Navodila za izvajanje predmetnika
P.3'
. lvodila za izvajanje predmetnika so že delno napisana v učnih načrtih prodov, podrobneje pa bodo opredeljena po sprejemu programa.
Zveznosti študentov, usmerjanje, sklep študija
Pogoji za napredovanje
Opravljene vse obveznosti za posamezne letnike, predpisane v učnem prosi pd.atllu predmetov, npr. izpiti, kolokviji, seminarske naloge, študij strokovne li-et«ure.
''Pogoji za napredovanje je povezano tudi obvezno obiskovanje predavanj, *"narjev, vaj, hospitacij, nastopov in pedagoške prakse.
^2 Pogoji za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa
^•3 Navodila za svetovanje in usmerjanje med študijem
Med študijem ima kandidat mentorje za seminarska dela in nastope. Sveto-> in usmerjanju so posebej namenjene govorilne ure učiteljev.
1 Mudent dobi vse osnovne in ustrezne informacije in nasvete ob vpisu (tudi v sebni brošuri), nato na svetih študentov — letnikov, po samoupravnih orga-Informacijskem centru, interesnem glasilu Objave in knjižničarjih v knjiž-Cl' Posebno svetovalno in usmerjevalno vlogo imajo tudi seminarji, v a je. ho-Pl,acije in nastopi.
?4 Pogoji za sklep študija
Mudi
iško !| U(tent končna študij, če opravi predpisane izpite in uspešen zagovor di-
"pref ^'P'omska naloga obsega snov iz madžarskega jezika in književ nosu ah me-etid 0<?!ke- Kandidat jo izdela pod mentorjevim vodstvom. ija p končni izpit je zagovor diplomskega dela pred komisijo. Kandidat lahko “ere za diplomo eno od firedmetnih področij, ki ju študira, behl
ravljS,“OGOJl ZA IZVAJANJE PROGRAMA
-#
vorf . vadrovski pogoji
sM izvajanje programa so potrebni štirje habilitirani univerzitetni učitelji 111 ]0ti<'n asistent.
ga znižanju obveznosti (habilitirani učitelji z raziskovalnim programom) in močnejšem poudarku na raziskovalnem delu, pedagoški praksi in perma-:i n*i®.n,nem izobraževanju ter ob upoštevanju vsakoletne razširitve dela na kate-1 (npr. usposabljanje vzgojiteljic za delo v dvojezičnih VVO, izobraževanju io^1 . ''jezičnih učiteljev in predmetnih učiteljev — profesorjev ... vseh smeri, ki h° .P?uceva,i na dvojezičnih osnovnih šolah ali na dvojezični usmerjeni 1: ti1 ean)i šoli na narodnostno mešanem območju: jezikov no — madžarski jezik ^..■usposabljanje drugih študentov, pripadnikov madžarske narodnosti, ki ži-^1° v; SR Sloveniji in študirajo v Mariboru, delati pa bodo v različnih delovnih ' S|.paa'zacijah na narodnostno mešanem območju v občinah Lendava in Mur-. a Sobota) bo treba kadrovsko okrepiti katedro za madžarski jezik in knji-vnost na Pedagoški akademiji v Mariboru.
^•2 Materialni pogoji
tiri
j ?'a uspešno izvajanje programa potrebujemo: 4 predavalnice s 15 do 20 se-,a2i’ Predavalnico, seminarsko sobo z medioteko in z ustrezno strokov no lite-ta Uro (priročna knjižnica, čitalnica, kabinet), možnosti za preslikovanje in dii^Hoževanje, 2 magnetofona, 2 gramofona, 1 diaprojektor (za filme), 1 ra-va| sprejemnik, 4 kasetofoni za pravorečne in pravopisne vaje in za razisko-n° (jezikovno-književno-dialektološko) delo
^■3 Usmeritev znanstvenoraziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti
Usr ■	■	•
meritev je pedagoška.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREDLAGATELJA
Spremenjeni in dopolnjeni predmetnik za madžarski jezik
Pojasnilo:
Pri predmetu metodika za madžarski jezik in književnosti imajo študenti še tele obveznosti:
—	2 uri nastopa na dvojezični osnovni šoli in 2 uri nastopa na dvojezični srednji šoli ter aktivno sodelovanje pri analizah nastopov — 6 ur:
—	4 skupne hospitacije pri učiteljih madžarskega jezika na osnov ni šoli in 4 skupne hospitacije pri učiteljih madžarščine v SVIO srednjega usmerjenega izobraževanja ter sodelovanje pri študijskih razčlenitvah učnih ur pri analizi — 12 ur:
— 5 posamičnih hospitacij pri študentskih nastopih na dv ojezični osnov ni in 5 srednji šoli ter sodelovanje pri analizi pouka — 15 ur.
Skupaj 33 ur z analizo.
Pedagoška praksa
Strnjeno praktično pedagoško delo je oblika organiziranega in načrtovanega študijskega dela. ki omogoča študentom, da globlje spoznajo celotno vzgojno-izohražev alno delo na šoli, da povežejo teoretična in praktična spoznanja in se uvedejo v pedagoško delo
Strnjeno praktično pedagoško delo traja praviloma 2 tedna v tretjem letniku na osnovni šoli in 2 tedna \ četrtem letniku v okviru SVIO srednjega usmerjenega izobraževanja.
Program za to delo izdela učitelj metodike, krdelo tudi usmerja v sodelovanju in po dogovoru z učitelji mentorji na šolah. Pri tem opravi vsak študent 6 hospitacij in 3 nastope pri vsakem predmetu na osnovni šoli, sodeluje pri dodatnem in dopolnilnem pouku, v interesnih dejavnostih, se podrobno seznani s šolsko dokumentacijo in samoupravno organiziranostjo šole, z njenim življenjem in delom.
V šolah usmerjenega izobraževanja opravi v okviru SVIO srednjega usmerjenega izobraževanja 3 nastope in 6 hospitacij ter se pobliže seznani z organiziranostjo, pedagoško dokumentacijo ter življenjem in delom šole.
Pri tem delu sodelujejo tudi učitelji pedagoško-psiholoških predmetov tako, da dajejo študentom naloge in jih ovrednotijo pri seminarskih urah.
O opravljenem strnjenem praktičnem pedagoškem delu napiše študent poročilo.
Uspešnost opravljenega dela preverja učitelj metodike in po pregledu celotne dokumentacije o strnjenem praktičnem predagoškem delu vpiše oceno v indeks: to je pogoj za opravljanje diplomskega izpita.
Strnjeno praktično pedagoško delo oprav Ija v skrčenem obsegu ah pa ga je povsem oproščen tisti, ki ga je delno ali v celoti opravil v prejšnjem šolanju. Če je predmet, ki ga študira, poučeval najmanj eno leto v osnov m šoli ali v SVIO srednjega usmerjenega izobraževanja, se mu to prizna kot ustrezni del strnjenega praktičnega pedagoškega dela.
Študenti na katedri za madžarski jezik in književnost praviloma opravijo strnjeno praktično pedagoško delo na dvojezičnih osnovnih šolah in na dvojezičnih srednjih šolah.
Vsebina metodika za madžarski jezik m književnost ter metodike dvojezičnega pouka sta namenjeni vsem študentom na katedri, zagotavljata ustrezno metodično usposobljenost za delo na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih in srednjih šolah.
K točki 4.2 Navodila za izvajanje predmetnika -
Program se uresničuje s predavanji, seminarji in vajami. Nadaljnje oblike uresničevanja so pedagoška praksa, hospitacije in nastopi z analizo, seminarska dela in diplomsko delo ter ekskurzije.
Ekskurzije so praviloma povezane z literarnozgodov inskimi ogledi ustreznih kulturnih ustanov ter 7 jezikovnimi in zgodovinskimi posebnostmi madžarske narodnosti v Jugoslaviji in v LR Madžarski. Interdisciplinarnost se uresničuje v povezavi zvečskupnimi in pedagoško-psihološkimi predmeti, npr. sociologija, psihologija, SLO in DS.
Diplomski izpit obsega diplomsko nalogo (okrog 70 do 100 strani) in zago-\ or. ,	-
Študent lahko izbere za diplomsko nalogo jezik, književnost ali metodiko, prav tako pa lahko diplomira tudi iz drugega predmeta (slovenski jezik, nemški jezik, matematika in podobno). V zadnjem primeru mora napisati daljšo seminarsko nalogo (20 do 30 strani) iz madžarskega jezika ali književnosti ali metodike.
Katedra za madžarski jezik in književnost sodeluje s katedro za madžarski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyju, in sicer pri hospi-tacijah, nastopih, analizah pedagoških ur (procesov), seminarskih vajah in podobno.
Sodeluje z metodiki in profesorji na katedri za madžarski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Novem Sadu, na katedrah za madžarski jezik in književnost v Osijeku in Subotici, pa tudi na katedri za slovenski jezik in književnost na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyju.
Študenti (2 do 3) katedre za madžarski jezik in književnost PA Maribor obvezno sodelujejo med študijem (mogoče v četrtem semestru ali v absolventskem času) eno polletje v vzgojnoizobraževalnem procesu na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyju po meddržavni pogodbi o sodelovanju med obema ustanovama.
K točki 5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Študent napreduje iz letnika v letnik, če opravi vse seminarske in izpitne obveznosti, predpisane za letnik. Opravljene seminarske obveznosti (vaje, naloge itd.) so tudi pogoj za frekvenco. S pogoji za napredov anje je povezano obvezno obiskovanje predavanja, seminarjev, vaj, hospitacij, nastopov in pedagoške prakse oziroma strnjeno praktično pedagoško delo.
K točki 5.2 Pogoj za ponavljanje posameznega letnika in podaljševanje statusa
Letnik lahko ponavlja študent, ki je opravil vsaj polovico izpitov iz stroke obeh predmetnih področij. V izjemnih primerih (bolezen) odloča o ponavljanju katedra.
O podaljšanju statusa odloča na predlog katedre Odbor za pedagoško, raziskovalno in umetniško dejavnost (OPRUD).
Glede navzočnosti študentov, ki niso opravili predpisanih pogojev, pri predavanjih in drugih oblikah vzgojnorizobražev alncga dela odloča katedra, upoštevaje število opravljenih izpitov in druge dejavnike.
Piipombe komisije^ ki je pregledala osnutek programa MADŽARSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST
Navzoči: Janez Kerčmar. Jožef Pap, Ignac Kamenik in Jože Žlahtič.
Komisija je pregledala predloženi osnutek programa in sprejela tele sklepe:
1.	Lik diplomanta je napisan preveč razvejano: skrčijo naj se postavke a, b in c tei temeljito izčistijo in poenostavijo.
2.	Točka 2.4: beseda »in« se izpusti, saj je program dv opredmeten in je s tem jasno opredeljena povezava.
3.	Točka 2.b naj se napiše namesto: pedagoško-družboslovni naslednji program: »DRUŽBOSLOVNO. JEZIKOVNUN PEDAGOŠKI PROGRAM«.
4.	Točka 3.1: kot predhodni program je: DRUŽBOSLOVNI, JEZIKOVNI IN PEDAGOŠKI PROGRAM
Komisija predlaga, naj ne de1;'jo izpita iz madžarskega jezika vsi. ampak le tisti, ki si niso pridobili znanja madžarskega jezika v obsegu 420 ur: drugi naj bi oprav ih preskus.
5.	Točka 3.4. Prva ahnea je preostro opredeljena: komisija meni, da je odveč.
6.	Komisija ugotav Ija, da je piedmelmk formalno ustrezen, vendar predlaga tele spremembe:
a)	Predavanja iz predmeta nacionalne madžarske zgodovine in geografije naj se prenese iz četrtega ietmka v prv 1 letnik: 30 ur iz predmeta uvod v interpretacije besedil se prenese v drugi letnik.
b)	Metodika dvojezičnega pouka bi morala bitu uvrščena prej, zaradi kakovostnega izvajanja delovne prakse.
c)	Predmetnik je treba dopolniti z delov no prakso, priprav iti ustrezno br dilo zanjo.
7.	Točka 4.2
a)	Navodila za izvaianc predmetnika morajo biti pripravljen. ; eri sr, eju-jem programa. Tako jih je treba pripraviti in predložiti.
b)	Oblikovalci programa naj tudi razmišljajo, ali je mogoče med študijem uvesti zamenjavo študentov med PA Maribor in Pedagoško šolo v Szombat helvju v LR Madžarski.
8.	V programu ni predložena prilagoditev programa za študij ob delu in 1; dela.
9.	Točka 5.2
Pogoji za ponavljanje letnika... morajo bili opredeljeni samo za ta program, ni pa se mogoče sklicevati na druge podobne ali sorodne programe. Jasno mora biti povedano, da se med celotnim študijem sme ponavljati le en letnik.
10.	točka 6.1 drugi odstavek
V tem odstavku mora biti jasno napisano, koliko kadrov še potrebuje katedra za madžarski jezik. Sedanja formulacija tega ne vsebuje.
11.	Nazivi (imena) predmetov v predmetniku in učnem načrtu morajo biti identično poimenovani (npr. sodobna filozofija ali filozofija).
12.	Predmet: interdisciplinarni seminar je treba vpisati v predmetnik tako, da bo razvidna študentova obremenitev in to, ali je predmet predviden v obveznem številu ur. Tega predmeta namreč ni v predmetniku.
13.	Splošna pripomba pri učnih načrtih je, da povsod manjka literatura, ki mora biti sestavni del programa.
Oblikovalec programa mora pripraviti navedene pripombe’čimprej in jih piedložiti Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev.
14.	Komisija ugotavlja, da je program kot osnutek primeren za javno strokovno razpravo.
Vzgojno-izobraževalni program Samoupravljanje s temelji marksizma
!ikf
b0 v .IP samoupravljanje s temelji marksizma (STM | je interdisciplinarne mira-SeK aSn0Van ie na Sociologija in V1P Politične znanosti, v sebuje pa še po-1 • iH D .ne Predmete, kot so sociologija morale, sociologi ja vzgoje in izobraževan ja. n'° a?a80gika in andragogika z didaktiku, psihologija pouka in učenja in meto-'C	^P ic zasnovan tako, da dobi prihodnji učitelj STM temeljno in ši-
ko interdisciplinarno družboslovno znanje in posebno sociološko, polifolo-9 ter pedagoško-psihološko in metodološko znanje.
Program vsebuje temeljne družboslovne predmete (filozofski temelji / zgo-9vtno marksizma, politična ekonomija, novejša svetovna in jugoslovanska Rodovina, socialna in politična antropologija), splošne sociološke in poiitolo-® Predmete (obča sociologija, obča politologija, zgodov ina politične misli,-vobni socializem), posebne sociološke in politološke predmete (posebne so-^ologije. politični sistem SFRJ. mednarodni odnosi, družbenopolitične orga-^zacije SFRJ) ter metodološke, pedagoške, psihološke in didaktične predme-
Splošni predmeti omogočajo študentu temeljit vpogled v razvojno m struk-zakonitosti družbenega dogajanja, posebni strokov ni politološki in so-p9.Hški predmeti pa dajejo študentom znanje z določenih področij kulture. ^ Mične in družbene prakse tako z vidika razsežnosti jugoslovanske družbe T tudi glede na širši, mednarodni in svetovni okvir (družina, kultura, znanost.
■	.SPja idr.). Ker STM kot tak sam po sebi ni samostojno znanstveno področje Vl s° manj panoga, imajo izbirni predmeti v tret jem in četrtem letniku dvojno gl'®0- omogočajo študentu, da usklajuje Vil’ s svojimi posebnimi interesi «15 na Pr’IlotInje poklicno delovanje (tudi zunaj'pedagoškega področja) in (j^delijo, katero je prevladujoče znanstveno področje v diplomantovi izo-
^'nierdisciplinarm V1P STM ne predv hleva podiplomskega študija za prido-
■	ev magisterija in doktorata, ker spadata na področje temeljnih socioloških .Politoloških ved v okviru VIP Sociologija in VIP Politološke znanosti, Di-“mantLVTP STM se' lahko v pišejo v te pocftplomske^irograme. lahko pa tudi Podiplomske programe VIP Ekonomija. VIP Filozofija in VIP Komumkolo-!“■ če opravijo ustrezne difereneirahie izpite.
Bistv
Novi
ene spremembe VIP glede na dosedanji program
S|(j •■program se od starega razlikuje po tem. da so v njem razširjeni filozof-tij..la Pedagoški predmeti ( filozofski temel ji z zgodovino marksizma, dialek-jn .ln logika družboslovnega raziskovanja, metodika ST M. psihologija pouka ^nja). sociologija morale ter osnove informatike in informacijskih siste-
Mnogj učitelji STM so pri uresničevanju nekaterih tem iz sedanjega učnega V,C['U 23 STM ugotavljali, da je bila njihova filozofska izobrazba pomanjklji-in m ,ose?anja pedagoška praksa poučevanja STM kaž.e tudi velike didaktične bj Modične slabosti, ki naj bi jih novi program pomagal odstraniti: v njem naj spi^ela večjo vlogo metodika STM. več naj bf bilo praktičnih nastopov in ho-ds aciJ študentov v razredu ter strnjene študijske prakse na šolah srednjega erjenega izobraževanja. Vključitev splošnoizobraževalnega predmeta te-
melji naravoslov ja in tehnologi je v program bo pomagala učitelju STM uresničevati interdisciplinarne povezave, ki so bile dosedaj šibke že znotraj družboslovnih predmetov. Kar zadeva narav oslovno-tehnološko problematiko, pa jih do zdaj ni bilo. Dialektika in logika družboslovnega raziskovanja bo pripomogla k usposobljenosti učitelja STM. da bo pedagoško-didaktično primerno posredoval in gojil kulturo dialektičnega mišljenja pri učencih. Obseg specialne metodike ih sociologije morale je razširjen zato. ker lahko profesorji STM poučujejo tudi družbeno-moralno vzgojo in ker je predvidena visokošolska izobrazba učitel jev tega predmeta. Oba predmeta, eden v osnovni šoli. drugi v srednjem usmerjenem izobraževanju, se navpično povezujeta tako po vsebini kot v učno-vzgojnih smotrih.
1 UVOD
1.1	Namen osnutka in njegovi sestavljavci
Študij usposablja študente za učitelje z visoko izobrazbo za poučevanje predmetnega področja samoupravljanja s temelji marksizma (STM). ustreza pa tudi zahtevam po visoki izobrazbi učiteljev predmeta družbeno-moralna vzgoja. Diplomanti pedagoške smeri STM so usposobljeni tudi za poučevanje sociologije v srednjem usmerjenem izobraževanju in za organizatorje družboslovnega izobraževanja. Interdisciplinarna narava VIP. ki daje diplomantu splošno in posebno sociološko, politiloško in pedagoško znanje, razširja področje možnosti za poklicno delovanje. Diplomant je usposobljen za dela in naloge tudi v družbenopolitičnih organizacijah'združenega dela in drugod.
Pri oblikovanju osnutka VIP so sodelovali člani katedre STM. širši krog učiteljev FSPN. zunanji sodelavci in srednješolski učitelji STM. Upoštevane so bile tudi analize anketnih odgovorov, dobljenih na raznih seminarjih za učitelje STM.
