Pcšfnaia&g&na
IZHAJA vsak ponedeljek ob 1 zjutraj.
NAROČNINA metečno 4 Dtn, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. - V Ljubljeni. Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Z* inozemstvo mesečno 6 D'«
UREDNIŠTVO v Ljubi fant, Knatheva ul 5 telefon ft. 3/22. 3/23 3/24. 3/2V 3726
UPRAVA v Ljubljani PreSeri.ova w 51. telefon ff. 3722. 3723 1124, 3/25. 372*
INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani, Pre. lernova ul 4. telefon it. 2492.
Leto III,
Ljubljane, 6 maja 1929
Stev 18.
evno svobodo!
Krasna manifestacija Zveze kulturnih društev v Ljubljani
»ZKD naj bo prva in vzorna centrala vseh prosvetnih organizacij v državi!« -- Potek Prosvetnega dne - Pozdrav duševnega očeta ZKD - Izčrpni referati nuj uu t	^ knjigi? omladini, odrih in metodah naprednega prosvetnega dela
Ljubljana, 5. maja.
Zveza kulturnih društev v Ljubljani je za danes sklicala na svoj prvi prosvetni dan delegate svoje široko razpredene organizacije na posvetovanja o raznih vprašanjih, tičočih se deloma idejne, deloma tehnične strani svojega delovanja. Preko 150 delegatov se je odzvalo vabilu vodstva ZKD, da v to-variški medsebojni izmenjavi misli in dosedanjih izkustev določijo smernice svojega dela za bodočnost in da ugotovilo uspehe svojih dosedanjih naporov.
Zastopniki so z uspehom svojega prvega prosvetnega dneva v vsakem oziru lahko popolnoma zadovoljni. V izčrpnih referatih, ki jim je vedno kot znak velikega zanimanja sledila oživ-liena debata, so brez dvoma dobili dovolj navodil za svoje bodoče delo, posneli pa so iz poročil tudi celotno sliko doseženih uspehov, sad dolgoletnega truda in napora na polju ljudske omike. Vsak posamezni zastopnik se je pri tem overil, da njegovo delo ni zaman in da vsak najmanjši doseženi uspeh v kateremkoli kraju naše domovine prispeva učinkovito k celoti, koje sliko so mu razgrnili poročevalci.
Ta gotovost bo dala našim prosvetnim delavcem novega zagona in jih bo vzpodbudila k novemu naponu sil, kajti vsak ie občutil, da je po svojih najboljših močeh pripomogel k dragoceni stavbi ZKD in se zavedel, da je v tej stavbi tudi njegovo delo in njegov idealni napor. V tej vzgledni enodušnosti in po
iznesel svoja opažanja, izrazil zelje in težnje svoje organizacije ter dokazal, kako mu je na srcu prospeh ZKD m njenega idealnega prizadevanja.
Prvi prosvetni dan ZKD pomeni razdobje v njenem delu, razdobje, v katerem se je pokazalo, da je misel razširjenja in poglobitve omike našla med našim ljudstvom mogočen odmev in pritegnila k delu ravno najboljše moči ter da si je ZKD ustvarila mogočno pozicijo v najširših slojih. Zasidrala se je globoko v ljudskih dušah, ki vedo pravilno oceniti nje nesebično in blago-tvorno prizadevanje.
Akademija SJSU »Preporoda«
V areni Narodnega doma se je na predvečer za uvod v prosvetni dan vršila akademija SJSU »Preporoda«. Predsednik ZKD ravnatelj Jug je kot pokrovitelj toplo pozdravil zbrano srednješolsko in visokošolsko mladino ter ji želel mnogo uspehov v njenem na-daljnem prosvetnem udejstvovanju.