Predlog: VIP STM naj bi v javni strokovni razpravi obravnavali zlasti:
—	Sekcija za vzgojo in izobraževanje MC CK ZKS
—	Komisija za predmetno področje STM pri Zavodu SRS za šolstvo
—	Komisija za,izobraževanje Slovenskega sociološkega društva
—	Slovensko politološko društvo.
f.2 Sestavine programa
1.	UVOD
2.	SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
3.	POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
4.	PREDMETNIK IN UČNI NAČRTI PREDMETOV
5.	POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
1.3	Lik diplomanta
Profesor sociologije za področje STM oziroma profesor politologi je za področje STM je poklic VII, i stopnje zahtevnosti.
Potrebne so komunikativne in retorične sposobnosti za pedagoško delo. sposobnost za logično in teoretično mišljen je, za argumentiranje in dokazovanje. za strpno demokratično vodenje pogov ora. Diplomant mora biti sposoben
zbujati pri učencih željo po novem in ustvarjalnem delovanju, oblikovati in utrjevati pripadnost k samoupravni, demokratični socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in oblikovati zavzete in kritične prihodnje samoupravljavce. Imeti rfiora primerne etične lastnosti, ki so nepogrešljive za vzgojno-izobraževalno delo in biti družbeno samoupravno angažirana osebnost. da bo lahko s svojim zgledom in delovanjem pripomogel k uresničevanju družbenih vzgojno-izobraževulnih smotrov. Odlikovati ga mora jdejna širina, ki sta ji tuja sektaštvo in dogmatičnost. odlikovati ga mora pripadnost socialistični in marksistični misli in še posebno jugoslovanski marksistični misli in praksi.
2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa
2.2	Posebna izobraževalna skupnost: PiS za pedagoško usmeritev, PIS za družboslovno usmeritev
2.3	Usmeritev: pedagoška, družboslovna
2.4	Ime in vrsta programa
Interdisciplinarni VIP
Samoupravljanje s temelji marksizma (STM)
2.5	Smeri:	v
2.6	Povezanost z drugimi programi: Sociologija. Politologija. Filozofija
2.7	Strokovni naslov: profesor samoupravljanja s temelji marksizma — diplomirani sociolog (oziroma) diplomirani politolog
Stopnja zahtevnosti dela: Vll/I
Značilna dela in naloge:
—	izvajanje učne ure v skladu s pedagoško-didaktičnimi načeli, opredeljenimi z družbenimi smotri in doseženimi strokovno-znanstvenimi spoznanji;
—	vodenje krožkov (marksistični. OZN idr.);
—	zbiranje in obdelava gradiva za aktualizacijo učnih vsebin;
—	sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju delovne prakse, v katero je vključena tudi samoupravljavska praksa učencev;
—	sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju kulturnih in družbenf,. *, javnosti;
—	sodelovanje pri družbeno-političnem izobraževanju;
—	povezovanje STM s sam upravno prakso v šoli, krajevni skupnosti, širšem družbenem okolju in njeno vključevanje v vzgojno-izobraževalni proces;.
—	iskanje novih metodičnih, pedagoških oblik in novosti;
—	sodelovanje z drugimi učitelji, šolskimi pedagogi, psihologi in strokovnimi svetovalci pri strokovni analizi vzgojno-izobraževalnih procesov;
—	sodelovanje z učitelji drugih strokovnih področij, da bi bila korelacija učnih vsebin in reševanje pedagoških problemov čimbolj uspešna;
—	spremljanje razvoja temeljnih strok, na katerih temelji interdisciplinarni VIP STM.
2.8	Trajanje študija: osem semestrov
2.9	Drugi podatki in opombe:
Jtfok,
kovni
3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
3.1.1 Predhodni programi oziroma smeri, ki jih morajo kandidati uspešno končati, da se lahko vpišejo brez preskusa znanja:
— V1P Računalništvo računalniški tehnik programerski tehnik
— V1P Družboslovno-jezi kovna dejavnost družboslovna smer jezikovna smer
— VIP Splošno-kulturni knjižničar, knjigar organizator kulturnega življenja
— VIP Učitelj razredni pouk
družboslovno-jezikovna smer naravoslovno-matematična smer
Pri določitvi teh programov sta bila upoštevana znanje in obseg naslednjih predmetov: slovenski jezik in književnost, zgodovina, geografija, tuji jezik, sociologija, STM, filozofija, umetnostna vzgoja, matematika,
3.1.2 V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževarvje v naslednjih štiriletnih srednjih šolah: gimnazija splošne smeri, pedagoška gimnazija, vojaška gimnazija, ekonomska srednja šola, upravno-administrativna šola, šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve (vpisni pogoji za študijsko leto 1984/85).
3.2 Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznih predhodnih programov
Ta preskus opravljajo kandidati, ki so uspešno končali naslednje'programe V. stopnje:
— VIP Naravoslovno-matematična tehnologija matematični tehnik fizikalni tehnik biološki tehnik
— VIP Vzgojitelj predšolskih otrok vzgojitelj
■ 4-letni program
4 PREDMETNIK
4.1 Preglednica predmetov
V tem delu VIP STM je naveden predmetnik, ki vsebuje seznam predmetov, obseg ur posameznega predmeta in njegovo uvrstitev v letnik. Obremenitve študentov so podane po letnikih in ne po semestrih. Prav tako so podane skupne ure za predavanja, vaje in druge oblike organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela.
Letnik
Predmet
1.
Filozofski temelji z zgodovino marksizma Politična ekonomija Politični sistem SFRJ
Novejša svetovna in jugoslovanska zgodovina Obča sociologija Socialna psihologija
Dialektika in logika družboslovnega raziskovanja Ststistikii
Slovenski knjižni jezik in stilistika °
Tuji jezik Metodologija L Ekonomski sistem SFRJ Obča politologija
Socialna in politična antropologija Obča komunikologija
Osnove informatike in informacijskih sistemov
SLO in DS v SFRJ
Družbeno-politične organizacije
Temelji naravoslovja in tehnologije
Mednarodni odnosi L
Razvoj socioloških teorij
Sociologija dela
Sociologija lokalnih skupnosti
Sodobni socializem
Zgodovina politične misli
Psihologija pouka in učenja
Metodika STM
Uvod v pedagogiko in didaktiko
Uvod v andragogiko z didaktiko
Teorija in praksa samoupravljanja
Sociologija družine
Sociologija kulture
Sociologija znanosti in znanja
Sociologija vzgoje in izobraževanja
Sociologija religije	.
Sociologija morale
Skupine izbirnih predmetov
150
90
105
150
45
90
90
60
60
60
60 90 105 90 75 60 105 90 . 45
60
90
60
60
60
120
60
90
90
45
160
90
90
90
90
90
90
90
105
SKUPAJ Telesna vzgoja Delovna praksa
900
60
60
870
60
60
825
895
Izbirne skupine predmetov:
3.	letnik: sodobni filozofski tokovi (60 ur) in sodobna marksistična misel (30 ur)
4.	letnik: skupina socioloških predmetov (105 ur) ali skupina politoloških predmetov (105 ur).
Ta predmet izpolnjuje smotre splošnega predmeta kultura pisnega in ustnega izražanja, ki je bil predviden za.vsako pedagoško smer.
4.2 Navodila za izvajanje predmetnika
Razdelitev ur na predavanja in vaje ter razporeditev po semestrih bo določena z vsakoletnim študijskim programom, ki bo vključeval tudi vse določbe p preskusih znanja in druge obveznosti študentov, ki izhajajo iz učnih načrtov predmetov.
Predmetnik vključuje tudi dogovorjena in s smernicami določena skupna znanja programskih jeder iz temeljev marksizma (filozofija, sociologija, poli-^ tologija, politična ekonomija), temelji naravoslovja in tehnologije. SLO in DS. teiesna vzgoja in paket pedagoških znanj.
— postopoma usposobil za mentorsko delo pri vodenju in samouf feS(
Sta
—	VIP Administrativna dejavnost
upravni tehnik
—	VIP Poslovno finančna dejavnost
ekonomski tehnik
Namen preskusa znanja je, da si kandidati pridobe manjkajoče znanje, ki je nujno za nadaljnje izobraževanje, razlike v programih na teh področjih pa so velike. Pri preskusu se zahteva znanje iz vsebine in obsega programov navedenih predmetov v VIP družboslovna-jezikovna dejavnost. Preskus znanja zajema snov iz:
—	novejše zgodovine
—	STM (poglavja iz političnega sistema in sociologije).
3.2.1	Za kandidate, ki so končali druge šole usmerjenega izobraževanja V. stopnje, vsebuje preskus znanja snov iz:
-— novejše svetovne in jugoslovanske zgodovine
—	filozofije
—	tujega jezika.
3.2.2	Kandidati, ki so pred uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja končali 4-letne šole, ki niso navedene pod t. 3.1.2, morajo opravljati preskus znanja iz:
—	novejše svetovne in jugoslovanske zgodovine
—	STM (poglavja iz političnega sistema in sociologije)
—	filozofije
—. tujega jezika.
3.2.3	Kandidatom, ki so končali programe III. oziroma IV. stopnje zahtevnosti, se omogoči vpis s sprejemnim izpitom.
3.2.4	V program izobraževanja, in sicer v 3. Jetnik, se lahko vpišejo diplomanti stopnje VI/1. Ker programi te stopnje še niso znani, pogojev za vpis še ni mogoče določiti, načelno pa naj bi ostali enaki vpisnim pogojem iz leta 1984/85. V program se torej lahko vpišejo kandidati, ki s^ končali družboslovno usmerjene šole stopnje VI/1, opraviti pa morajo 7 db 8 diferencialnih izpitov.
3.3 Za vpis v VIP STM niso potrebne delovne izkušnje.
3.3.1 Iz enega VIP ozfoma smeri v VIP STM lahko preide študent, ki konča obveznosti iz vpisanega letnika in opravi diferencialne izpite.
organiziranju različne dejavnosti ob pouku (tistih, ki jih organiziraj1 sami in tistih, ki jih organizirajo skupaj z učiteljem);
—	postopoma usposobil za organiziranje in izvajanje samoupri
prakse;	,
—	postopoma usposobil za razčlenjevanje in obvladovanje vse tenih vzgojno-fzobraževalnih situacij in pojavov;
—	postopoma usposobil za povezovanje splošnih pedagoško-ps® znanj s specialnimi, metodičnimi znanji;
—	usposobil za kritično primerjanje teoretično pridobljenih sp® praktičnimi spoznanji;
—	metodično usposobil za posredovanje na teoretični ravni prid1 en:e
spoznanj v praktično vzgojno-izobraževalno delo;	■ ' c
Pnja z iciltia buze;
Nri
Ca$nH
Pfogr.
fnirn,
b'bli0
nastopov.
metodično usposobil za izvajanje simuliranih in končno tudi pra''
5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV, USMERJANJE, SKLEP ŠTUD1'
edm
5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik	t teg|e
Študent lahko napreduje v višji letnik, če opravi vse obveznosti v nit niku, določene po predmetniku. Poleg preskusov znanja pri posJ predmetih mora študent v 1., 2. in 3. letniku opraviti še po eno seminal. logo, ustni nastop in delovno prakso.
Študent lahko izjemoma napreduje v višji letnik tudi pod pogoji, P1 »tt nimi z zakonom in letnim študijskim programom, kadar zaradi bolezfl1 |p~~ rinstva ali težkih socialnih razmer ni mogel opraviti obveznosti. yln 1
Študent lahko napreduje hitreje, kot to določa program, na podlagi f prošnje — pogoji se določajo individualno.
'Sen,; 9vina
5.2 Pogoji za ponavljanje letnika
Študent lahko praviloma jtonavlja letnik samo enkrat med študijeif; ^ gi, ki mu omogočajo ponavljanje, so: bolezen, materinstvo, težke sc.o: jg0(1 zmere. Ponavljavec lahko sodeluje pri delu pouka v višjem letniku, k® ta p( vse obveznosti letnika, ki ga ponavlja.	Ilovi
Študenti, ki niso izpolnili pogojev za prehod v višji letnik, lahko sodet ^
opravljajo obveznosti pri tistih predmetih iz programa nižjega letnik^'
terih niso opravili obveznosti.	letojj
Absolventski staž se lahko podaljša, če študent zaradi bolezni, mat® težkih socialnih razmer ali drugih utemeljenih razlogov ni mogel opP lov, plomske naloge.	itska
5.3 Svetovanje in usmerjanje med študijem	Pv-
Fakulteta sodeluje pri usmerjanju pred vpisom in z obiski v srednji
Spremljanje uspeha študentov med letom in njegovo razčlenjeva" k ti profesorjem podlago za mentorsko delo. Dosežki sodelovanja štude" fafij raziskovalnem programu fakultete lahko bistveno pripomorejo k svd j9it:
lil ovili
pri nadaljnjem usmerjanju študentov in seznanjanju s poklicnimi mo1|Mji
Fakulteta pomaga diplomantom in tistim študentom, ki niso dokončali1 pri njihovem vključevanju v delo ali drugo izobraževanje. Fakulteta slla učitelji STM in sociologije na srednjih šolah.
.sp,
/ 0|,,n
Ooš
5.4 Pogoji za sklep študija	š
Študent mora opraviti obveznosti iz dveh predmetov, določene v učni tih predmetov, tri seminarske naloge, tri ustne nastope, tri delovne pf uspešno zagovarjati diplomsko nalogo pred komisijo učiteljev, d* Pr, uspešno konča študij in dobi diplomo.
6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
let
6.1 Kadrovski pogoji	^
Diplomski študij izvajajo pedagoško-znanstveni delavci (učiteljic ei, ki izponjujejo pogoje Zakona o usmerjenem izobraževanju, i'!*) j^11 škem delu programa sodelujejo učitelji Centra za pedagoško usposablj j.11 Filozofski fakulteti in PZE za pedagogiko. Katedra za STM si žc-dalj ^ s zadeva, da bi v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom /	!
habilitiranega učitelja za pedagogiko in andragogiko z didaktiko. Pred je tudi nastavitev asistenta pri sociologiji vzgoje in izobraževanja in hal1 ^ |
nega učitelja za metodiko STM in sociologijo morale.	j.
Učitelji in asistenti pridobivajo osebni dohodek s pedagoškim, razi* ^ ! nim in svetovalnim delom iz programa raziskovalnega intštituta. ki ga* e. rajo Raziskovalna skupnost Slovenije in posebne raziskovalne skupno*1 ^ . se dohodek pridobiva iz neposredne menjave dela. Razen pri nekateri! fičnih premetih (pedagoške, sociologija morale, sociologija vzgoje in iz1' ^ vanja) sodelujejo j ri uresničevanju interdisciplinarnega VIP STM kadIli|()v Sociologija in VIP Politične znanosti na	FSPN.	^
,	btiš
6.2 Materialni pogoji	^
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo ima ustrezne p1 iov. za predavanja in vaje pri dodiplomskem študiju STM. Treba bo izp11 ^ učno tehnična sredstva in sodobno učno tehnologijo, da bi se posodobil "o no-izobraževalni proces STM in da bi se prihodnji učitelji za to nalogo u* J« usposobili. Tehnična sredstva, ki so potrebna za VIP Novinarstvo, t* uporabljali za izobraževalni laboratorij študentov STM. Glede legat’ STM uskladil svoje potrebe z VIP za novinarstvo in VIP za obrambosl®'1 f dij, da bi s skupnimi prizadevanji razvijali tehnološko bazo izobraže' procesa na FSPN. V ta namen bo mogoče uporabiti terminal v računal1 centru FSPN. Knjižnica FSPN ima veliko klasične in sodobne sociološb tološke in marksistične literature, ki je nepogrešljiva pri študiju STM. P‘ Ute Ija se tudi samoupravni sporazum s tistimi centri srednjega usmerjen® braževanja, kjer so prihodnji učitelji STM že ' ’ ' prakso (nastope in hospitacije).
' m:
doslej opravljali št* ^
6.3 Znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost
Oliv
»li,
■1>sl
VIP STM se navezuje na raziskovalno in strokovno delo, ki ga op*1 Z5 učitelji in sodelavci pri individualnih habilitacijskih programih in stalC*
Obvezna sestavina predmetnika je tudi delovna praksa. Le-ta bo izvajana nepretrgoma v treh delih z načrtovanimi, nadzorovanimi in strnjenimi oblikami dela v ustreznih delovnih, pa tudi vzgojnoizobraževalnih organizacijah. Pri tako zasnovani delovni praksi naj bi se študent:
—	seznanil s samoupravno organiziranostjo delovnih, pa tudi vzgojno-izo-braževalnih organizacij, v katerih bo opravljal prakso;
—	seznanil s pedagoško dokumentacijo in učnimi pripomočki vzgojno-izo-braževalnih organizacij, v katerih bo opravljal prakso;
—	usposobil za samostojno ravnanje z učnimi pripomočki:
svoje znanstvene in strokovne ravni. Raziskovanje VIP ŠTM temelji t1,) ' skovalnih dosežkih socioloških, političnih, pedagoških in drugih po m1 ^ družboslovnih ved. Učitelji pedagoške smeri STM, so že doslej sodelo' J” pisanju učnega gradiva za STM, zdaj pa raziskujejo položaj, družbeno'* ? uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov predmetnega področja’ srednjem usmerjenem izobraževanju.	?
tbi
Predlogi za spremembo programskih zasnov	-3
Delovna skupina obeh strokovnih svetov PIS za družboslovno in PlS' 'Ut
dagoško usmeritev predlaga tele spremembe programskih zasnov VIP
-/I
pravljanje s temelji marksizma:
a)	VIP Samoupravljanje s temelji marksizma je interdisciplinaren.
b)	Poklicni naslov: profesor sociologije za področje STM oziroma p(1 Bt politiiogtje za področje STM.
-'1
P«
Vzgojno-izobraževalni program Umetnostna zgodovina
SESTAVINE PROGRAMA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
LIK DIPLOMANTA
SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
PREDMETNIKI IN UČNI NAČRTI PREDMETOV
OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV
POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
7. USMERITEV ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
UVOD
Osnutek vzgojno-izobraževalnega programa Umetnostna zgodovina — VIS obravnava študij umetnostne zgodovine za pridobitev visokošolske izobrazbe.
Temelji na uspešnem izvajanju dosedanjega programa, ki ga je treba izboljšati oziroma dopolniti, niso pa potrebne temeljite preosnove. Program naj še naprej ostaja pri izsledkih umetnostnega razvoja evropske veje s predhodniki v starem veku, čeravno bi bilo treba v bližnji prihodnosti razmisliti tudi o širši informaciji, ki naj bi sčasoma zajela umetnost doslej neupoštevanih likov nih kultur razilčnih celin. Zdaj vendarle ostajamo pri utrjenem deblu, ker boža razširjanje snovi potrebno precej več kadrov in literature. To dvoje pa je že zdaj zelo skromno.	*
Osnutek je izoblikovala tričlanska komisija na predlog predsednika PZE izr
prof. dr. Mirka Juterška, ki so jo sestavljali red. prof. dr. Luc Menaše, redni prof. dr. Nace Šumi in redni prof. dr. Vergej Vrišer kot vodje kateder, raz-
člembe za posamezne predmete pa so prispevali pristojni učitelji. Tako uokvirjeni program zajema zgodovino likovne umetnosti od začetkov do današnjega dne s tremi velikimi obdobji. Prvo je namenjeno umetnosti starega veka, drugo srednjeveški, tretje novoveški umetnosti.