Spored akademije je bil zelo pester. »Preporodov« orkester je zaigral uvodno koračnico, nakar je zelo lepo in čuv-stveno zapel konservatorist Cv. Švi-gelj ob spremljevanju Fr. Avčina pri klavirju prolog iz Leoncavallove opere »Glumači«. Po Slapa rje v i deklamaciji »Domotožje« je zapel zbor učiteljiščnikov pod vodstvom B i n t e r-ja dvoje Adamičevih pesmi, nakar je zaigral »Preporodov« orkester potpouri iz opere »Netopir«. Konservatorist Švi-
žrtvovalnosti pa je tudi temelj ZKD, ki gelj je pri ariji kneza Igorja iz istoime
se je v tako kratkem času mogočno razmahnila, da je ena izmed prvih institucij, ki širijo omiko v najširših plasteh ljudstva.
Dopoldansko zborovanje je utrdilo smernice za nadaljno delovanje in oja-čilo idejni temelj organizacij s tem, da je odobrilo njih delo. Popoldanska posvetovanja pa so veljala izključno tehničnim zadevam. Tu je vsak zastopnik
ne opere žel tako viharno ploskanje, da jo je moral ponoviti. Tudi ostale točke, kakor Kri stan če va dekla-macija Zupančičevega »Našega pisma«, mandolinistiČni orkester, petje učiteljiščnikov in zaključna koračnica so bile zelo čuvstveno podane. Ljubljanski srednješolci so lahko na tako lep uspeh ponosni.
Prosvetnemu dnevu, ki naj utrdi [ vateljih, o knjižnicah, o Prosvetnem uglednost kulturnemu delu proti cinični
apatiji, naj sledi pomladansko prebujenje spečih in zmagoviti elan bedečih. Zdravo! Udani dr. Žerjav.
K besedi se je priglasil šef prosvetnega oddelka dr. Lončar, ki je izjavil, da bo delo ZKD, ki kaže prav lepe sadove, vedno podpiral. Želel je tej naši vrhovni kulturni ustanovi najlepše uspehe. — Ravnatelj g. J u g je imel nato daljši programatični govor, v katerem je izjavil:
Prosvetni dan — afirmacija ZKD
Do pravega spoznanja države, do prave ljubezni napram državi in do spoznanja svojih dolžnosti do nje bomo prišli le po izobrazbi. Izobrazba nas bo v prvi vrsti učila ljubiti narod in državo tako, da bo domovina velika, močna in mogočna, da bo sigurna in varna. Le v okviru močne države je mogoče misliti na krepak vsestranski razmah človeških sil, le močna država nam nudi oni mir, katerega potrebujemo v vseh poklicih in v vsakem življenskem položaju, le trdna in krepka domovina nam bo prinesla srečo, blagostanje in z blagostanjem zadovoljstvo. To je začetek in konec stremljenj, ciljev in smotrov, to je program ZKD.
Krasna manifestacija za prosvetno tlelo
Delovno zborovanje delegatov, ki se ie vršilo danes dopoldne v Kazini, je bilo otvorjeno točno ob pol 10. Zastopane so bile prosvetne organizacije in društva iz Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Trbovelj, Hrastnika, Krškega, Jesenic, Domžal, Logatca, Bleda, Koroške Bele, Radovljice, Radeč, Ribnice, Škofje Loke, Tržiča, Višnje gore, Zagorja, Mengša, Sevnice, Litije, Borovnice, Brezna, Rajhenburga, Stražišča pri Kranju, Šmartna, St. Vida nad Ljubljano itd. itd. Skupno je bilo navzočih okoli 150 delegatov. Navzoči so bili še zastopnik mariborske ZKD g. Špind-1 e r, zastopnici Splošnega ženskega društva gge. Romana Vašičeva in Minka Govekarjeva, zastopnik Nar. strokovne zveze g. J u v a n in predsednik konzorcija »Jutra« g. načelnik Ribnikar.
Zborovanje je otvoril predsednik ZKD g. Jug, ki je predlagal kralju naslednjo udanostno brzojavko, ki je bila soglasno sprejeta: »Na prosvetnem dnevu ZKD v Ljubljani zbrani delegati najudaneje pozdravljajo Vaše Veličanstvo z zagotovilom, da bomo z našim prosvetnim delom prispevali z vsemi silami k napredku našega naroda in države.'«
Predsednik g. Jug je nato presrčno pozdravil prosvetnega šefa dr. Lončarja in ga prosil naklonjenosti. S toplimi besedami se je spominjal duševnega očeta ZKD dr. Žerjava, ki je poslal naslednje pozdravno pismo:
Pozdrav dr. Žerjava
Že odkar je vzniknila srečna ideja, da se s prireditvijo prosvetnega dne počne z novo ofenzivo našega kulturnega po-kreta, sem se radoval, da bom mogel sodelovati.
Nepredvidna kolizija sličnega dela na raznih krajih tne je zadela, da ta dan ne morem biti v Ljubljani in da moram s tem Te zaprositi, da opravičiš mojo odsotnost. To mi je nekoliko lažje le, ker vem, da je naše centralno kulturno delo v rokah izkušenih in vztrajnih mož
Od početka ZKD njen verni sotrud-nik ji ostanem zvest, dokler bom mo-
ša ZKD, morajo nastati v vsej državi, naša pa bodi prva in vzorna med njimi.
Spopolni naj se še s krepkejšo akcijo za naše nravne ideale in z vzgojnim delom v najširših slojih za umetnost in smisel za lepoto.
Dr. Gregor Žerjav
V imenu našega tiska, ki ga navdajajo isti ideali, obetam zvesto podporo ZKD.
Ni pač drugače mogoče, kakor da se prosvetno delo vrši ločeno po svetovnih naziranjih. Nedvomno na prvem ■mestu je v plemeniti tekmi delo tisočerih naprednih kulturnih delavcev prejšnje in sedanje generacije v Sloveniji. To delo pa bo še uspešnejše, če se bodo vsi oklenili ZKD.
Brez državnih in drugih podpor je ZKD ves čas slonela na idealizmu svo-
..... j. ___________, _______ _________ jih sotrudnikov. Zato me ni strah za
gel gibati. Slične centrale, kakor Je na- njeno bodočnost.
Predsednik ravnatelj Anton Jug
Kaj hoče torej ZKD s svojim prosvetnim dnevom? ZKD hoče manifestirati za kulturno delo, se hoče afirmirati in pokazati nase, pokazati, da stoji trdno tu kot mogočna kulturna organizacija z natančno določenim programom dela na vseh področjih slovenske kulture, v prid ljubemu slov. narodu in srečni bodočnosti njegovi in s tem domovini in državi.
ZKD hoče danes podati bilanco vsega svojega dosedanjega dela, razkriti sredstva, s katerimi deluje in razodeti tudi svoje misli in težnje glede bodočnosti. Tu bo kazalo deloma obdržati, deloma zavreči, treba bo na vseh koncih in krajih izpopolnitve; vsemu dosedanjemu delu postavimo danes mejnik in potegnili bomo nova pota in nove smernice za nadaljno delo.
Program in naloge ZKD
Tajnik dr. B a j i č je podrobno razpravljal o programu in nalogah ZKD Ugotovil je, da je prosvetno delo na deželi preveč razcepljeno, da imamo preveč društev ter da je skrajni čas, da se prosvetno delo koncentrira. V začetku vsakega leta naj se postavi realen, smiselni program, ki je izvedljiv. Predavanja naj se ne vrše slučajno od časa do časa, temveč sistematično.
Delovanje ZKD zavzema vedno večji obseg, zato je bilo prav, da se je ZKD v Mariboru oddvojila. Želeli bi kooperacijo z mariborsko ZKD.
O delokrogu, ki naj vlada med So-kolsko zvezo in centralo ZKD je bilo sklenjeno med obema organizacijama, da se Sokolska zveza omeji na specifično sokolsko delo, mi pa da prevzamemo vse drugo.