Predloženi ptogram odpravlja doslej uveljavljeno fazo višješolskega študija (prve stopnje) in poteka potemtakem v nedeljenem štiriletnem visokošolskem okviru. Kakor diuge stroke tudi umetnostna zgodovina načrtuje podiplomski (tretjestopenjski) študij. Visokošolski študij je lahko samostojno organiziran (kot tako imenovana znanstvena smer) z več dopolnilnimi predmeti, ki naj omogočijo poglobljeno samostojno raziskovalno delo, lahko pa tudi v povezavi z drugo stroko pedagoško usmerjen. Čeprav sta nekdanja predmeta A m B po novih načrtih v načelu enakovredna, ostaja vendarle še majhen količinski razloček, zaradi'katerega lahko govorimo o povezavi umetnostne zgodovine z drugo stroko v vlogi predmeta A ali B.
1 UK DIPLOMANTA
Diplomirani umetnostni zgodovinar je ne glede, na posebnosti posameznih poklicev sposoben opravljati naslednja dela in naloge:
—	preučevanje umetnostne zgodovine v preteklosti in v sedanjosti, tako obče kakor nacionalne, iti sicer samostojno in v meddisciplinarnih povezav ah:
—	zbiranje, urejanje in analiziranje ustreznega gradiva ter prirejanje snovi za različne sistematične objave in zbirke:
—	urejanje umetnostnozgodovinskih izdaj in programov:	.
—	spremljanje sodobne likovne ustvarjalnosti v razilčnih medijih:
• “tovanje v umetnostnih vprašanjih;
—	opravljanje muzejske in galerijske dejavnosti:
—	poučevanje umetnostne zgodovine — likovne vzgoje na predmeti" nji (na osnovnih in srednjih šolah):
—	■delov strokovnih knjižnicah:
—	delo v turističnih organizacijah:
—	organiziranje kulturnega življenja in animiranje.
Uspešno izvajanje teh nalog zahteva likovno občutljivega, široko k"11 lazglednega m organizacijsko sposoboeea delavca.
2 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa
2.2	Posebna izobraževalna skupnost za kulturo
2.3	Usmeritev: kultura
2.4	Ime in vrsta programa
Ime programa' umetnostna zgodovina. Vrsta: VIS
2.5	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi
Ime predhodnega programa: Kultura Vrsta: SR Ime smeri: VIP Umetnostna zgodovina Stopnja zahtevnost: del;.: V
ime zahtevnejšega programa: Kultura VRSTA: MAG Ime smeri: Umetnostna zgodovina. Stopnja zahtevnosti dela: V11/-Ime sorodnega programa: Kultura. Vrsta: SR	j
ime smeri: kultura, 5.0, VIP splošni kulturni. Stopnja,zahtevnnsti pedagoška usmeritev, 1, ViP pedagoško-družboslovni Stopnja zahtevnosti dela' ''
V
Rokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela
cnasiov:
ira'^na dela in naloge:	— učitelj umetnostne zgodovine
U2ejski ali galerijski delavec rednik Casnikar
^gramski delavec bKma,or
1 tatekarski delavec
planje študija: 4 leta
Je o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in ■avi svICairi' za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Stro-^etSR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne ... Pro-sPrejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti... l' skupščine dne... Program se začne izvajati v šolskem letu 19.7..
Dl
fe lrani umetnostni zgodovinar, Dn'°r Urne*nos,ne zgodovine,
-1® zahtevnosti dela: V11/1
3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
3.1	Predhodni programi
V vzgojno-izobraževalni program umetnostne zgodovine se lahko vpišejo kandidati:
a)	ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu, usmeritev kultura, družboslovje, naravoslovje in pedagogika:
b)	ki niso končali izobraževanja po srednješolskih programih, a so uspešno opravili predpisani diferencialni izpit.
3.2	Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso ustrezno končali ustreznih predhodnih programov:
a)	po splošnih sprejemnih pogojih, ki veljajoza sprejem na filozofsko fakulteto:
b)	kandidati opravljajo preskus znanja iz predpisane literature: Izidor Cankar, Uvod v likovno umetnost, Ljubljana (1926), 1959: Janez Hofler, Osnove likovne umetnosti, Ljubljana 1977 — in nadaljnje izdaje: France Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana (1924), 1966: Vojislav Mole, Umetnost južnih Slovanov, Ljubljana 1965: H. W. Janson, Istorija umetnosti, Beograd 1965 in nadaljnje izdaje (srbohrvaščina, latinica). Na informativnih dnevih se sproti navaja tudi najnovejša dosegljiva literatura.
^Metniki
prednica predmetov
tedmetnik — Umetnostna zgodovina — cnopredmetna skupina
pl 9C(
Letnik
3.
Skupaj ur
540
v splošni pedagoški predmeti . °bčo umet. zgodovino 'dinarske vaje /‘•'a umetnosti starega veka “ska umetnost »a srednjeveška umetnost p sadovina novoveške umetnosti ? Poglavja — ikonografija . 0v'ne evropske umetnosti °stiia zgodovina slovanskih dez,el Hlodovino slovenske umetnosti £ !!us,i dfogth jugoslovanskih narodov J,oKa umetnost in umetnost drugih -'p narodov v srednjem veku I umetnost in umetnost drugih ... '• narodov v novem veku 'J1. . "Kija in konzervatorstvo
a ,' 'ehnike in restavrator, le« !tt~‘
P*
le» h,
n
tu
ppfcu
isti
60
60
60
60
60
, e?®ja (izbirni predmet) I Stil,
\oi ^i jezik
1,1 “V|na estetike
so J^paleografija
60
60
180
180
180
60
60
60
60
60
60
30
60
60
180
180
120
60
60
150
90
120
120-
60
60
30
60
60
60
150
60
150
120
60
120
120
120
180
240
300
210
390
360
120
60
30
360
360
60
60
število ur strokovnih predmetov "število vseh ur
780
960
870
1050
870
990
600
660
3120
3660
tedmetnik
Umetnostna zgodovina pod A
Letnik
Skupaj ur
'n splošni pedagoški predmeti . °l>čo zgodovino umetnosti r f ^hiinarske vaje jlj ).v,na umetnosti starega veka čl ""ska umetnost :! s,ta srednjeveška umetnost .d Hlodovina novoveške umetnosti iat) 'a poglavja — ikonografija ovine evropske umetnosti il ®ustna zgodovina slovanskih dežel j ' zgodovino slovenske umetnosti J "'»osti drugih jugoslovanskih narodov rjl | ska umetnost in umetnost drugih iz« "'anskih narodov v srednjem veku dri J1'ka umetnost in umetnost drugih vanskih narodov v novem veku j;!?8ija m konzervatorstvo ""ške tehnike in_ restavrator, pl Rafija (izbirni predmet) po ^jjja estetike
J J0 število ur strokovnih predmetov " ^"število vseh ur
180
60
60
60
60
60
60
180
60
60
60
60
60
60
30
60
60
120
60
60
150
90
120
120
60
60
30
60
60
150
60
150
120
60
540
120
120
120
180
240
300
210
390
360
120
60
30
60
420
600
510
690
810
930
600
660
2340
2880
o’1 Pr,
admetnik — Umetnostna zgodovina pod B
t« j1 'n splošni pedagoški predmeti l ,°bčo zgodovino umetnosti in pcoseminarske vaje (..V|na umetnosti starega veka . aska umetnost ,r! ( ka srednjeveška umetnost 1’ u Rodovina novoveške umetnosti • j ^"slna zgodovina slovanskih dežel 11 *8°dovino slovenske umetnosti in umetnosti drugih hi k*nS*t'*1 nar°d<>v
dn Un,t‘<nost 'n umetnost drugih jugoslovanskih ■ ' v srednjem veku
ska umetnost in umetnost drugih jugoslovanskih -7 v novem veku - d seminar v 3. letniku
Letnik 1.	2.	3.	Skupaj ur
180	180	—	360
60	60	—	120
60	60	—	120
60	60	—	120
60	60	—	120
60	60	—	120
—	60	—	60
—	30	—	30
60	60	—	120
60	60	"		120
—	—	60	60
420	510	60	990
600	690	60	1350
« J” *,evd« strokovnih predmetov ."število vseh ur
''"(ta
•ne informacije o predmetniku
m pi cuuiiriiiiiku
i akor je bilo že povedano \ uvodu, je mogoče v skladu s tem programom 1 Umetnostno zgodovino v treh različicah, kot samostojno skupino ali ( "agoško skupino pod A ali B. Enopredmetna skupina vključuje poleg #t '"kovnih predmetov in poleg splošnih, celo glavnih za vso fakulteto, "študij jezikov, pomožnih in zgodovinskih ved. Namen teh predmetov
je, da usposobijo kandidata za čimbolj uspešno rabo literature in tudi arhiv skih virov. Umetnostna zgodovina v pedagoški usmeritvi pa se lahko povezujez več sorodnimi strokami, med katerimi zlasti priporočamo zgodovino, sociologijo, etnologijo, muzikologijo, jezikoslovje in literarno zgodovino in filozofijo. Možne pa so tudi v se druge povezav e. Pri povezavi umetnostne zgodov ine tako v vlogi predmeta A ali B so obakrat upoštevana na fakulteti sprejeta načela, po
katerih je ta predmet v vsakem primeru upoštevan v vseh štirih letih. Dvo-predmetni študij je po izkušnjah upravičen tako iz ožjih študijskih kakor praktičnih zaposlitvenih vidikov.
—	Delovna praksa je predvidena vsaj dvkrat med študijem po najmanj 14 dni v tistih delovnih organizacijah, za katere vzgajamo diplomante, da bi se privadili posebnostim poklicnega dela.
—	V predmetnikih seveda ni zajeto delo, ki ga mora študent opravljati vsa leta študija v okviru posameznih predmetov: to velja tudi za potrebno in zaželeno pdvečano individualno delo s študenti.
—	Sestavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih in tujih gostov.
—	Med študijske obveznosti spadata končno strokovna ekskurzija in terensko delo. Terensko delo se predvideva praviloma pred vpisom v tretji in četrti letnik. Ekskurzije naj bi bile poleg več krajših po ožji domovini prirejene vsaj štirikrat v štiriletnem obdobju po Jugoslaviji in Evropi.
5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV	,
5.1	Študent sodeluje pri seminarskem delu z interpretacijami, referati, razpravo, branjem seminarskih nalog in obrambo diplomskega dela. V štiriletnem študiju mora izdelati proseminarsko nalogov 2. letniku, 2 seminarski nalog i in diplomsko delo v 3. in 4. letniku. Študenti, ki vpisujejo enopredmetno umetnostno zgodovino ali umetnostno zgodovino kot predmet A, si v tretjem letniku izberejo 3 seminarje, ki morajo zajeti vsaj dve od uvodoma treh navedenih obdobij ter hkrati snov obče in domače zgodovine umetnosti. V 3. in 4. letniku študenti v okviru teh seminarjev izdelajo 2 seminarski nalogi in diplomsko delo. Študenti, ki vpisujejo umetnostno zgodovino kot predmet B, pa si v 3. letniku izberejo poljuben seminar ter izdelajo seminarsko nalogo in diplomsko delo B. Pisni izdelki naj bi obsegali proseminarsko nalogo 10 strani, seminarsko nalogo 5 strani, diplomsko delo za predmet B 30 strani, za predmet A pa 50 strani. Diplomsko delo si študent umetnostne zgodovine pod A ali eno-predmetne skupine izbere v 3. letniku.
5.2	Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik in za sklep študija;
—	v 2. letnik: izpiti iz vseh zgodovinskih predmetov in uvoda v občo umetnostno zgodovino
—	v 3. letnik: izpiti iz vseh zgodovinskih predmetov in uvoda v umetnostno zgodovino Jugoslavije ter jezikov
—	v 4. letnik: izpiti iz vseh predmetov do tedaj končanih predavanj
—	pred diplomskim izpitom obramba diplomskega dela
—	diplomski izpit je usten in lahko deljen.
6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA
6.1. Kadrovski pogoji
Program umetnostne zgodovine izvajajo visokošolski učitelji in sodelavci, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in so zapisani v učnem načrtu posameznega predmeta.
Kadrovski načrt predvideva za uresničitev programa:
—	4 učitelje in 3 asistente s polnim delovnim časom
—	7 pogodbenih učiteljev in sodelavcev, ki združujejo delo na filozofski fakulteti ali drugih VTOZD Univerze ali zunaj nje.
Pri tem niso všteti učitelji skupnih oziroma splošnih pedagoških predmetov, ki poučujejo v vseh oddelkih na filozofski fakulteti.
—	predavalnica (seminarska soba) samo za potrebe programa
—	1 do 2 predavalnici za del pedagoškega programa
—	fotografski laboratorij
—	knjižnica s potrebno literaturo, zlasti tujo
—	3 do 6 kabinetov za učitelje in sodelavce (trenutno razpolagamo samo s tremi kabineti)
—	zaželena je možnost interne televizije za nazoren pouk.
7 USMERITEV ZNANSTVENORAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
V1P za umetnostno zgodovino je sestavni del dolgoročnega prograjpa stroke kot ene temeljnih humanističnih, za nacionalno kulturo pomembnih ved. Njen program se zato sproti oplaja z izsledki URE programa Zgodovina in problemi slovenske likovne umetnosti, ki ga izvajata programska sklopa filozofske fakultete in SAZU, poleg tega seveda z izsledki obče umetnostne zgodovine. Stroka sodeluje v programu Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem v okviru Filozzofske fakultete, prispeva k širšim pregledom gradiva in spoznanj tako v Sloveniji in Jugoslaviji kakor tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Zapis komisije za pregled osnutka programa
UMETNOSTNA ZGODOVINA z dne 19. 10. 1984
Prisotni: D. Gobec, M. Cetin, M. Golob, L Mršnik, S. Hočevar, B. Golja, S. Hofler, T. Buje, A. Kramberger, I. Kamenik, J. Žlahtič
Pregled programa VIS umetnostna zgodovina — dvopredmetni
1.	Komisija ugotavlja, da je treba programske zasnove spremeniti, saj se izvaja po predloženem osnutku programov umetnostna zgodovina — pedagoška smer enopredmetno in dvopredmetno.
2.	Kot predhodni program (točka 2.6) naj se navede: Splošni kulturni SR program V. zahtevnostne stopnje.
3.	Pri sorodnih programih naj se v osnutek uvrstijo sorodni visokošolski programi.
4.	Črtajo naj se navedbe vzgojno-izobraževalnih programov pod naslovom: »Ime smeri«.
5 Pri značilnih delih in nalogah naj se ne navajajo nazivi in poklici, temveč dela
6. Pri značilnih delih in nalogah se dodajo: poučevanje umetnostne vzgoje — likovni del, načrtovanje, organiziranje in izvajanje kulturnih dejavnosti, konzervatorska dela
7	Pii pogojih za vključevanje se navedejo programi: splošni kulturni, družboslovno-jezikov ni in pedagoški.
8	V osnutku naj se opredeli preskus znanja za kandidate, ki so končali SR program drugih usmeritev.
9. Pii točki 3.2 se črta besedilo pod točko a).
10	Prt točki 3.2 b) naj se navede pieskus znanja iz določenih predmetov v obsegu VIP splošni kulturni SR, navajanje literature pa naj se opusti.
11	Pii predmetniku naj se obremenitev študentov uokviri v dovoljenošte-vilo ut (3600 ui)
12	Število ur v seštevku predmeta A in B presega za 270 ur dovoljeno zgornjo mejo obremenitve študentov. Oblikovalci bodo uredili to po svoji strokovni presoji.
13	Pii predmetniku predmeta B umetnostna zgodovina so navedeni skupni in splošni pedagoški predmeti v številu .360 ur Tako število ne zagotavlja ustieznosti pedagoških predmetov za tistega študenta, ki študira pod predmetom A nepedagoškrpredmet.
14	V samem programu naj se posebej izloči obča umetnost 19. in 20. sto-
letja iz.sklopa obče umetnosti novega veka Iz te snovi uij se predvidi tudi se-mmai	'	*
15	Komisija predlaga, naj se v predmetnik uvedejo vsebine iz neevropskih kultni m naj se ustrezneje opredeli razmerja med posameznimi področji.
16	V piogramu za pedagoško smer naj bo bolj poudarjeno seznanjanje s tehnikami in nastajanje likovnega dela.
n'
Vzgojno-izobraževalni program Muzikologija
t?
:|li MUZIKOLOGIJA — VIS predstavlja študij muzikologije za pri-t5(|| ^"hošolske izobrazbe.
v0 °2eni osnutek vzgojno-izobraževalnega programa, ki ga dajemo v raz-()run.anstvenim, kulturnim, vzgojno-izobraževalnim ustanovam, strokov-hjjL ,v°m, družbeno-političnim telesom in posameznikom, temelji na iz-^ 'n analizah učinkovitosti dela Oddelka za muzikologijo od njegove L* v Filozofsko fakulteto leta 1961. Izhaja iz smotrov in nalog, kot so ,$t 'ane v Zakonu o visokem šolstvu, Zakonu o usmerjenem izobraževa-!V^.U'U univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Statutu Filozofske fakul-\\i\^ Ijani ter iz ndciončilne^R pomens stroke. Kot doslej je tudi pričujoči lini n?s,ai °h nenehnem dopolnjevanju z znanstvenoraziskovalnimi do-Hjn ekologije in njenih pomožnih ved, pri čemer primerjalno upošteva tj|ev '^"hraževalne programe sorodnih ustanov doma in v tujini. Osnutek ktjj tu<Ji Smernice oziroma Priporočila za pripravo osnutkov vzgojno-3blil~Vah)ih programov v visokem izobraževanju.
°vali so ga učitelji in zunanji sodelavci Oddelka za muzikologijo Filo-
zofske fakultete v Ljubljani. Pri tem so bile upoštevane pobude študentov in uporabnikov kakot tudi sklepi posameznih samoupiavnh organov Filozofske fakultete ter usklajevalnih sestankov s predstavniki Akademije za glasbo, Zavoda SRS za šolstvo in Muzikološkega inštituta SAZU: to naj vsestransko obogati nadaljnja raznosmerna razprava v prejšnjem odstavku navedenih in predvidenih ustanov, društev, teles in posameznikov.