Govornik je obširno razpravljal o predavanjih ZKD, o sistemu, ki se naj uvede v včlanjenih društvih, o preda-
glasniku, o raznih tečajih, o stikih z inozemstvom, o strokovni knjižnici, ki jo je ZKD osnovala za svoje predavatelje ter o delu. ki naj bo posvečeno mladini.
327 društev s 66.691 člani
Tajnik g. Prešeren je poročal, da je v ZKD včlanjenih 327 društev s 66.691 člani in da razpolaga društvo s 87 odri ir. 1500 igralci. V svrho izpopolnitve naše ljudske dramatike (v sezoni
1927	— 1928 640 gledaliških predstav z 72.925 posetniki) je organizirala ZKD 1. 1924 posebno izdelovalnico ko® stumov, v sezoni 1925 — 1926 režiser« ski tečaj v Ljubljani, tečaj za šminkaj nje na Bledu, v sezoni 1926 — 1927 dramski tečaj na Bledu in v Logatcu, igralski tečaj v Logatcu. Kranju, No« vem mestu in Brežicah ter v sezoni
1928	— 1929 petmesečni dramski te« čaj v Ljubljani.
Glasbi je namenjen poseben pevski odsek ZKD, ki snuje pevske zbore (v sezoni 1927 — 1928 48 po številu), or« kestre, tamburaške zbore (ZKD jih je ustanovila 26).
Mladini prireja ZKD posebne teča« je, predavanja in koncerte.
Največja zasluga in nedvomno na prvem mestu pa je delovanje ZKD na področju poučnega filma. V sezoni 1927—1928 je bilo prirejenih 255 film« skih predavanj s 60.000 posetniki.
Kako je s slovensko knjigo?
Po petminutnem odmoru referiral prof. Breznik o naši knjigi. Iz njegove« ga izčrpnega govora, ki je vzbudil pri delegatih veliko pozornost, posnema« mo:
Položaj knjige je povsod zelo slab. Nemci tožijo, da nemška mladina ne čita klasikov ter da preti nazadovanje nemški knjigi.
Po vojni je bil res živahen književ« ni promet. Pozneje je odjem knjige padel. Pojavile so se nove panoge, ki zanimajo ljudi. Šport nam je odtujil knjigo; mladina je rajši nri športu. Nadalje radio. Prej so zvečer prebirali knjige, zdaj pa poslušajo radio, ker je raznovrsten in nudi več zabave.
Kino knjigi ne koristi, ker odtrga človeka od nje. Knjigi je nasprotno tudi časopisje, ker jo nadomešča. Po* spešuje sicer kulturo, a knjigi ško« dujc.
Dr. Josip Breznik
Položaj slovenske knjig- se je po* slabšal, ker je odpadla Primorska. Knjižni trg smo izgubili tudi v Ame« riki. Kolonija v Nemčiji je mrtva za nas. Nekaj več zanimanja se kaže v Franciji in v nekaterih drugih krajih v inozemstvu.
Naša inteligenca, ki je bila poprej glavni odjemalec knjige, nima denarja in zato kaže ta del minus. Dijaštvo se odtujuje knjigi. Tu naj bi šola zasta« vila svoj vpliv.
Naša založništva pešaio. L. 1923 in 1924 smo izdali okoli 300 knjig letno, lani samo 132. Odjem je vedno manj*
ši. Proda se kvečjemu do 400 izvodov vsa'«. knjige. Ni čuda da je naša knji« ga dr-ga, a je še vcdr.o cencjša kakor češka ali nemška.
Naše dušw • delo * :c začelo s knjio., ki bi morda oc at' vez med inteligenco in narodom. Značilno ie, da je bilo od 132 lani izdanih knjig le 31 leposlovnih, med temi 1 P sloven« skih izvirnih povesti. Kritika ni nobe* ni povesti prizanesla.
Prevodništvu, ki je bilo po vojni /e* lo razvito, preti velika nevarnost z za* konom o avtorskem pravu. Penklub, ki je sodeloval pri tem zakonu, bi pro* sili, da bi posredoval pri Penklubih drugih narodov, naj bi upoštevali po« trebe malih narodov.