Doc. dr. Marija Bergamo, prof. dr. Andrej Rijavec, prof dr. Jože Sivec
Sestavine programa
1.	LIK DIPLOMANTA
2.	SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
3.	POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
4.	PREDMETNIKI IN UČNI NAČRTI PREDMETOV
5.	OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV
6.	POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV
7.	USMERITEV ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN STROKOVNE DEJAVNOSTI
1. LIK DIPLOMANTA
Diplomirani muzikolog je po opredelitvi stroke, ki naj bi bila »v bistvu znanost o glasbi in njeni historičnosti« oziroma »znanost o umetnosti, ki se ukvarja S preučevanjem glasbe iz vseh področij, katerih se ie-ta dotika«, kulturno-znanstveno-pedagoški delavec, ki je glede na diferenciranost možnih poklicev usposobljen opravljati naslednja dela in naloge:
—	pieučevanje glasbene preteklosti in sedanjosti, še posebej nacionalne, tudi v najrazličnejših interdisciplinarnih.povezavah:
zbiranje, urejevanje in analiziranje relevantnih glasbenih podatkov,in del:
—	redigiranje in lektoriranje glasbenih izdaj:
posredovanje in razlaganje glasbenih pojavov, problemov, osebnosti in njih usVaijalnih dosežkov:
—	pisanje in objavljanje glasbenih komentarjev, poročil, razmišljanj in raziskav :
rai
—	urejevanje, oblikovanje in vodenje glasbenih programov v raznih glasbenih in kulturnih ustanovah, organizacijah, združenjih, društvih in ansamblih:
—	svetovanje v glasbenih vprašanjih:
—	animiranje za glasbeno umetnost, in ne nazadnje
—	poučevanje glasbene zgodovine v okviru VIP glasba in na nižjih glasbenih šolah.
Našteta dela in naloge zahtevajo od muzikologa umetniško občutljivost, strokovno glasbeno in pedagoško znanje, obenem pa široko kulturno razgledanost in organizacijsko sposobnost. Nenehno mora slediti glasbenemu in širšemu kulturnemu dogajanju doma in po svetu ter ob razvijanju visoko etične zavesti bogatiti humane odnose.
2. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1	Šifra programa
2.2	Posebna izobraževalna skupnost za kulturo
2.3	Usmeritev: kultura
2.4	Ime in vrsta programa
Ime programa: Muzikologija. Vrsta: VIS
2.5	Povezanost z drugimi programi v usmeritvi Ime predhodnega programa: Kultura. Vrsta: SR Ime smeri: VIP glasba. Stopnja zahtevnosti .dela: V Ime zahtevnejšega programa: Kultura. Vrsta: MAG
Ime smeri: VIP Muzikologija. Stopnja zahtevnosti dela: Vll/2 Ime sorodnega programa: Kultura. Vrsta: SR Ime smeri: — kultura, 50, VIP splošni kulturni Stopnja zahtevnosti dela: V
—	pedagoška usmeritev, 1, VIP pedagoško-družboslovni Stopnja zahtevnosti dela: V
2.6	Strokovni naslov, značilna dela in naloge, stopnja zahtevnosti dela
Strokovni naslov: diplomirani muzikolog. Stopnja zahtevnosti dela: Vll/1
Značilna dela in naloge:
—	glasbeni urednik
—	glasbeni producent
—	programski delavec
elasheni animator
-	glasbeni časnikar
-	učitelj glasbene zgodovine
2.7 Trajanje študija
Trajanje študija po programu: 4 leta
Mnenje o usklajenosti programa z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov je dal Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na svoji... seji dne... Program so sprejeli uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti... na . .. seji Skupščine dne... Program se začne izvajati v šolskem letu 19.7...
3 POGOJI ZA VKLJUČEVANJE
3.1	Predhodni programi
V vzgojno-izobraževalni program Muzikologija se lahko vpišejo kandidati:
a)	ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu, usmeritev kultura, smer glasbenik splošne smeri:
b)	ki so uspešno končali izobraževanje po srednješolskem programu, usmeritev kultura, smer solo pevec ali instrumentalist ter opravili preskus znanja iz določenih strokovnih glasbenih predmetov:
c)	ki so uspešno končali srednješolski program (zlasti splošno kulturni ali pedagoško-družboslovni, omenjena pod 2.6) in se glasbeno šolali: o tem predložijo spričevala, in opravijo preskus znanja iz določenih strokovnih glasbenih predmetov:
č) ki niso končali srednješolskega programa, so pa uspešno opravili preskus splošnih in strokovnih glasbenih znanj v obsegu srednje šole.
3.2	Vsebina in obseg preskusa znanja za kandidate, ki niso končali ustreznih predhodnih programov
Preskus predznanja opravljajo kandidati, ki so navedeni pod tč. b), c) in č) prejšnjega (3.1) odstavka:
b)	Kandidati opravijo preskus znanja iz predmeta glasbeni stavek in iz klavirja v obsegu splošne glasbene smeri: slednjega (klavirja) so oproščeni pianisti.
c)	Enako kot pod b).
č) Po splošnih sprejemnih pogojih, ki veljajo za sprejem na filozofsko fakulteto, enako kot pod b).
4 PREDMETNIKI
4.1. Preglednice predmetov
4.1.1 Predmetnik — Muzikologija — enopredmetna skupina
Predmet	i.	' 2.	Letnik 3.	4.	Skupaj ur
Skupni in splošni pedagoški predmeti	180	180	120	60	540
Uvod v muzikologijo	30	30	—	—	60
Zgodovina starejše svetovne glasbe	120	120	120	120	480
Zgodovina novejše svetovne glasbe Zgodovina slovenske glasbe	120	120	120	120	480
in glasbe narodov Jugoslavije	60	60	60	90	270
Paleografija	60	60	—	—	120
Sociologija glasbe	—	—	30	30	60
Estetika glasbe	—	—	30	60	90
Uvod v etnomuzikologijo	—	—	30		'	30
Akustika glasbe	—	—	60	—	60
Analitična harmonija	60	60	—	•• 		120
Analiza glasbenik oblik	60	60	—	—	120
Osnove instrumentacije	—	—	60	60	120
Generalbas	30	30			—	60
Igranje partitur	30	30	—	—	60
Metodika glasbe	—	—	—	90	90
Nemščina	120	120	—	—■	240
— Telesna vzgoja	—	(60)	(60)	(60)	180
— Proizvodno delo	■ —	1 ted.	1 ted.	1 ted.	3 tedni
Skupno št. ur strok, predm.	690	690	510	570	2460
Skupno št. vseh ur	870	870	630	630	30()0
4.1.2 Predmetnik — Muzikologija pod A
Predmet	1.	2.	Letnik 3.	4.	Skupaj ur
Skupni in splošni pedagoški predm .ti	180	180	120	60	540
Uvod v muzikologijo	30	30 .	—	—	60
Zgodovina starejše svetovne glasbe	60	60	90	90	z	300
Zgodovina novejše svetovne glasbe	60	60	90	90	300
Zgodovina slovenske glasbe in glasbe narodov Jugoslavije	30	30	60	90	210
Paleografija	—	—	—	—	—
Sociologija glasbe	—	—	30	30	60
Estetika glasbe	—	—	30	30	60
Uvod v etnomuzikologijo	—	—	30	—	30
Akustika glasbe	—	—	60	—	60
Analitična harmonija	60	60	—	—	120
Analiza glasbenih oblik	60	60	—	—	120
Osnove instrumentacije	—	—	30	30	60
Generalbas	30	30	—	—	60
Igranje partitur	30	30	—	—	60
Metodika glasbe	—	—	—	90	90
Nemščina	—	—	—	—	—
— Telesna vzgoja	—	(60)	(60)	(60)	(180)
— Proizvodno delo	—	1 teden	1 teden	1 teden	3 tedni
Skupno število ur strokovnih predmetov	360	360	420	450	1590
Skupno število vseh ur	540	540	540	510	2130
4.1.3. Predmetnik — Muzikologija pod B
Letnik
Predmet	I.	2.	3.	4.	Skupaj ur
Skupni in splošni pedagoški predmeti	180	180	120	60	540
Uvod v muzikologijo	30	30	—	—	60
Zgodovina starejše svetovne glasbe	60	60	60	30	210
Zgodovina novejše svetovne glasbe	60	60	60	30	210
Zgodovina slovenske glasbe					
in glasbe narodov Jugoslavije	30	30	60	30	150
Paleografija	—	—	—	—	—
Sociologija glasbe *	—	—	30	—	30
Estetika glasbe	—	—	30	30	60
Uvod v etnomuzikologijo	—	—	30	— -	30
Akustika glasbe	—	—	—	—	—
Analitična harmonija	60	60	—	—	120
Analiza glasbenih oblik	60	60	—	—	120
Osnove instrumentacije	—	—	30	30	60
Generalbas	30	30	—	—	60
Igranje partitur	30	30	—	—	60
Metodika glasbe	—	—	—	90	90
Nemščina	—	—	—	—	—
— Telesna vzgoja	—	(60)	(60)	(60)	(180)
— Proizvodno delo	—	I teden	1 teden	I teden	3 tedni
Skupno število strokovnih predmetov	360	360	300	240	1260
Skupno število vseh ur	540	540	420	300	1800
4.2 Dopolnilne informacije o predmetniku
-- V skladu s potrebami stroke in z izkušnjami, ki govorijo v prid dvopred-isietzosti, predvideva program tri možnosti študija muzikologije — kot eno-rredmetno skupino, pod A oziroma pod B: tako zaradi neposredne zaposli-t- ene zmogljivosti diplomantov in njihovih, v praksi uporabnejših širših obzorij kot zavoljo nadaljnjega razvoja stroke, še posebej njenih deficitarnejših področij. Tako gledano, razen nekaj logičnih izjem, ne izključuje skoraj nobenih povezav: v prvem primeru z najrazličnejšimi jezikovno-literarnimi skupinami, umetnostno zgodovino ali na primer s »čisto« zgodovino, z razvojno aktualnega vidika pa v kombinacijah s filozofijo, sociologijo, psihologijo ali etnologijo, brez katerih ni pričakovati resničnega napredka in hitrejšega pritoka naraščanja na področju estetike, sociologije in psihologije glasbe ter etnomuzikologije. Tedenska in iz nje izhajajoča letna obremenitev študenta se v vseh
treh primerih gilje po sprejetih načelih. Zato je treba »paket« skupnih in splošnih pedagoških predmetov, ki je enotno dogovorjen za vso fakulteto in v predmetniku zato neobdelan, prt dvopredmetnih povezavah šteti samo enkrat.
—	Proizvodno delo in delovna praksa sta predvidena po en teden med prvim in drugim, drugim in tretjim ter tretjim in četrtim letnikom. Ta naj vključi študente v neposreden delovni proces v delovnih organizacijah, za katere oddelek za muzikologijo vzgaja svoje diplomante, in zagotovf, v skladu z njihovim znanjem in usposobljenostjo, njihovo sodelovanje pri opravljanju določenih strokovnih del in nalog po delovnem programu ustreznih visokošolskih organizacij in inštitutov. Program enega in (oziroma) drugega se z letnim delovnim načrtom predvidi vsakokrat posebej.
—	V predmetnikih ni zajeto število individualnih vaj oziroma delo, ki ga mora študent opravljati vsak dan v vseh letih študija, pri predmetih, kot so pa-
leografija, analitična harmonija, analiza glasbenih form, osnove insfsifj cije, generalbas, partiturna igra, nemščina (za muzikologe), in zlasti pri^ muzikoloških predmetih, kjer želi novi program z mentorskim ali s tut0; delom intenzivirati individualni študij in povečati sposobnost izražanja1’ smenost prihodnjih diplomantov, kolikor bodo to dopuščale kadrov5* inte predvsem materialne (prostorske) možnosti.	lt0j.
—	Sestavni del študijskega programa so tudi predavanja domačih i" tv strokovnjakov ter strokovne ekskurzije.
—	Študij ob delu. Zanj veljajo enak vzgojno-izobraževalni progf®1 enake študijske obveznosti kot za redni študij, pri čemer so za vse pre® predvidene individualne konzultacije z učitelji.
,1^1
'tok
H, jo r
'eJi
■iiiie
ta
‘Hill
.Pri
ST
Po
'1P:
'brii
njei
ttitil
ebn
ftj.
5 OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV
5.1	Pogoji za napredovanje iz letnika v lefnik in za sklep študija
5.1.1	Muzikologija — enopredmetna skupina (4.1.1)
Pogoji za napredovanje:
—	v 2. letnik: kolokviji oziroma izpiti iz sedmih predmetov, od teg5 vezno iz vseh zgodovinskih in uvoda v muzikologijo:
—	v 3. letnik: kolokviji oziroma izpiti iz sedmih predmetov 2. letnik’
tega obvezno iz vseh zgodovinskih in uvoda v muzikologijo;	.
—	v 4. letnik: kolokviji oziroma izpiti iz vseh zgodovinskih predmet1’^() letnika in iz nemščine.
—	Druge obveznosti: Aktivno delo pri vajah, v proseminarjih in sen” jih. Za seminarsko delo se zahtevata dve seminarski nalogi: iz zgodovin” ^ rejše svetovne glasbe ali iz zgodovine novejše svetovne glasbe ali iz zgod0' slovenske glasbe in glasbe narodov Jugoslavije.
Isti izbor velja tudi za diplomsko delo, pri čemer je mogoče upoštevati pomožne muzikološke discipline. Diplomska naloga mora biti predlož«’ e pregled najmanj en mesec pred diplomskim rokom. Diplomski izpit j”( (klavzura) in ustni. Obsega podrobno poznavanje zgodovine starejše svr'-' glasbe, zgodovine novejše svetovne glasbe, zgodovine slovenske glasi” glasbe narodov Jugoslavije ter uvoda v muzikologijo.
5.1.2	Muzikologija pod A (4.1.2)
—	v 2. letnik: enako kot pod 5.1.1
—	v 3. letnik: enako kot pod 5.1.1
—	v 4. letnik: kolokviji oziroma izpiti iz vseh zgodovinskih predme"” letnika.
—	Druge obveznosti: enako kot pod 5.1.1, razen da se zahteva sam0 seminarska naloga.
Za diplomsko delo in diplomski izpit velja enako kot pod 5.1.1.
5.1.3	Muzikologija pod B (4.1.3)
—	v 2. letnik: enako kot pod 5.1.1 . — v 3. letnik: enako kot pod 5.1.1
—	v 4: letnik: enako kot pod 5.1.2.
—	Druge obveznosti: Zahteva se samo ena seminarska naloga po izbi"
pod 5.1.1.	.-
Diplomski izpit je pisni (klavzura) in ustni Obsega temeljito splošno p°‘ P( vanje razvoja starejše in novejše svetovne glasbe, slovenske glasbe ter gl’ “l1
"r; "it
JVt
Vi
1-tD
narodov Jugoslavije
6 POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 6.1 Kadrovski pogoji
Program muzikologije izvajajo visokošolski učitelji in sodelavci, ki s s’ . znanstveno ali umetniško usposobljenostjo izpolnjujejo pogoje, ki jih
- r - - j — --- j —-p-- j —j — j — t' v C* — J “ r * ■ * j • • -
Zakon o usmerjenem izobraževanju in so zapisani v učnem načrtu posa^j*
nega predmeta.
Za izvajanje programa predvideva kadrovski načrt:
— 3 do 4 učitelje in 2 do 3 asistente s polnim delovnim časom:
—	6 do 9 pogodbenih učiteljev in sodelavcev, ki izpolnjujejo svoje t<. s obveznosti ali na filozofski fakulteti ali na drugih VDO univerze in zunaj
Pri tem niso všteti učitelji skupnih oziroma splošnih pedagoških predrti” S ki poučujejo tovrstne predmete v vseh oddelkih filozofske fakultete, v
e
6.2 Materialni pogoji	^
Za uspešno uresničitev programa muzikologije nujno potrebujemo 1 .
—	1 predavalnico — seminarsko sobo s klavirjem in avdiovizualnimi51 ^
siv i:

knjižnico s študijskim prostorom (in mikročitalcem) ter kabino - « netom z avdiov izualnimi sredstvi za poslušanje plošč, trakov oziroma kas”1 ^
pianom za praktično vadbo:
— 3 kabinete za učitelje in asistente.
7 USMERITEV ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN STROKO'aj DEJAVNOSTI	la
Vzgojno-izobraževalni program muzikologije je uvrščen v dolgoročni! j"1 gram muzikologije kot temeljne nacionalne humanistične vede. Zato se* 1,1 program sproti zapolnjuje z znanstveno-pedagoškimi prizadevanji oddelk muzikologijo ter raziskovalnimi dosežki Muzikološkega inštituta SAZU,I° 'a
med drugim nosilca raziskovalnega programa Raziskovanje slovenske S nji bene umetnosti, ki ga financira Raziskovalna skupnost Slovenije. Pravic
posredno in deloma neposredno upošteva širše družbene potrebe, za k° "c vzgaja, in prizadevanja za vključevanje stroke v mednarodni prostor. Iz1 "li izhaja celotna usmeritev študija tja do pedagoške prakse, proizvodnega* ?n publicistične dejavnosti pri Glasbeni mladini in strokovnega sodelovanj1 'Sl letnih jugoslovanskih srečanjih študentov muzikologije.	c"
i
PRIPOMBE komisije za pregled osnutka Vzgojno-izobraževal"
programa za muzikologijo.	»
Navzoči: M. Terčelj, J. Jež, 1. Urbančič, M. Špendal, A. Rijave£< j' Oblak, T. Zrinšek, 1. Kamenik in J. Žlahtič.
1.	Komisija se strinja z ugotovitvijo Strokovnega sveta Posf^, izobraževalne.skupnosti za kulturo, da je osnutek programa VIS11) zikologija primeren za javno strokovno razpravo s temi dopol’&,
a)	V osnutku je treba dodati metodiko glasbene zgodovine: ^ kovalec bo tako dopolnil vsebino in naslov.
b)	V program je treba uvrstiti več vsebin etnomuzikologije.
2.	Potrebna je dodatna informacija o izvajanju predmetnika g|' tl na različno število ur za enopredmetni in dvopredmetni študij1'* istem učnem načrtu.
3.	Komisija ugotavlja, da je program Muzikologija VIS prim1 za javno strokovno razpravo.
"n
id"'
v
POPRAVKI K PREDMETNIKU VIP UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
lit
V predmetniku VIP Učitelj razrednega pouka, ki ga je dobila v objavo i° iq javiia redakcijska skupina, so nastale pred tem nekatere spremembe, kij1
'd
1 V. VI 11 rv J div tl .1 r» Cip IJ IH , dV/ HUdlUIV- J ' I W-Vi I W I i I 1 l f\ «I l V I v. op’1 W 11 I V-1 ■ I IZ W , ■»•z
opravila delovna skupina in odobrila komisija za pregled osnutka progf’1 Predvsem je spremenjeno število ur pri nekaterih predmetih in uvede"1 predmet specialna pedagogika. Zaradi teh popravkov so nastale manjšetf n, inembe tudi v razporeditvi ur po semestrih in v sestavi predmetnih sk!"r Sestavljalcem in bralcem se opravičujemo.
Skupni predmeti
Ski^! A
1. SLO in DS
I.J
I 'lir
Pr,
Strokovno-teoretični predmeti 9. Specialna pedagogika
Posebni strokovni predmeti 20. Izbrana poglavja iz biologije 28. Pouk instrumenta-klavir ali: kitara
ali: vokalno-instrumentalni pouk 31. Izbrana poglavja iz telesne kulture
Izbirni predmeti Zbor ali
2 od ostalih navedenih predmetov
Skupaj ur v predmetniku (brez OTV)
Pedagoška in samoupravna strnjena praksa je v sklopu obveznega programa, ki znaša + izbirni program + nastopi
Skupno
tl
342®
'i.«®
1»
»h
Pr,
ih.
kl,
N
o

ali
»e1 e.
s s'
doi:1
2gojno-izobraževalni program Obramboslovje, vis-vu
°kovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za družboslovno usmeritev
j,. s’r°kovno javno razpravo osnutek visokošolskega dodiplomskega pro-i^Obramboslovje.