Naše časopisje lahko mnogo poma» ga. Njegova naloga bi bila, da bi opo« zarjalo na nove knjige, da bi te oce« njevalo in krivične kritike zavračalo. Časopisje naj bi tudi opozarjalo na pomen družinskih knjižnic.
Pred vojno, ko je visokošolsko di j a« štvo slabše živelo, je mnogo storilo za knjigo. Danes zaman sprašujete po onih, ki sodelujejo pri knjižnicah. Kar velja za dijaštvo. velja tudi za učiteljstvo.
Naše šolske knjižnice se malo izpo« polnjujejo, takisto tudi ljudske knjiž* niče. Vse te skupaj, ne vem, če odvza« mejo 50 izvodov vsake knjige. Naše srednje šole tudi premalo store za knjigo.
Naše oblasti imajo gotove dolžnosti. Oba oblastna odbora naj bi izdala ob* činam navodila, kako podpirati knjiž* niče. Tudi država naj bi podpirala knjigo. Glede razpečavanja knjig naj bi se v novem obrtnem zakonu vstavi* le določbe, da bi jih bilo mogoče ši« riti.
Položaj je resen in slab, a se da dvigniti s pomočjo vseh navedenih či* niteljev.
Po govoru prof. Breznika, ki se ie vseh navzočih dojmil, je bilo dopol« dansko zborovanje končano. Del de« Iegatov si je pod vodstvom prof. Šesta ogledal dramsko gledališče, drugi del pa Jakopičevo razstavo.
Referati, razgovori, nasveti in sklepi
Popoldne ob pol treh so se pričali v tajništvu ZKD pogovori in posvetovanja o raznih tehničnih vprašanjih. Teh posvetovanj so se udeležili priznani delavci posameznih organizacij, starejši člani, pa tudi dokaj mlajših, ki jih zanima* pred vsem vprašanje tehničnega ustroja društev in čim tesnejše zveze z osrednjim vodstvom. Širjenje delokroga Zveze je pokazalo občutno potrebo čim enotnejšega postopanja, da bi se ne cepile sile in ne trosila sredstva za rešitev istih vprašanj in premostitev istih težkoč, ki bi se dale s smotreno delitvijo dela zmanjšati in bi bil tudi uspeh delovanja večji.
Posvetovanja o tehničnih vprašanjih je vodil g. dr. Stojan Bajič, ki je predvsem poudaril, da je popoldanski sestanek namenjen predvsem tovariški debati v ožjem krogu, kjer so vsaki iz-neseni pomisleki in nasveti delegatov naravnost dobrodošli. Dr. Bajič je omenil v svojih uvodnih besedah, da vsak dvotirni sistem znatno otežkoča delo in je priporočil naprednim organizacijam, naj se vedno obračajo na svoje centrale. ker je treba vse delo osredotočiti v iskrenem tovariškem sodelovanju, centrale pa bodo storile vse potrebno, da v medsebojnem sporazumu onemogočijo vsako cepljenje sil. Tajništvo ZKD bo javilo to željo svojim društvom, da se izjavijo, kako si zamišljajo tako sodelovanje z drugimi naprednimi organizacijami in mnenje v ZKD včlanjenih društev bo potem merodajno za dogovor glede skupnega postopka. Zborovaici so pritrjevali izvajanjem in se v debai' izjavili enodušno za tak način rešil ve tega važnega tehničnega vprašanja.
Kot drugi je poročal g. 13. Lovšin o materijalni osnovi naših prosvetnih domov, podal v kratkih besedah verjetnostni račun za snovan-je novih domov, za vzdrževanje in amortizacijo že obstoječih in za sanacijo onih, ki bi mord priSi v denarne težkoče in bi jim grozi'3
nevarnost, da pridejo v tuje roke. Poročevalec je podal sliko asanacije sokolskega Tabora in pokazal na tem orjaškem primeru, kaj se da doseči z vztrajnim delom in z raeutrudljivim iskanjem novih virov dohodkov. Poročilo, zajeto iz prakse, ki jo ima kot odbornik društva za sanacijo Tabora, je vzbudilo pri članih veliko zanimanje in delegati so si zabeleževali njegove stvarne nasvete.