^ ovni svet je pri oblikovanju programskih zasnov predvidel enovit prp-j0 re;: pedagoške smeri, ker je menil, da se pedagoške vsebine lahko zago-lePd izbirnih predmetih
^ilt °^en' osnu,ek predvideva, da bi diplomanti poučevali obrambne ■ v srednjih in visokih šolah. Pedagoško javnost prosimo, da pregleda t;i 0snutek in s svojimi pripombami in predlogi prispeva k programu "Oslovje, ki mora strokovno usposobiti učitelje obrambnih predmetov. ;gS,
^'Pombe pošljite na naslov: POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUP-ik>DRUŽBOSLOVNO USMERITEV, Aškerčeva 9,61000 Ljubija-'ključno 24. novembra 1984.
^'Obramboslovje
lP-
j, obramboslovje je interdisciplinarni program, ki zagotavlja širok pro-jne r<lniboslovca s temeljnim družboslovnim, in obramboslov no-strokovnim j Jo'	^ n splošno družbenopolitično rnz^ilediinostjo. KvHndidsti se usmerjajo
aiJ glede na družbene potrebe v razvoju dejavnosti SLO in DS. V1P za ^"Oslovjc sestavlja 15 splošnih predmetov (skupni predmeti FSPN), 2 na pedagoškostrokovna in 18 obrambnostrokovnih predmetov. Ry-
V1S (Vll-7)
je (splošnimi in obrambnostrokovnimi predmeti je 43 9< :57 CA in se ,et(! Cule od začetka proti koncu študija v korist obrambnih predmetov. asb j - levilo predmetov po letnikih je 35, od tega se štirje predmeti (meto-stja družboslovnega raziskovanja s statistiko in informatiko s programira-’ ,uji jezik, taktika KOV 1: 11, in družbena samozaščita 1.11) izvajajo dve /|p'rott1a ,r' študijska leta.
/za obramboslovje sestavljajo tudi specialistični in magistrski študij ter iet0 'ranii za izpopolnjev anje, ki seznanjajo diplomante / nov ostmi na st rokov-
'f*ETEK BISTVENIH SPREMEMB V1P NA DOSEDANJI PROGRAM
°o sprejet V1P Obramboslovje se bo končalo obdobje razv oja študijske "tez stalnega študijskega programa. Zato temelji V1P Obramboslov je na ‘'njih začasnih študijskih programih, ki so se iz leta v leto spreminjali in (^srijah devetletnega razvoja te študijske smeri na FSNP in v Jugoslav iji. Obramboslovje zajema večino skupnih predmetov po družbenem do-bif eru SFRJ in vse skupne predmete na FSPN. Pri sedmih predmetih iz druž-] dogovora SFRJ je štev ilo ur zmanjšano za 195 ur, pri šestih pa je fošte-i0) Povečano za 225 ur. Zmanjšalo se je število ur za obrambnostrokov ne ol e’ Poved;do pa število ur za družboslovne.
oeg tega so v V1P predmeti, ki niso v programu zveznega družbenega do-ra (trije obramboslovni, štirje politološki, štirje sociološki, dva s področja Zatike in en pedagoški predmet).
vOD
“ži f>anien osnutka
sat1, sošolski študij za pridobitev naslova diplomirani obramboslovec vse-jl^eljne družboslovne, obrambnostrokov ne, psihokrško-pedagoške, me-išn 6 'n ptaklično-poklicne predmete. Družboslovni predmeti zajemajo a 'teoretične predmete (filozofija, politična ekonomija, obča politologija. ' r.( i(p0c'o'oS'j;i> socialna in politična antropologija, mednarodni odnosi, so-,a) nj/J1 v sodobnem svetu), predmete o jugoslovanski družbi (ekonomski si-* politični sistem SFRJ, nov ejša zgodovina z zgodov ino Jugoslav ije). ^aibnostrokovni predmeti zajemajo teorijo vojne in vojaške sile, sistem jcn Ps, strategijo oboroženega boja. temelje vodenja in poveljevanja, te-^obrambnih priprav, teorijo in prakso, taktike, sodobna bojna sredstva, „ 1"Zgodovino, zemljepis, sociologijo in politologijo in slovensko vojaško civilno zaščito, komunikološki predmeti pa komunikologijo SLO l "^so-pedagoški predmeti zajemajo psihologijo pouka in metodiko ' irnk © 'n DS ter pedagoške, didaktične in andragoške predmete. Študij lSjl atboslovja je namenjen oblikovanju visokoizobraženega kadra za vode-rejanje j,, usklajevanje dejavnosti splošne ljudske obrambe in družbene ascite. Diplomanti se ukvarjajo z analitičnim delom in načrtovanjem ter nV ai„ I6111 P°*','*if vovienja SLO in DS v svoji delov ni organizaciji, prev-o naloge razvoja sistema SLO in DS ter spremljajo dinamiko podružb-0 rambne in varnostne dejav no .ti: delajo kot učitelji v srednjem usmer-1IJ '^obraževanju, v višjem in visokem šolstvu ter v dejavnostih upravnih e j ^ štabih TO in pri obrambnih pripravah v združenem delu.
d11 «bni
a», ■■ strokovni predmeti
• i nV^janje pedagoškega procesa v višjem in visokem šolstv u je potrebno “ I 'z metodologije znanstvenega raziskovanja na področju družboslovja pl „ Posebej na področju obramboslovja, poznavanje osnov informatike in
l ' 0|0 ' •	j	. . .. v. . « . . . . VII I .VIOV Wll I V.« 1 in JZV/V1I o/V J Vi	IM	1/ 11IC “
i) an'^l'e naertovanja tazvoja sistema SLO in DS in znanje za posebno načr-iji obrambnih priprav in priprav družbene samozaščite.
Iz1 oI!“nkcije v informativnem sistemu na področju SLO in DS, znanje iz me-a (
n' ,|,ld/lranjem v oboroženih silah si diplomanti pridobijo tudi čin rezervnega
IP |' J^stavine programa
jj3 Uk diplomanta
eC i' JPlOŠNI PODATKI O PROGRAME
Ji h —
a Pogoji za vključevanje sel s’ predmetnik
š« i obveznosti študentov (usmerjanje in sklep študi-
pogoji za izvajanje programa
Pik diplomanta
'Plomirani obramboslovec je poklic Vil. stopnje zahtevnosti, ki zahteva „«tklcno in praktično znanje družboslovno-obramboslovnih ved. posebno, lij i?(,SIS,'^no družboslovno znanje in poznavanje naše družbenopolitične m k ^.""'gospodarske ureditve. Hkrati mora obvladovati temeljno znan je za '»"k strokovnih nalog in organiziranje posameznih dejavnosti na ra-" | J Področjih sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ^ stavnega dela sistema socialističnega samouprav Ijanja. Poklic obrambo-■' ^htev a sposobnosti za samostojno analitično, teoretično in empirično s|.n'"anje ter logično mišljenje in sklepanje Poleg tega so potrebne sposob-|a organizacijsko delo oziroma vodenje m usmerjanje ljudi, ki oprav Ijajo ncPri 'judski obrambi in razvoju zasnove SLO in DS. Za poklic ob ram bo-|enJ potrebne tudi nekatere druge sposobnosli. kot npr. prožnost, ču-'..i ^""ru' novešenost. družbena ozaveščenost in samostojnost pri delovanju J' ' rtimboslovec oprav Ija lete delovne naloge:
n1 So', Oblikovanje obrambne politike
sf \0 ^ "vinje pri opredeljevanju obrambne politike, analizi ukrepov za izpe-of Sopranibnih priprav v vs.eh sestav inah SLO in DS.
,0':|nje pri oblikovanju strokovnih predlogov za uresničevanje "e politike m podiužbljanje obrambnih priprav.
p,!1!'12 Preučevanje obrambne dejavnosti
občasnih in rednih analiz obrambne politike m uresničevanja
priprav m dejavnosti v sestavinah SLO in DS.
'"Piet0 /il splofino ljubko obrambo na podlagi temeljnih družbenopolitič-' 'edehtev glede obrambnega usposabljanja prebivalstva v sistemu SLO Pt| \nP'- v CZ. v sistemu OJOA idr.)
Oin ne /l' mohilizilcij° ter nl/'°j sil 111 sredstev za vodenje vaj v sistemu !ive s' miru. naloge in vsebinski premiki v mobilizacijskem sistemu, pri-piin, '""Btlizacija vseh sestavin SLO in DS.
' 'oi," e družbeno-gospodarskega in političnega sistema za delo v izrednih' :4|Vj llh.'a2n]erah. preskrbovanje oboroženih sil z materialno-tehničnimi H na t1nli,gujrmje naložb ter prostorskih in urbanističnih načrtov obramb-Prlpjfrmam idr.
'iitia ^''" šolstva, kulture in znanosti za potrebe SLO in DS. Razčlenjevanje I '""Mi i kulture v SLO in DS ter povezave kulturnoumetniške ustvar-l|PoH!n.bo’ne mo'-'i Preučevanje delovanja in povezovanja vseh znanstve-'"drocijsSLOin DS.
0p' Oblikovanje obrambnega informacijskega sistema
ili,0 elkvatije informacij, ki so potrebne za opravljanje analitičnih, planili klopp mzac'jskih in drugih nalog v obrambnih dejav nostih Opredeljevanje ? Kn,k°\,in sredstev za zbiranje, shranjevanje in razpošiljanje podatkov. 5 0bj"bn,h za SLO m DS.
S Slipij "'"")6 in delovanje informacijskega sistema.
Ill1^/'1 nePre,rganp delovanje informacijskega sistema za krepitev splošne y\ '-"-rrtmhejn d.ruž.hene.samozaščite. _________________..._________
Preučevanje nastajanja morebitnih izrednih razmer in zagotavljanje delovanja informacijskega sistema v vseh drugih spremenjenih razmerah in tudi v vojni.
Dajanje informacij, potrebnih v ozdih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih ustanovah, pomembnih za delovanje in razvoj sistema SLO in DS.
1.3.4	Načrtovanje kadrov za obrambne dejavnosti:
Izdelava strokovnih predlogov za načrtovanje kadrov za obrambne priprave v vseh sestavinah SLO in DS.	»
Načrtovanje izobraževanja za različne uporabnike v SLO in DS.*
Operativne naloge pri kadrovanju, poklicnem usmerjanju in svetovanju, štipendiranju idr.
Razčlemba ciljev in izdelava programov kadrovske politike za obrambne priprave.
1.3.5	Obrambne operativne naloge
Operativne naloge pri oblikovanju obrambne politike, preučevanju obrambne dejavnosti, pii kadrovski problematiki in oblikovanju obrambnega informacijskega sistema.
Operativ ne naloge pri načrtovanju in izv ajanju v aj za usposabljanje za delo pri določenih sredstvih ah za obvladovanje posameznih veščin in postopkov v SLO in DS.
Operativne naloge pri organiziranju civilne zaščite, sistema OJOA.
Operativne naloge pri izpolnjevanju in sprotnem prilagajanju obrambnih načitov družbeneea in gospodarskega sistema oziroma vseh sestavin SLO in DS
Operativne naloge na področju obrambno- in družbenosamozaščitnega usposabljanja, ki sta sestavni del splošnega in družbeno usmerjenega sistema vzgoje in izobraževanja v samoupravni socialistični skupnosti.
Operativne naloge na področju upravno- in vojnomobilizacijskih zadev.
Operativne mrtoge na področju finaciranja obrambnih priprav.
Za mesničevanje obramboslov ne dejavnosti ^o potrebni: sodobna tehnološka siedstva. komandno-štabna opiema. strokovna literatura in dokumentacija ter andragoško-pedagoške metode usposabljanja. Dela s področja TO. CZ itd. se opravljajo prav iloma na terenu, dela in naloge, ki so upravno-admi-nisliativ ne in delno pedagoške narave pa v zaprtih prostorih in urejenih delovnih razmerah (načelno v eni, če je potrebno pa v več izmenah, pogosto kolek-tivno in skupinsko). Za delo je potrebna ustrezna psihofizična pripravljenost, delavcev veliko hodi in potuje. Za uspešno opravljanje dela v tem poklicu so zlasti pomembne sposobnosti za skupinsko, samostojno in ustvarjalno delo, za logično mišljenje in natančno izražanje, za usklajevanje dela, za komuniciranje m za delo / ljudmi, iznajdljivost, samoiniciativ nost. delov na sistematičnost tei sposobnost /a vodenje in poveljevanje.
2vSPI.OŠNI PODATKI O PROGRAMU
2.1.	Šifra programa:
2.2.	Posebna izobraževalna skupnost:
2.3.	Usmeritev:
2.4	Ime in vrsta programu
Ime piograma: Obramboslovje. Vrsta: VIS
2.5	Smeri:
2.6	Povezanost'z drugimi predmeti v usmeritvi
Piedhodni programi: vsi pod točko 3.1.
Zahtevnejši programi: Obramboslovje IZS, MAG
Sorodni programi: programi družboslovne usmeritve
2.7	Strokovni naslov, dela in naloge in stopnja zahtevnosti:
diplomirani obramboslovec, VII/I
2.8	Trajanje študija: 8 (osem) semestrov
3 POGOJI ZA VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVANJE
V	obramboslovni študij se lahko vpišejo državljani SFRJ obeh spolov.
3.1.1	Predhodni programi oziroma smeri, ki jih morajo kandidati uspešno končati, da se lahko vpišejo brez preskusa znanja:
V IP Učitelj la/fedni pouk
družboslovno-jezikov na smer
-	narav oslov no-matematična smer.
V1P Administrativna dejavnost upravni tehnik
VIP Poslovno-finančna dejavnost
-	ekonomski tehnik,
Pri določitvi teh programov sta bila upoštevana znanje in obseg naslednjih predmetov: slovenski jezik in književnost.zgodovina, geografija, tuji jezik, sociologija. STM, filozofija, umetnostna vzgoja, matematika.
3.1.2	V program se lahko brez preskusa znanja vpišejo tudi kandidati, ki so pred uvedbo usmerjenega izobraževanja uspešno končali izobraževanje v naslednjih štiriletnih srednjih šolah: gimnazija splošne smeri, pedagoška gimnazija, vojaška gimnazija, ekonomska srednja šol. uprav no-administrativna šola, šolski čemer za strokovno i/obražev anje delavcev v organih za notranje zadev e (vpisni pogoji za študijsko leto 1984/85).
3.2	Kandidati, ki niso končali ustreznih predhodnih programov, morajo opiavIjali preskus znanja
3.2.1 To so kandidati iz naslednjih programov:
V	IP Naravoslovno-matematična tehnologija:
matematični tehnik fizikalni tehnik biološko kemijski tehnik.
\ IP Vzgojitelj predšolskih otiok 4-letni program v /gojitelj
\ IP Računalništvo lačunalniški tehnik piogiamerski tehnik.
Namen pieskusa znanja je. da si kandidati piidobe manjkajoče znanje, ki je nujno za nadaljnje izobraževanje, razlike v programih na teh področjih pa so velike. Pri preskusu se zahteva znanje i/ vsebin in obsega predmetov navedenih v \ IP diužboslovna-je/ikovna dejavnost Preskus znanja zajema snov iz: novejše zgodovine
STM (poglavja iz političnega sistema in sociologije).
3.2.1	Za kandidate, ki so končali druge šole usmerjenega izobraževanja V. stopnje, vsebuje preskus znanja snov iz:
—	novejše svetovne in jugoslovanske zgodovine
—	STM (poglavja i/ političnega sistema in sociologije)
—	filozofije
—	tujega jezika.
3.2.2	Kandidati, ki so pred uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja končali 4-let ne sole. ki niso nav edene pod tč. 3.1.2. morajo oprav Ijati preskus znanja iz:
novejše svetovne in jugoslovanske zgodovine STM (poglavja iz političnega sistema in sociologije)
- filozofije
■— tujega jezika.
3.2.3	Kandidati, ki so končali programe 111. oziroma IV. stopnje zahtev nosil, ne morejo opravljati sprejemnega izpita ža vpis.
3.2.4	V program izobraževanja, in sicer v 3. letnik, se lahko vpišejo diplomanti V1/1 stopnje. Ker programi te stopnje še niso znani, še ni mogoče določiti pogojev za vpis. načelno pa naj bi ostali enaki vpisnim pogojem iz leta 1984/85. V program se lahko vpišejo kandidati, ki so končali družboslovno
. usmerjene šole stopnje VI. I. oprav iti pa morajo 7 do 8 diferencialnih izpitov .
3.2.5	Diplomanti, ki so končali izobraževanje pred uvedbo usmerejenega izobraževanja, se lahko vpišejo v program ob poeojih za študijsko leto 1984/85.
3.2.6	\ sebina m obseg preskusa znanja, ki ga morajo opravljati vsi kandidati za vpis. se določita glede na družbene zahteve, ki terjajo omejitev vpisa.
3.3	Za vpis v VIP FSPN niso potrebne delovne izkušnje.
3.4	Posebne psihofizične sposobnosti: Kandidati ža vpis v V IP Obramboslovje morajo biti sposobni služiti vojaški rok.
3.5	Iz enega V IP oziroma smeri v drugi V IP oziroma smer lahko preide študent. kr konča obveznosti iz vpisanega letnika, in opravi diferencialne izpite.
V IP Di užboslov no-jezikov ni:
-	družboslovec
-	jezikoslovec
V IP Splošno kulturni knjižničar, knjigai organizatoi kulturnega življenja
4 PREDMETNIK
4.1 Preglednica predmetov po letnikih:
a) Skupni predmeti:
Predme!	1.	Letnik 2.	3.		4.
Filozofski temelji marksizma	150			
Novejša svetovna in jugoslovanska zgodovina	90			
Politična ekonomija	90			
Politični sistem SFRJ	60			
Obča politologija		105		
Socializem v sodobnem svetu				60
Obča sociologija	45	60		
Sociologija lokalnih skupnosti			60	
Sociologija dela				60
Sociologija religije				60
Socialna in politična antropologija		60		
Ekonomski sistem SFRJ z ekonomiko SLO		90		
Mednarodni odnosi z osnovami mednarodnega				
vojnega prava			90	(68 + 30)
Metodologija raziskovanja s statistiko		60	in	
informatiko s programiranjem			60	
Fuji jezik		60	60	
Skupaj 555		465	210	180
b) Obrambnostrokovni predmeti:
Predmet	1.	Letnik 2. 3.	4.
Zasnova in sistem SLO in DS		90	
Družbena samozaščita 1, II		120	90
Teorija vojne in vojaške sile	75		
Sociologija in politologija LO			60
Upravno pravo in pravo na področju SLO in DS			90
		(60 + 30)	
Komunikologija SLO		60	
Vojaška psihologija	75		
Slovensko vojaško izrazoslovje	45		
Strategija		90	
Temelji vodenja in poveljevanja			75
Temelji obrambnih priprav			150
Vojaška zgodovina	75		
Vojaški zemljepis		60	
t opografija s temelji kartografije		60	
Sodobna bojna sredstva (in ABKO)		150	
Civilna zaščita			75
Taktika KOV ( + terenske vaje)	165°165 21»		
Metodika pouka SLO in DS			60
Uvod v pedagogiko z didaktiku in andragogiko		90	
Psihologija pouka in učenja			60
Obrambnostrokovni predmeti	skupaj 270 435 660		660
Skupni predmeti	skupaj 555 465 210		180
SKUPAJ	825 900 870		840
Telesna vzgoja	60	60 60	60
Delovna praksa	120	120 120	
Obseg 165 ur pomeni pripravljalno taborjenje za		študentke, ki niso služile	
vojaškega roka in se jim prizna kot študijska praksa.			
5	OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV (USMERJANJE, SKLEP ŠTUDIJA)
5.1	Pogoji za napredovanje iz. letnika v letnik
Študent lahko napreduje v višji letnik, če opravi vse obveznosti nižjega letnika, določene po predmetniku. Poleg preskusov znanja pri posameznih predmetih mora študent v L, 2. in 3. letniku opraviti še po eno seminarsko nalogo, ustni nastop in delovno prakso.
Študent lahko izjemoma napreduje v višji letnik tudi pod pogoji, predpisanimi z zakonom in z letnim študijskim programom, kadar zaradi bolezni, materinstva ali težkih socialnih razmer ni mogel opraviti vseh obveznosti.
Študent lahko napreduje hitreje, kot to določa program, na podlagi posebne piošnje pogoji se odločajo indiv idualno.
5.2	Pogoji za ponavljanje letnika
Študent lahko praviloma ponavlja letnik samo enkrat med študijem. Razlogi, ki mu omogočajo ponavljanje: so bolezen, materinstvo, težke socialne razmete. Ponav Ijavec lahko sodeluje pri delu pouka v višjem letniku, ko opravi vse obveznosti letnika, ki ga ponavlja.
Študenti, ki niso izpolnili pogojev za prehod v višji letnik, lahko sodelujejo in opravljajo obveznosti pri listih piedmetih iz programa nižjega letnika, pri ka-teiih še niso opravili obveznosti. Absolventski staž se lahko podaljša, če študent zaradi bolezni, materinstva, težkih socialnih razmer ali.drugih utemeljenih razlogov ni mogel opraviti diplomske naloge.	s
5.3	Svetovanje in usmerjanje med študijem
Fakulteta sodeluje pri usmerjanju pred vpisom in z. obiski po srednjih šolah.
Pii usmeijanju v obrambne poklice sodelujejo tudi Svet za SLO in DS predsedstva SZDL in občinskih upravnih organov LO ter druge ustanove.
Spiemljanje uspeha študentov med letom in njegovo razčlenjevanje daje piofesorjem podlago za mentorsko delo. Dosežki sodelovanja študentov pri taziskovalnem programu fakultete lahko bistveno'pripomorejo k svetovanju pn nadaljnjem usmerjanju študentov seznanjanju in s poklicnimi možnostmi. Fakulteta pomaga diplomantom in tistim študentom, ki niso dokončali študija, pn njihovem vključevanju v delo ali v drugo izobraževanje. Fakulteta sodeluje z učitelji STM in sociologije na srednjih šolah.
5.4	Pogoji za sklep študija
Študent mora oprav iti obveznosti iz vseh predmetov, določene v učnih načrtih. in seminarske naloge, tii ustne nastope in tri delovne prakse. Študenti, ki niso končali šole za rezervne oficirje (ŠRO), morajo po končanem osmem semestru stažirati, da si pridobe čin rezervnega oficirja.
6	POGOJI ZA IZ' AJANJE
6.1	Kadrovski pogoji
Obi a mirnost rokov ne piedmete V IP Obramboslovje na dodiplomski in podiplomski ravni naj bi izvajalo 18 učiteljev in vsaj 5 asistentov, zaposlenih s polnim delovnim časom Program predvideva, da bodo predmete predavali ~ habilitirani učitelji v rednem delovnem uiz.merju na FSPN.
6.2	Program predvideva uporabo sedanjih pedagoško-didaktičnih sredstev, učilnic in kabinetov.
6.3	Znanstvenoraziskovalna dejavnost
Ob Katedri za SLO m D.S deluje tudi Obramboslovni raziskovalni center (ORC): pn delu v njem sodelujejo študentje v išjih letnikov s seminarji m delov no piak so
POROČILO
o obiavnavi osnutkov vzgojno-izobiaževalmh ptouramov s nodročia OBRAMBOSLOVJA
MP ŠT. 57, VIS OBRAMPOSI OV JE, V 11/1
Program je primeren za jav no strokov no razpravo. Pn oblikovanju predloga programa naj predlagatelj upošteva tele pripombe:
- V poglavje Splošni podatki o programu je treba v pisati že znane podatke.
V	poglavju Pogoji za vključitev v izobraževanje predvideva predlagatelj štiri siednješolske programe, iz katerih naj bi se kandidati vpisovali v visokošolski program brez poprejšnjega preverjanja znanja. Ker je podlaga srednji V IP družboslovna dejavnost, naj predlagatelj zagotovi ob rednem pedagoškem delu v 1 letniku kandidatom iz drugih programov, da si pridobe manjkajoče znanje. V predjogu naj se natančneje opredeli vodoravna prehodnost.
V	piedmetniku navedeni predmeti nimajo istega imena kot v učnih načrtih: kjei je tako, naj se imena v predlogu poenotijo. Vaje in predavanja bi motala biti i a/vidna v predmetniku in sešfeta po predmetih.
Piedlagalelj naj v navodilih za izvajanje programa opredeli za program značilno mentorsko delo.
Piedlagalelj naj v predlogu natančneje določi tudi materialne pogoje za izvajanje programa
far
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Lna ‘pomembnih tem konference v Linzu je bila dopolnilno izobraževanje učiteljev, naslednje leto na konferenci, v Til-burgu na Nizozemskem, pa bo to osrednja tema Preveč bi bilo pričakovati, da bo dodiplomski študij učitelje 'Suovoljivo pripravil na celotno poklicno življenje. razmere v zaposlovanju pa kažejo, da bo v naslednjih letih prišlo na šole le malo'novih učite-I jev. Treba bo torej »posodabl jati« učitelje, ki so že zaposleni.
Poročevalci so še bolj dosledno kot ob dodiplomskem študiju, poudarjali: Če hočemo doseči, da bodo "učitelji stalno izboljševali svoje delo ter uvajali vanj novosti, domiselno reševali učne in vzgojne probleme, potem dopolnilno izobraževanje ne more temeljiti na neki abstraktni teoriji ali na programih, nastalih »zaželenomizo«. Upoštevati je treba probleme in izkušnje učiteljev in šol. V dopolnilnem izobraževanju npr. učitelj ne študira pedagodike, psihologije, specialne didaktike itn., temveč preučuje in rešuje svoje probleme na temelju spoznanj pedagogike, psihologije in didaktike. Nekateri so povsem odklonili »programsko osredotočeno« dopolnilno izobraževanje kot neprimerno in neučinkovito.
v primerjavi z obliko »osredotočeno v šole« (school-centered INSET, Schulnahe Fortbildung).
Pod značilnim naslovom »V šole osredotočeno dopolnilno izobraževanje in njegov vpliv na ozračje v šoli« smo v sekciji slišali več zanimivih prispevkov iz Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije, ZR Nemčije, Norveške. Švice, celo španske Katalonije. V tej sekciji sem govorila tudi o naših izkušnjah pri peda-goško-andragoškem izpopolnjevanju, v katero skušamo uvajati prvine komunikacije o problemih in skušnjah, kot jih občuti jo in izražajo učitelji. Naše poročilo je bilo dobro sprejeto, kar zadeva samo zasnovo študija učite-Ijev. razpravljale! so se čudili le temii, da skušamo tako zahtevne cilje doseči v tako skromnem času.
Vsi predstavljeni modeli so pokazali, da strokovnjaki ne prihajajo na šole zato, da bi predavali o novih znanstvenih izsledkih, ampak da bi pomagali učiteljem oblikovati in reševati probleme z akcijskim raziskovanjem ter jih usmerjali pri iskanju in uveljavljanju "ovih oblik poučevanja, in aktiviranja učencev, Najpomembnejša pogoja za uspešnost teh oblik sta prostovoljnost (pojavilo se je vprašanje: »Kaj pa, če ravnatelj pod-
Obredna sekira »jue«, bronza. dinastija Sltang. obdobje Anvang. 13-11. st. p.n.št.

Brez sodobno izobraženih učiteljev ni sodobne šole
u
Utrinki z 9. evropske konference o izobraževanju učiteljev v Linzu
pira to obliko, del kolektiva pa ne?« — mogoče pa je tudi nasprotno) in zadostna vztrajnost. Drevvatne (Oslo) je npr. omenil, da mora tak proces trajati na šoli 2 do 3 leta, preden nastanejo bistveni premiki v »notranji reformi«, v pouku in odnosih. Na drugi strani pa predavanj, kakršnih smo vajeni, ponavadi ne vplivajo na ravnanje učiteljev. (»Zakaj je po tolikih letih predavanj o skupinskem pouku in individualizaciji še vedno nad 90 U frontalnega pouka?« je vprašala poročevalka Huberjeva iz Avstrije. ki je po stroki učiteljica matematike, ena od pobudnic avstrijskega društva za skupinsko dinamiko in politično vzgojo
—	prireditelja uspešnih, aktivirajočih seminarjev za učitelje.)
Zgovoren, razgiban video film je dokumentiral projekt, dopolnilnega izobraževanja celovške univ erze Pedagogika in specialna didaktika za gimnazijske učitelje, ki so ga namenili učiteljem angleščine, nemščine in matematike. O poteku izobraževanja za učitelje angleščine (pri nemščini in matematiki je bilo analogno) bom povedala kaj več, saj gre za značilen zgled novega pojmovanja dopolnilnega izobraževanja, ki ne jemlje učitelja kot pasivnega poiabnika vnaprej poplavljenih vsebin, ampak ga pritenge od vsega začetka kot ustvarjalca lastnega izobraževanja.
Desetčlanska skupina izvajalcev, sestavljena iz pedagogov, psihologov, specialnih didaktikov in predmetnih strokovnjakov (prvič v zgodovini so se v kakšnem projektu vsi ti povezali
—	šlo je za zvezno financiran »vzorni« projekt, ki jc omogočil toliko sodelavcev) je pri načrtovanju izhajala iz zamisli, da mora dopolnilno izobraževanje pomagati učiteljem uspešneje obvladovati praktični položaj, to pa se ne zgodi, če jim strokovnjaki ponudijo le »izdelane« rešitve. (Eden od učiteljev: »Aktovko ž gradivom iz prejšnjega seminarja sem odprl šele, ko sem jo potreboval za hov seminar.«) Zato naj bi glavne teme seminarja izoblikovali udeleženci sami. seminar pa naj bi jim omogočil ob tem izmenjavo mnenj in izkušenj, tako slabih (»Imamo take in take težave...«) kot dobrih (»Z uspehom sem poskusil to in to če kdo želi. lahko dobi gradivo«), V seminarjih, kakršni so v navadi, si morajo udeleženci največkrat »ukrasti« možnost za
izmenjavo izkašenj v odmorih ipd.
Projekt je predvidel tri enotedenske seminarje v treh zaporednih šolskih letih ža isto skupino (25 do 30) učiteljev angleščine iz vse Avstrije, vmes pa naj bi se srečevali in obravnavali posamezne probleme v štirih »področnih« skupinah. Na prvem seminarju naj bi komunikacijo o problemih in oblikovanje tem za poglobljeno obravnavo sprožili plakati (ponazoritve učnih ur, pripomočkov, izdelkov in odzi-\ov učencev...), ki so jih na pobudo organizatorjev prinesli učitelji. »Sejem informacij« ob plakatih je bil sicer živ, a formulacija tem se je precej zavlekla, ker so udeleženci, navajeni od prej. pričakovali predavanja ali vsaj pobude »odzgoraj«, od strokovnjakov. Ti so res pripravili dve predavanji in več informativnih gradiv, ki pa so jih dajali udeležencem le, če so jih ti želeli ali potrebovali. Končno so oblikovali osrednje teme, delno peda-goško-psihološke, delno spe-cialno-didaktične (npr. odnosi učitelj-učenec. s poudarkom na obvladovanju ''poinih situacij, komunikativno širjenje besednega zaklada, problem ocenjevanja, uporaba drugih besedil ob učbenikih pri pouku književnosti), s katerimi so se v vmesnem času med prvim in drugim seminarjem ukvarjali tako individualno kot v območnih skupinah, ki so se v tem času štirikrat sestale.
Na drugem seminarju čez leto dni (treba je povedati, da so udeleženci en teden živeli in delali skupaj v okolju, v katerem so lahko navezali sproščene stike in tesno skupinsko sodelovali) je steklo delo mnogo hitreje. Ob tem je nastala med drugim tudi bogata mapa učnih pripomočkov. Strinjali so se, da je ta seminar zelo koristen in spodbuden (povedati jc treba, da so ob prvem nekateri še oklevali, češ da je šlo »veliko časa v nič« — toda aktivnega dela se je treba navaditi!).
V območnih skupinah so se spet ukvarjali z začetimi projekti in medsebojno opazovali pouk na podlagi analitičnih instrumentov. ki so jih sami izdelali. Na tretjem seminarju so bili že uigrana delovna skupina. Delali so vzporedno pri dveh pedagoških iri dveh peciaino-metodič-nih temah. Od prvih naj omenim temo: Odnos učitelje — učenec
Sedanja razstava stare Kitajske kulture v Zagrebu je nastala iz težnje po zbližanju naše dežele s Kitajsko; > umetniškem ustvarjanju najdejo narodi mnogo skupnega in je to najpristnejše in najbolj žlahtno sredstvo povezovanja med ljudmi. Zanjo so se dogovorili preteklo leto, ko je generalni sekretar komunistične partije Kitajske obiskal razstavo Zakladnica zagrebške katedrale.
Razstava je ena največjih, ki so jih kdaj priredili v Zagrebu, pa tudi ena najobsežnejših, ki sojih Kitajci kdaj prikazali v tujini. Pred dobrim letom je bila v nekoliko manjšem obsegu prikazana v Benetkah. Privablja množice jugoslovanskih obiskovalcev in marsikaterega tujca.
Prostrana Kitajska, dežela, ki ima največ prebivalcev na svetu, ima poleg najstarejših najdb človeškega bitja tudi najstarejšo kulturo. Zgodovinske raziskave dokazujejo, daje tod prebival fosilni človek že pred milijon sedemsto tisoč leti. pekinški pred petsto tisoč; prva najdišča prastare neolitske kulture pa so stara skoraj osem tisoč let. Toliko so stari najstarejši eksponati sedanje razstave: uporabni in tudi že estetsko oblikovani predmeti — orodja in posode iz kamna in gline.
Neolitiku sledijo kulture, imenovane po vladarskih dinastijah, z izdelki v poznejših materialih — bronu, žadu, protoporcetanu, keramiki, svili in damastu. Funkcionalne oblike so vse bolj izpopolnjene, rafinirane in bogatejše, včasih fantastične, zoomorfne in antropomorfne, okrašene ponekod z dragocenimi kamni, srebrom ali zlatom. Pojavljajo se plastična dela z mitološkimi in verskimi prizori, grobne tigre — posamične in v kompozicijah, kjer pomeni višek izkopanina grobnice Din Shihuanga s kipi vojaških čet in konj v naravni velikosti, dodeljenimi mrtvemu vladarju za stražo; v Zagrebu sta razstavljena dva od teh vojščakov. Razstava se konča s kulturo obdobja dinastije Oin, ki je vladala v 3. stoletju pred našim štetjem.
Stene razstavnih prostorov izpolnjujejo kopije fresk, povečini iz grobnic, in fotografski posnetki detajlov razstavljenih predmetov v povečavi, ki nam še bolj približa o virtuozno, natančno in občuteno obdelavo. Ti bodo stalno bogatili naš muzejski sklad, potem ko se bodo izvirniki vrnili v svojo domovino.
Kitajska kultura, na katero so širšo javnost lani opozorile televizijska nadaljevanka o Marku Polu in knjižne publikacije o njem. se nam zdaj neposredno predstavlja v razponu dobrih sedem tisoč let s 160 eksponati v zagrebški)] muzejskih prostorih na .jezuitskem.trgu. Razstava bo odprta do 3. decembra. , , .	; j'_,V V ;	: r
T1NCA STEGOVEC
— starši, ki so jo obdelali tudi ob igranju vlog. Pri temi »Igra kot sredstvo pri pouku angleščine« so izdelali več didaktičnih iger iz najrazličnejših priročnih materialov.
Eden od gledalcev video filma o seminarju je pripomnil: »Saj se sploh ne vidi, kdo sp predavatelji in kdo učitelji.« To navsezadnje ni bilo tako pomembno, saj so se učili drug od drugega. Razen enega vsi še nadaljujejo delo pri raznih začetih projektih v območnih skupinah. Tako so
|on
nastali tudi trije zvezki u lilo, gradiva za pouk angleščin^j Projekt je pokazal, da la|a(a primerno zasnovanim dopj^ nim izobraževanjem aktivi|v]ja učitelje, da začno ustvaife prenavljati svojo prakso; il|It. pa sta potrebna ustrezen oTor,
tudi čas; prvi seminar ^ mnoge pomenil le učinl11 »prebujanje« iz dremal, katero zapade marsikatef ;ojr telj po večletnem ruti^ii delu.	j.,
B. MLRENTIČ POŽA^a
Ul;
KOSOVO V NOVEM ŠOLSKEM LETU
V korak s skupnimi prizadevanji
lot;
tov
U
Na Kosovem so vse šole uspešno začele novo šolsko leto. Pravočasno so pripravile vse potrebno, zvrstilo pa se je tudi veliko seminarjev in drugih oblik strokovnega in idejno-politič-nega spopolnjevanja pedagoških delavcev
Letos je bilo na Kosovem marsikaj narejeno za gradnjo novih in prenovo starih šolskih prostorov, družba pa je v ta namen dala milijardo in 330 milijonov dinarjev. S tem denarjem naj bi zgradili, prenovili ali povečali 138 šolskih stavb in pridobili 743 novih učilnic. V mnogih občinah, na primer v Uroševcu, Suvi reki, Prizrenu, so bile letos dograjene šole, zgrajene s samoprispevkom občanov. V vasi Gačka v Urošev-ski občini je s takim samoprispevkom zrasla ena najlepših osnovnih šol na Kosovem. Pokrajinska samoupravna interesna skupnost za izobraževanje je nakupila opremo za 970 šolskih kabinetov. Letos so se povečale tudi zmogljivosti vzgojno-var-stvenih organizacij, ki bodo lahko sprejele tisoč otrok več (doslej je v teh ustanovah komaj 9 tisoč predšolskih otrok). Predvidena je graditev še nekaterih vrtcev (v Kosovski Kamenici, Vučiternu, Suvi reki, Djakovici).
Osnovno šolo obiskuje v novem šolskem letu 94 odstotkov šoloobveznih otrok — na nižji stopnji 97 odstotkov, na višji stopnji pa tudi le 70 odstotkov, V prvem letu srednjega usmerjenega izobraževanja je 3 1.5()() učencev,'od katerih jih ima 80 odstotkov pouk v albanščini. v tretjem in četrtem letniku pa 23510 učencev, od katerih jih ima 74 odstotkov pouk v albanščini. V prvi letnik so se lahko vpi-sali vsi učenci, ki so končali osnov no šolo in so želeli nadaljevati izobraževanje. Srednje šole pripravljajo za okoli sto poklicev (od možnih 202), kar je v skladu s potrebami gospodaistva. z
možnostmi zaposlovanj* zmogljivostmi šol.
V tem šolskem letu se je' t letnik visokih šol vpisalo 1 i novih študentov, kar je za 1 stoikov manj kot lani. Za'1 šanje življenjske ravni štu^ m učencev je bilo precej s1 no, saj je družba namenila^ ta namen 12 milijonov ali-1 stotkov več kot lani.
Na Kosovu skušamo oi< čiti vsem učencem, da se i*1 žujejo v materinščini. To tudi za višjo stopnjo srednj* kjer celo na manjših usmerjajo učence v prof tako, da je to načelo upošt* tudi pri učencih s srbohrva' maternim jezikom.
Za novo šolsko leto f pravočasno natisnjena 1 predvidenih učbenikov učence osnovnih, srednjih1 šokih šol. Pravočasno je bil tisnjena tudi ustrezna peda! dokumentacija. Osnovno* učbeniki so se podražili za I; stotkov, srednješolski za l-stotkov, učbeniki za višje1 šoke šole pa kar za 25 odst® Pomemben je dogovor, da' enaki učbeniki v vseh treh j£ -(albanski, srbohrvatski in h enako ceno ne glede na na^ in založbo. Letos bodo ! pripravljati nove učbenik bodo temeljili na skupnih gramskih jedrih.
Na koncu naj navedemo' da so v javni Vazpravi trij* membni predlogi: usmerit*' daljnjega razvoja osno* izobraževanja in vzgoje, u*1 tev nadaljnjega razvoja ! njega izobraževanja ter p1* resolucije o socialistični s*1 pravni preobrazbi višjega sokega izobraževanja v SA^ sovo. S sprejetjem teh Ib1' začrtan nadaljnji razvoj v! no-izobraževalnega .sistelf, Kosovem.
ISA ILAZI
Zakaj ne
za polovico cenejše?
K
tne
s
»lil
Vodstvom vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobf
ževalnih organizacij ter razpisnim komisijam spor »~
čarno, da bomo zunaj uveljavljenih razpisnih roKjj lj objavljali razpise prostih del in nalog po niŽI1^, cenah, za polovico ceneje kot dnevni tisk. M Na nas se nenehno obračajo na novo diplornif%/ učitelji, vzgojitelji in drugi pedagoški delavci, ki'^9 čejo zaposlitev. Tudi prosvetni delavci, ki želijo ^
njati zaposlitev, iščejo informacije najprej v našelta
glasilu.	,||/C|
Zakaj ne bi tudi med šolskim letom objavljali va*1 razpisov predvsem v našem skupnem glasilu? % Tako boste privarčevali nekaj denarja za dr^ '% nujne izdatke, glasilu pa pomagali opravljati riMti govo družbeno in strokovno-informativno vlofl jhi Bralci! Preverite, ali sta vodstvo vaše organizac in razpisna komisija seznanjeni z ugodnostmi, kil* 11 ponujamo! Vsem naročnikom pa ponujamo .,fJa drugo ugodnost: brezplačno objavo kratkih spOr ^ čil o x)l?^tnicah mature in,dragih srešanjjh- v1*
i
nji jezik — ena od bolečih travm naše olske reforme
u(^0n.OVno se oglašam na to i ker vidim, da se najbrž tudi latširših družbenih razmer -J anje o spremenjenem si-
f'inu
Ja bolj široko in utemeljeno, i ,|Slrni družbenimi razmerami il ^ Predvsem zavzeto in od-.■rn° preverjanje uresniče-najpomembnejših smeri
nklfi iV< e ti
nega življenja — med ka-j,,,. nedvomno spada tudi jo! Jno-izobraževalno področje 2notraj tega sedanji sistem it,a tujih jezikov.
. temo sta se v prejšnjih Kah PD oglasili tovarišici I arjeva in Rodetova. Žal pa una niti druga ne predlagata ^enih sprememb ali uteme-1 ki bi nakazovale pot iz se-)e zagate.
°varišica Gantarjeva piše, da . Poučuje odrasle. »To so ’ od katerih zahteva delovno 0 pasivno ali aktivno znanje ija Ja jezika, kakor beremo v rSlh.« Strinjam se, da je to Nbna
ie>r(
ii! J^rn isl ti al1 i?
Pouka tujih jezikov po-
«bii
ugotovitev! Iz tega fe sledi jasna ugotovitev, da
fa tujega jezika odvisna od tega mesta; za delovno 0 oziroma poklic pa se odlo-°v srednji šoli (okvirno že v 'e,n razredu OŠ) — ne pa v eni razredu osnovne šole, ko
ob prehodu v peti razred tudi sicer preostane le »odločitev« za prisilni pouk angleščine — ker drugih praktično ni več.
Ne strinjam se pa z nekaterimi drugimi navedbami. V začetku prispevka tovarišica Gantarjeva našteva več razpisov za delovna mesta sistemskega programerja, vodja nabave, gen. direktorja, samostojnega referenta, direktorje banke, kjer se zahteva znanje svetovnega jezika. Če pustim ob strani zmedeni izraz »svetovni jezik«, pa še vedno ostanejo vprašanja: Kateri tuji jezik se zahteva? Zakaj samo za delovna mesta z višješolsko in visokošolsko izobrazbo? Kaj pa vsi drugi srednješolci in še posebej smeri nekdanjih poklicnih šol? Bodimo bolj jasni — v večini zahodnih držav se za podobna delovna mesta, ki so navedena v prej omenjenih razpisih zahteva izključno znanje angleščine! Zakaj? Zato, ker vsa ta področja obvladujejo ameriške nadnacionalne družbe.
Tovarišica Gantarjeva tudi trdi, »da je treba v vzgojnem smislu tuj jezik podajati tako, da bo učenec jezik vzljubil«. V osnovnošolski starosti učenea je takšna vzgoja v duhu ljubezni do tujega jezika najbrž nujna. Ven-
jj ^KAR’S 1983
^znanje iz Indije tudi za *še učence
■ort š«!
^narodna priznanja za li-o dela otrok, ki jih posredu-V| Predstavništva držav, potu-'Zredno počasi. Od nastanka j '•ega dela do podelitve priz-U? šineta najmanj dve leti. Za a je obdobje čakanja zelo Zal° ie ,uc^‘ vzS°ini učinek j j Poznanja manjši. Ker tega • °Soče spremeniti, je bilo tako e i|5 Priznanji s 34. mednarod-to J.fbmovanja literarnih in li-’ai	del otrok S ICC (Shan-
je	international children’s
\\Č,lti°n) za leto 1983. Orga-^ Ql° ga vsako leto v New Del-a v Indiji. Otroška likovna ijk v .jih poslali na to tek-ffi6* so nastala v letu 1982. i>oi(St’ na kateri so razglasili iSa dela je bila v novembru Slovenskim otrokom so
|V
ih
bi! 5
ifli Sj rij' Mul
iti kf. Priznanja, ki jih je poslal i0' 4; konzulat v Beogradu, v usf ti w sePtembra, v Cankarje-L aoniu v Ljubljani.
'e priznanje tega tekmo-
i C?" v Ljubljani.
of ja,e Priznanje tegu ......
st1 ?M olr°ško likovno delo je
a i <t2edalia Predsednika /ndije. Usun sol, ki so v mecir Af ije Ch^Prejela deklic°iz Ma- prostoru najuspešnejše.
Maribor, likovna pedagoginji Ana Kranjc; Urša Hribar in Pe nelopa Batistič iz Osnovne šoli Milana Šuštaršiča iz Ljubljane Bronasto medaljo je prejeli učenka iste šole Gordana Bogda novič. Vsem trem je mentorici Lučka Selan. Diplome so prejel še: Mira Cencelj, Alenka Planini in Tadej Erzetič, srebrno medalji pa Barbara Pibernik. Vsi štirji obiskujejo Osnovno šolo Simoni Jenka v Kranju, njihova likovni pedagoginja pa je Jolanda Piber nik.
Po uvodnem nagovoru je priz nanja otrokom slovesno podelili predstavnica Zavoda SRS za šol stvo — svetovalka za likovni vzgojo in akademska slikarki Helena Berce. Pri tem je poudari la, da tako številna priznanji našim šolarjem dokazujejo, da ji likovna vzgoja na naših šolah ni visoki ravni. Povedala je tudi, dl bo sejna soba številka 1 v Can karjevem domu stalen razstavn prostor za likovne stvaritve otrol tistih šol, ki so v mednarodnen
York Lan. 24 naju-,1 i*,Slh de!prejme zlatemeda-jt, Ph podeljujejo spominsko tfda Javvaharlala Nehruja. , Mejo tudi srebrne in bro-^ "jedalje in diplome. Otro-'18 držav so podelili skupaj C^daij.
.ilf^iji so namenili 8 sre-5 bronastih in diplome, i), *s*t' otroci so prejeli po eno IdjJ0 ’n bronasto medaljo in „ilf 0tn- Nagrajeni otroci so iz ^snovnih šol.
i9)| so prejeli:	Vesna
3l%o, učenka L razreda |(C L ,jč’ šo/ke Hinka Smrekarja ižji <lhl;jane’ Durja Martič iz njena mentorica je
Koritnik Fajt, akadem-i ^Q,tirka; kimona Štumberger
^^?.rvi‘n,ikor
id'D u e S,efan Kresnik; Sne-5 tnkiriC 'n riatja Premrl, •il ifo; ysfiovne šole Draga Soo ■ ^ 'Pave, njun likovni pe->DjJe Brane Jazbar; Vida Pi-bS )i0p "j Irena Grintal iz \e S(de Komenda-Moste, Peda80ginja Stana Pi-icf 'k tj Karmen Horvat in Ma-j if %erich° iz Kamnice, njuna ji Pedagoginja je Šarlota Ivančič, Helena ? O - Dark° Pučnik iz sole Veljko Vlahovič
Ob prireditvi je bila v tem pn stom razstava grafik učenci Osnovne šole Komenda-Mpst Razstavljenih je 26 del, ki zaj. majo motive iz otroških iger, šo skega življenja, kmečko sedanjo in preteklost. Grafike so skrbi, izdelane in natančno odtisnjen kar je značilno za šolo tikovi pedagoginje Stane Pibernik. De njenih učencev so večkrat ra. stavljena v tovarniških okoljih . v bolnišnicah. Veliko zaslug in za to, da je njena šola posta mednarodni center za otroški i libris in za republiško otroško k parsko kolonijo, ki jo je šola Mostah že nekajkrat pripravi ob podpori krajanov.
Učenci te šole so doslej petkr tekmovali na tekmovanju SIC in prejeli eno zlato, dve srebr medalji in pet diplom. Imajo tu priznanje za otroško likovno de iz Milana. Prav gotovo ta šola ; svoje veliko pripomore k našen ugledu v svetu, zato je prav, i med prvimi razstavlja v Canka jevem domu.
Tako je bilo letos ob podelil priznanj iz Indije. Nenavadno j da ta dežela, ki se še bojujdz g< bavostjo in lakoto, daje takši pomen otroški ustvarjalnosti.
JOLANDA PIBERNIK
dar moramo takoj dodati vso resnico: to je vzgoja mlade še neizoblikovane osebnosti v ljubezni do določenega tujega jezika, naroda, kulture, načina mišljenja! V družbenem interesu se vprašajmo: je pouk tujega jezika potreben zaradi takšnih vzgojnih ciljev ali zaradi izobraževalnih potreb, ki pa jih določa.šele poklicna usmeritev? Odgovor nam bo tudi povedal, v kateri starosti mladega človeka je prisilni pouk tujega jezika v resnici potreben.
Tudi tovarišica Rodetova je ugotovila, . da je edina napaka pouka tujih jezikov to, da smo dovolili, da se ravnajo po modi in trenutni politiki. Oboje (moda in trenutna politika) se namreč spreminjata veliko hitreje, kot se človek lahko dobro nauči nekega tujega jezika!« Ampak, tov. Rodetova meni ste istočasno očitali, da je moja ugotovitev o'»tujem jeziku kot sredstvu za uvoz tuje miselnosti, hlapčevanja, uklanjanja imperialističnim težnjam« grd očitek tako predmetu kot učiteljem. Sam sem svoje trditve tudi poskušal v prvem prispevku pojasniti. Zato bi bilo dobro, da tudi vi pojasnite grd očitek tako predmetu kot učiteljem, ko govorite o modi in trenutni politiki.
Na drugem mestu tovarišica Rodetova trdi, da gre pri pouku tujega jezika za »vzgojo domoljubi ja, več je narodne samozavesti, internacionalizma in neuvrščenosti«. Ni kaj dodati — skratka čudovito! Pa vendarle ti čudoviti pojmi veljajo le ob upoštevanju prejšnje trditve tov. Rode, da gre torej za modno in trenutno politično vzgojo...
Bo že boljše, če za zdaj ostanemo še na bolj trdnih tleh ali pri sedanjem sistemu pouka tujih jezikov. Pred kratkim so namreč učitelji francoskega jezika seznanili širšo javnost s svojimi stališči oziroma zahtevo po večjem obsegu pouka francoščine. Mislim, da je zahteva upravičena.
Sicer je pa stanje (glede zahtev) takšnole: učitelji angleščine nič ne zahtevajo, ker so v privilegiranem položaju: učifelji nemščine bi upravičeno zahtevali večji obseg nemščine, ker bi jih nedvomno podprlo tudi gospodarstvo: učitelji ruščine bi upravičeno zahtevali, pa najbrž tega ne zmorejo: učitelji francoščine pa so pravkar zahtevali. Dogovoriti bi se morali, kdo bo zahteval še pouk španščine, arabščine in kitajščine (če ostanemo pri številu uradnih jezikov OZN). To bo na primer lahko utemeljeno zahtevala Gospodarska zbornica. Dodamo pa najbrž že lahko tudi svahili, hindi in japonščino — če se resno ogledamo naprej.
Vse te tuje jezike seveda lahko zlahka razdelimo v odstotke in glede na sedanji sistem pouka tujih jezikov omogočimo otrokom v petem razredu osnovne šole, da se odločijo za prisilni pouk enega izmed vsaj sedmih. Pri tem pa ne smemo spregledati še upravičenih zahtev po boljšem pouku slovenščine, pouku srbohrvaščine in pouku madžarščine v Prekmurju oziroma italijanščine na Primorskem.
Pri vseh teh zahtevah manjka najbrž le še ena: da nehamo briti norce iz desetletnih otrok, da omejimo strokovno vrtičkarstvo, kruhoborstvo in subjektivno poklicno omejenost ter preverimo, kako vzgojnc-izobraževalna praksa pri pouku tujih jezikov v osnovnošolskem in srednješolskem sistemu prispeva k razvoju mlade osebnosti in razvoju samoupravnega socializma ter neuvrščene politike. Za to pa ne potrebujemo opisovanja stanja in vztrajanja na doseženih položajih, pač pa pogumne — četudi za koga radikalne — predloge in pobude. Upam, da bo o tem povedalo svoje mnenje še več sodelavcev. Prosvetnega delavca.
JANEZ ZADRAVEC
Svet
CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE BORCI ZA SEVERNO MEJO, NASIPNA 19, MARIBOR
razpisuje prosta dela in naloge
— POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu, izpolnjevati tudi pogoje Zakona o osnovni šoli in imeti:
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu:
—	sposobnost za organiziranje in uresničevanje vzgojno-izobraže-valnih nalog šole:
—	aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja.
Mandat traja 4 leta. Prevzem del in nalog 3. 12. 1984.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh
po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA PETER ŠPRAJC-JUR ŽALEC in OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE razpisujeta, pod pokroviteljstvom OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI ŽALEC in OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ŽALEC natečaj za razstavo
PIONIRSKE GRAFIKE na temo MLADOST V SVOBODI,
ki bo septembra 1985 ob taborskih kulturnih dnevih in v počastitev 40-letnice osvoboditve v Žalcu.
Razstava bo v večnamenskem prostoru OSNOVNE ŠOLE PETER ŠPRAJC-JUR ŽALEC. Sodelujejo lahko vsi učenci OŠ (od L do 8. razreda). Strokovna žirija bo razdelila 10 enakovrednih priznanj šolam, učencem in njihovim učiteljem.
Vsi udeleženci razstave bodo prejeli priznanja, kataloge in značke, šole pa plakete za sodelovanje.
Vsaka šola lahko pošlje do 10 grafik (v velikosti od 20 x 30 do 70 x 90cm) brez kartonskih okvirov na naslov: Osnovna šola Peter Šprajc-Jur, Žalec, Šilihova 1, 63310 Žalec — do 1. marca 1985.
Na hrbtni strani grafike morajo biti podatki:
—	naslov grafike, tehnika
—	ime in priimek učenca, razred
—	ime in priimek pedagoga
—	ime in naslov šole
Šole naj pošljejo tudi skupni seznam vseh del s podatki.
Druge informacije o razstavi dobite po telefonu št. (063) 710-941, lahko pa tudi pišete rta naš naslov.
Med elkanjem in evkanjem
Dragi Mirko!
Najbrž še nikoli nisi dobil takega pisma, kot je tole. Naj ti kar naravnost povem, za kaj gre: rad bi popravil tvoje prepogosto izgovarjanje črke 1 kot [p] (evkanje). Na sejah že nekaj časa prisluškujem takimle tvojim izrazom: izobraževa[Lt]na skupnost, proizvajanj] na sredstva. To je pri tvojih številnih dobrih lastnostih skoraj neopazna napaka. Lahko bi te pustil pri miru; vendar mislim, da ni pošteno, da te samo poslušam in ti ne povem, kako jaz in še mnogi drugi občutimo tvoj izgovor.
Tega izgovora si se najbrž navadil ob pravopisni pravdi za bravca leta 1962. Tedaj so začeli skoraj vse 1 pred soglasniki izgovarjati kot ju], celo v strokovnih besedah imenova\u]nik, rodi[y]nik, samosta[u]nik. Takrat se je občutek za izgovor 1-a zelo pokvaril. Ko sem te zadnjič poslušal, sem se začudil, da tudi sam ne znam razmejiti, kdaj se 1 pred soglasniki izgovarja kot [1] in kdaj kot [u]. Po študiju ustrezne strokovne literature sem si sestavil takle algoritem za izgovor 1-a v glagolskih izpeljankah na -le-, -lk-, -Isk-, -Istv-, -In-:
Ali je -le-, -lk-, -Isk-, -Istv- v besedi, da Izgovori [u] (ali [1]). ki se nanaša na vršilca dejanja?	bra[u]ci, bralke,
vrši[u]ci, igra[u]ski,
ne	posluša [u jifvo
Izgovori [1].
gosti[l]na, kopa[l]nica, spa[l]nica, drsa[l]ke, kaza[l]ci na uri
Ko boš začel algoritem preverjati, boš dognal, da ni zanesljiv. Kaže namreč samo težnje v neustaljenem dogajanju v jeziku. Ljudje govorijo bra[p]a in bra[l]ci. Še kar drži, da največkrat drugače obravnavamo pri izgovoru osebe kot stvari: tvojažena je poleti kopa]u]ka, na plaži pa uporablja najmanj dvoje kopa[l]k. Pripisovati preveč popolno veljavo temu pravilu pa ne kaže, sicer bi morali izgovarjati: Leta[y]ci gledajo na kaza[l]ce. —Snaži[u]ke uporabljajo sesa[l]ce. Tudi v skupini besed na -In- bi se našla kakšna beseda, ki se težko izgovarja z [1], npr. kuhalnica, perilnik; v večini primerov pa je vendar moteč izgovor na [y |. npr. hladi[u]nik, jedi [u ]nica, uči]u]nica.
Ne bom ti več solil pameti, saj si razumen fant in si lahko samostojno izbiraš način izgovarjanja. Zaradi mene lahko vztrajaš pri svojem nekoliko patiniranem izgovoru 1-a. Morda ti celo pristoji, da nekoliko izstopaš iz množice navadnih ljudi. Kakor hočeš. Bodi pa ljubezniv in mi sporoči v nekaj stavkih, kaj misliš o tem pismu. Ali je to že vsiljivo poseganje v človekovo zasebnost?
Lepo te pozdravlja
France
Dragi France!
Hvala za opozorilo na napako, ki jo delam v govoru. Doslej se je sploh nisem zavedal. Kje sem se tega izgovora privadil, ne vem. Morda je izvor tam, kjer predvidevaš ti; morda sem se tega navzel v aktivističnih razpravah, v katere rad posegam.
Hvaležen sem ti tudi za način, ki si ga izbral, da si me opozoril na napako. Med dobrimi znanci in prijatelji je kritika, tudi kritika izgovora, prav gotovo primerna, zato ne mislim, da je to poseganje v mojo zasebnost.
Lep pozdrav
Mirko
FRANCE ŽAGAR
UNIVERZA EDVARDA KARDEUA V LJUBLJANI, PEDAGOŠKA AKADEMIJA LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 16
razpisuje v študijskem letu 1984/85
po f79. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju in Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
1.	SEMINAR ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
IN
2.	SEMINAR ZA PRIDOBITEV DODATNE SPECIALNO-PE-DAGOŠKE IZOBRAZBE
Seminar pod L je namenjen:
—	delavcem z višjo izobrazbo, ki želijo opravljati vzgojno-izobraže-valno delo v srednjem izobraževanju in nimajo pedagoško-andra-goške izobrazbe.
Seminar pod 2. je namenjen:
—	delavcem z višjo ali visoko izobrazbo, ki poučujejo glasbeno, tehniško, telesno in likovno vzgojo v osnovnih šolah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom ter v organizacijah za usposabljanje prizadetih otrok:
—	delavcem z visoko izobrazbo, ki poučujejo duševno, slušno in telesno prizadete, slepe in slabovidne ter vedenjsko motene mladostnike v usmerjenem izobraževanju.
Kotizacija za seminar pod 1. znaša 15.000 din pod 2. pa 9.000 din.
Predavanja bomo organizirali, če se bo prijavilo vsaj 20 kandidatov, za manjše število bodo le konsultacije.
Kandidati naj pošljejo na akademijo v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16 naslednjo dokumentacijo:
L pisno prijavo z osnovnimi podatki
2.	sodno overjeno fotokopijo diplome
3.	izjavo o plačilu kotizacije.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite v tajništvu akademije.
VZGOJNO-1ZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA LAŠKO
razpisuje dela in naloge
A. V TOZD VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD OBČINE LAŠKO
Kristina Pravdič
V spomin Olgi Veingerl
dela in naloge
—	RAVNATELJA
B. V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPMLI SLUŽB -
—	VODJE SPLOŠNE PRAVNE SLUŽBE
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti:
Pod A:
1.	ustrezno izobrazbo po Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok:
2 najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok Pod B:
J. visoko ali višjo izobrazbo pravne ali druge družboslovne smeri oziroma z delovnimi izkušnjami pridobljeno strokovno znanje:
2.	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri organizacijsko-pravnih opravilih, če imajo visoko izobrazbo, ali 5 let, če imajo višjo izobrazbo oziroma 10 let delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih delih in nalogah.
Kandidata za razpisana dela in naloge bosta izbrana za 4 leta. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«.
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po izteku roka za prijavo.
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU
OSNOVNE ŠOLE' ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE
razpisuje na podlagi 119. čl. Statuta šole prosta dela in naloge
—	DVEH POMOČNIKOV RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z ZZD, ZOŠ in družbenim dogovorom o kadrovanju v občini Kočevje in imeti:
—	ustrezno pedagoško izobrazbo (čl. 89 ZOŠ)
—	opravljen strokovni izpit in pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
—	aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, družbenih, interesov, DS in SLO in do bratskih narodov
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki omogočajo uresničevanje smotrov in nalog šole
Mandat traja 4. leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« razpisna komisija pri osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje 15 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku. Nastop dela takoj.
Razpisna komisija
TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATJE DOBROTINŠEK VOJNIK
razpisuje po skleptksveta šole prosta dela in naloge
—	POMOČNIKA RAVNATELJA za nedoločen čas Pogoji:
Kandidat mora izpolnjevati pogoje ža učitelja osnovne šole s strokovno izobrazbo (U, PRU, P) in imeti:
—	najmanj pet let pedagoške prakse
—	ustrezne moralno-politične lastnosti
—	sposobnost za organizacijo dela in gospodarjenje.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija za prosta dela in naloge pomočnika ravnatelja.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE MUTA
po sklepu sveta šole, na podlagi 135. člena Zakona o OŠ in 74. člena Statuta OŠ Muta razpisuje dela in naloge
—	RAVNATELJA za štiriletno obdobje.
Pogoji:
Kandidat mora imeti
—	po Zakonu o osnovni šoli predpisano pedagoško izobrazbo
—	najmanj K) let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokosni izpit
—	ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole.
Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo v loge z dokumentacijo s pripisom: »Za razpisno komisijo«.
Po zakonskem roku — 15 dneh bodo vsi kandidati pisno obveščeni o izbili.
Še niste naročeni na Prosvetnega delavca?
Pokličite nas na telefon
(061) 315-585
pa boste redno prejemali glasilo prosvetnih delavcev!
Na zalogi je še nekaj Objav s prvo skupino osnutkov programov za visokošolsko izobraževanje učiteljev, namenjenih za javno strokovno razpravo.
Med počitnicami nas je pretresla vest, da smo izgubili našo dolgoletno sodelavko Kristino Pravdič. Spet je ugasnilo življenje človeka, katerega bogato dejavnost je nasilno pretrgala neozdravljiva bolezen.
Naša Tinca je svojo naraVno nadarjenost darovala vzgoji mladega rodu, postala je učiteljica. Njeno izobraževanje za ta plemeniti poklic je prekinila vojna, vendar je izgubljeno s trudom nadomestila po osvoboditvi. Njeno prvo službeno mesto je bil Zavrč, leta 1950 pa je bila premeščena v Poljčane, v svoj rojstni kraj, kjer je ostala do konca. Njen prihod je za našo šolo veliko pomenil, saj ji j»darovala vse svoje bogate življenjske moči. Zmeraj je premišljeno prevzela mnoge težke naloge in storila vse, da jih je uspešno opravila. Začela je v času, ko je v prosveti še zelo primanjkovalo učiteljev. Zato je morala poučevati na nižji gimnaziji pa tudi pozneje različne predmete: biologijo, nemščino, srbohrvaščino, zemljepis, matematiko, zgodovino, telesno in likovno vzgojo. Vsem predmetom se je posvetila z veliko vnemo, se izpopolnjevala in jih tudi uspešno poučevala v zadovoljstvo otrok in staršev. Ker je bila sama nadvse' delavna. je to zahtevala tudi od učencev, ki so se pri njej veliko naučili in dobro vzgojili.
Tinčina požrtvovalnost in uspehi pa se niso kazali le pri pouku. Z mladino je delala tudi zunaj razreda, v krožkih; svoje sposobnosti je razvila predvsem v dve smeri: v kulturo in telesno vzgojo. V prvih letih po osvoboditvi je uspešno delovala v dramski skupini KUD Janko Živko Poljčane. Pozneje je te izkušnje s pridom uporabila v šolski dramski skupini in zrežirala nepozabne otroške, igrice, s katerimi je žela veliko navdušenja doma in na gostovanjih v raznih krajih ožje domovine. Drugo njeno Veselje je bila telesna vzgoja. Kot učiteljica telovadbe je bila več let tesno povezana s telesnovzgoj-nim društvom Partizan. Nikdar ne bomo pozabili telovadnih nastopov, na katerih so množično sodelovale s pestrimi ritmičnimi
sestavami pionirke, ki jih je pripravila Tinca. Njene telovadke so zmagovale tudi na številnih tekmovanjih v Slovenski Bistrici, Mariboru in Ljubljani. Ogromno prostovoljnih ur, tudi v počitnicah. je žrtvovala za urejanje igrišča pa tudi smučišča na Boču. Tinčino družbeno delo je bilo vsestransko: v razredu, na odru, v telovadnici, na igrišču in v zbornici. S svojo zagnanostjo za delo je vplivala na vse, ki so cenili njene uspehe in videli v njej zgled neutrudne, požrtvovalne in vedre tovariške prosvetne delavke. Kolektiv jo je cenil in imel rad.
Dejavna je bila tudi v organih krajevne skupnosti in SZDL. Posebno zavzeto je delala ob volitvah in referendumih za šolski in krajevni samoprispevek.V Partizanu Poljčane je bila več let dejavna članica v upravnem ali nadzornem odboru, ob vsem tem pa je skrbela tudi za družino.
Ko se je tovarišica Tinca pred letom poslavljala od šolskega kolektiva in odhajala v zasluženi pokoj, smo ji vsi zaželeli, da bi bila tudi v jeseni svojega življenja čila in zdrava. Še vedno je ohranila stik z mladino in sodelavci. Kot zunanja sodelavka je uspešno vodila vrtnarski krožek in z veseljem prihajala med nas. Vendar to ni dolgo trajalo. Nenadoma je zbolela. Kakor vsi ljudje se je tudi ona z vso močjo oklepala življenja in hrepenela po zdravju.
Ni ji bilo dano, da bi dočakala starost, da bi uživala zasluženi pokoj — premagala jo je bolezen. Mi. sodelavci in sovaščani pa ne bomo nikoli pozabili njenega požrtvovalnega dela za naš mladi rod. Za svoje uspehe je prejela veliko priznanj: OF, šole, krajevne skupnosti. Skupščine občine Slovenska Bistrica, Partizana Poljčane in Slovenije, Bloudkovo značko in druga priznanja.
Lik predane in izjemno delavne učiteljice bo ostal v spominu vseh — njenih sodelavcev in nekdanjih učencev.
SODELAVCI
OŠ EDVARDA KARDELJA POLJČANE
Ko je bilo lanskega oktobra delo v šolah že povsem utečeno, nas je presenetila pretresljiva vest: umrla je Olga Veingerl. Do upokojitve je več kot 20 let poučevala kot predmetna učiteljica na osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Mariboru. Polna volje, veselja do življenja in načrtov se je tiho in nepričakovano poslovila od številnih prijateljev in znancev.
Otroška leta je preživela v Mariboru, vendar se ji je brezskrbna mladost končala že s 14 leti, ko je izgubila mater. Šolanje je morala prekiniti in za mlado Olgo se je začela težka pot tekstilne delavke, boja za kruh. Njena želja po nadaljnjem izobraževanju je bila dovolj močna, da je ob delu dokončala nižjo gimnazijo in se tik pred vojno zaposlila drugje.
Razmah narodnoosvobodilnega boja v Mariboru je tudi Olgo pritegnil med aktiviste in člane SKOJ. Šele po vojni se ji je uresničila njena velika želja: postala je učiteljica. Izobraževanje je nadaljevala v Ljubljani, kjer je na višji pedagoški šoli doštudirala matematiko in fiziko.
Službovala je v raznih krajih Slovenije: v Studencih pri Mariboru, Bogojini, Veržeju, Križevcih pri Ljutomeru in spet v Mariboru.
Olga je bila plemenit človek in neutrudna delavka. Težka mladost jo je oplemenitila in obogatila z neizčrpnim optimizmom, darežljivostjo, pripravljenostjo pomagati, svetovati, opogumljati in iskati izhod iz težav. Te odlike izredna delavnost, topel človeški odnos in razumevanje so pritegnili vsakogar, ki jo je spoznal. Zato je imela zelo veliko prijateljev.
Svoje strokovno in pedagoško znanje je nenehno spopolnjeva-la. Bogate izkušnje in znanje je prenašala učencem pa tudi kolegom in dolga leta kot zunanja
Stane Sluga
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA DOL PRI LJUBLJANI
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE:
1. POMOČNIKA RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE S POLOVIČNO UČNO OBVEZNOSTJO
Kandidat mora izpolnjevati pogoje
—	iz 96. člena Zakona o osnovni šoli
—	biti mora profesor, predmetni ali razredni učitelj
—	in imeti: strokovni izpit
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu pri vzgojno-izobraževalnem delu v OŠ
—	ustrezne moralno-politične lastnosti
—	organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog OŠ
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in di užbeno-politične dejavnosti v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Franca Ravbarja Videm 17, 61262 Dol pri Ljubljani, s pripisom »Komisija za delovna razmerja«.
O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po sklepu sveta šole. Nastop dela takoj ali po dogovoru?
Konec oktobra je umrl Stane Sluga, svetovalec za telesno vzgojo za Gorenjsko in Primorsko.
Bil je pedagoškLsvetovalec v pravem pomenu besede. Poln navdušenja in zavzetosti za delo je zbiral okrog sebe sodelavce, učitelje telesne vzgoje in vplival nanje, da so še bolje delali, da so se še bolj zavedali, kako pomembno je delo z mladino. Ni nam bilo težko pripraviti nastopov, sodelovati na aktivih, na seminarjih, v šolskih športnih društvih, saj nas je nenehno spodbujal, velikokrat pa smo bili tudi nagrajeni s pohvalo in priznanji, za katera je večkrat predlagal mentorje in učence.
Stane Sluga je veliko storil za razvoj telesne vzgoje v naši re-
Popravka
2.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas - nado-
meščanje delavkejki bo na porodniškem dopustu, s polnim delovnim v članku Vodilo: skladnost časom - za poučevanje v oddelku na razredni stopnji	duhovnih vrednot in gmotnih
Pogoj: pedagoška akademija — smer razredni pouk	dobrin, objavljenem v prejšnji
Nastop dela: 10. 12. 1984	številki Prosvetnega delavca na
strani 21. dopolnjujemo podatek
3.	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ALI VZGOJITELJA za ogradnjikulturnegadomavKo-
pnpravo otrok na šolo (poučevanje v mali šoli).	stanjevici (šesti odstavek) tako-
Nastop dela: takoj ali po dogovoru!	le:
Kandidati za dela in naloge pod točko 2 in 3. naj pošljejo dokazila o Kulturni dom je z navdušenimi izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: »Komisija za delovna ra- kostanjeviškimi udarniki tik pred zmerja« osnov n^šole Franca Rav barja Dol pri Ljubljani, Videm 17, Smrekarjevim prihodom v Ko-61262 Dol pri Ljunljam	stanjevico skoraj v celoti zgradil
Kandidate bomo obvestili o izbui v 30 dneh po izteku razpisa Ludvik Selan, ki so ga za to deja-
sodelavka pedagoške akad£ tudi študentom. Razumi mlade ljudi, jim prisluhnil3, magala, svetovala, zau( Njena toplina je pritegnila2 tiste, ki so bili v stiski ali f imeli premalo zaupanja 'J Znala jih je opogumiti in p21! niti. Zato je bilo njeno J uspešno, pouk pa veder in2 miv.
Vsa leta je uspešno vodil3 matematični krožek in prif Ijala učence na tekmovanj3, liko izmed njih se jih je posv' študiju matematike in fizik
Ob uspešnem pedago2 delu je bila tudi požrtvo' politična delavka. Več let je mentorica pionirske in ml3 ske organizacije na šoli insf lavka v Občinski zvezi pf*l Ijev mladine. Za delo z ml31 je dobila zlato značko ^ Zavzeto je delala tudi v saP pravnih organih na šoli in' čini. Vselej je zagovarjal3 čelnost in doslednost. Ta* bila sama in enako ravnaHf pričakovala od drugih. Nj premišljeno besedo so.vseM nili tudi v družbenopoli1' organizacijah na šoli, kjerje lala še po upokojitvi. Za r31 liko in predano delo je pf! visoko priznanje: red dela v brnim vencem.
Izguba drage kolegice i3 jateljice nam je tudi po let3 enako težka in boleča.
Od nje smo se poslovili skega oktobra v Maribor3 zadnje počivališče si je izl slikovito vasico ob Hodiš' jezeru na zamejskem škem, kjer živijo njeni naf Slovenski priimki na mnogii1 grobnikih govore, da tudi počiva med rojaki in v slov£ zemlji, ki ji je bila zvesta vs£ ijenje.
NJENI NEKDANJI SODELAVCI IN PRIJATELJI
publiki tudi s pisanjem prit1] kov za nižjo in višjo stopnj1 lanja in z drugimi stroko' deli. Prerana smrt je prei njegovo delo pri strokovni liži smotrov in pomena šoKj ravi, ki jo je nameraval celn razčleniti in pokazati njen s? za vzgojo mladega človek3
Mladina in učitelji td vzgoje smo z njim izgub' samo strokovnjaka in sveto' temveč tudi izjemno korek3 in poštenega človeka, ki f svoje moči posvetil delu.
Težko je verjeti in se sn11 niti z resnico, da ga ni več nami. Vsem, ki smo z njim* lovali, ostaja nanj topel, dP trajen spomin.
SLAVA PELKO
nje iz hvaležnosti in na Smr( jev predlog izvolili za čas*1 člana Dolenjskega kultut* festivala v Kostanjevici.
Tiskarska napaka pa je n3| na koncu 5 stolpca. Stav3* pravilno.glasi: Za takp Ji’1 spreminjajoče se področj* kršno je kultura, je bilo po2,4 tudi neprestano izobrazb za uresničevanje načrto' budno spremljanje in po zn3' razgibanega družbenega ra2
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter ize-braževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 550 din za posameznike, 850 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 30 din, pri povečanem obsegu pa 40 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust, številka tekočega računa: 50101 -603-46509.
Tiska ČTP Ljudska pravic3 ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega3 teja za vzgojo in izobražev3 časnik »Prosvetni del3' prost temeljnega prom6^ davka od prometa P20izV' (glej 7. točko f. odstavi3 člena zakona o obdavč® , proizvodov in storitev v tu).