Naslednji poročevalec g. Matija Ro-de je kot knjižničar ene največjih na ših javnih knjižnic in veščak v tej panogi izobraževalnega dela podal naravnost idealno sliko kolaboracije vseh 54 knjižnic ZKD. Priporočali je skupno nakupovanje knjig in tiskovin, učinkovito reklamo in agitacijo za knjižnice ter skrb, da ima vsaka knjižnica na razpolago vedno nova dela, ki ustrezajo duhu in okusu današnjega časa. G. Rode je predlagal ustanovitev posebne zveze knjižnic in se bo osnoval poseben odsek za knjižnice v vodstvu ZKD. V debati se je čula pritožba, da tnladina malo čita in jo je treba šele navaditi na čitanje, ki ga bo gotovo vzljubila in posvečala knjigi mnogo prostega časa., V tem oziru bi morala šola storiti več, kajti ravno šolska leta so tista doba, ko se da doseči največ.
Kot zadnji poročevalec je g. Rudolf Prešeren poučil delegate o težkočah ustanovitve lastnega društvenega kina, kakor ga imajo že nekatere organizacije. Kino je najbolj učinkovito sredstvo za propagiranje omike, je pa obenem izdaten vir dohodkov vsake organizacije. Ker pa so te vrste podjetja združena s skoro nepremostljivimi ovirami zaradi težavne nabave iilma in prekomernega obdavčenja, priporoča g. Prešeren ustanavljanje kinov, ki imajo na programu kulturne filme in uvodna predavanja, ker so taka podjetja osvobojena vseh davkov in dajatev. Zastopniki. vedoč, kako važno sodobno propagandno sredstvo je film, so z osredotočeno pozornostjo sledili izvajanjem poročevalca.
Omladina gledališki odri in dramski tečaji
Vzporedno z gornjimi referati se je istočasno vršila v zborovalnici ZKD ve-lezanimiva diskusija na osnovi izčrpno podanih referatov o napredni omladini, o podeželskih odrih in vzgoji igralskih moči. Diskusijo, ki se je po vsakem referatu razvijala zelo stvarno, dostojno in pri tem prav temperamentno, je vodi! predsednik dr. Jug.
Po otvoritvi popoldanskega sestanka ai kratkem pozdravu prav številno navzočih delegatov je predsednik podal besedo akademiku Viktorju Horvatinu, ki je v kratkem, lepo zaokroženem poročilu podal' sliko življenja, nazorov in društvenega udejstvovanja slovenske napredne ornladine. Slika v 10. letu po končani svetovni vojna, ki je strahovito uplivala na našo mlado generacijo, še vedno ni razveseljiva. Še bo treba mnogo, mnogo smotrenega prizadevanja, da vzgojimo fizično zdravo in moralno čvrsto pokoljenje, ki bo sposobno za življenjsko borbo. Zdravje, morala, znanje so osnovna načela za prerod sodobne mladine. V smotrenem izobraževalnem delu med ljudstvom je slovenski dijak po vojni znatno zaostal za svojim predvojnim tovarišem. V skupnem glasilu slovenskega srednješolskega dijaštva naj bi se temeljito obravnavale smernice c-mladinskega pokreta in na počitniških taborih naj bi se v
razi s kujoč i h, ne zgolj informativnih predavanjih podajali načrti za delo in gibanje.
V stvarnem razgovoru, ki se je dotaknil najrazličnejših dijaških zadev, je osobito g. načelnik Ribnikar podal nekaj tehtnih nasvetov in direktiv, z vidnim zanimanjem pa so posegli v pogovor tudi nekateri delegati z dežele.
Nato je ravnatelj Jakob Špicar i« Radovljice v zelo posrečenem tonu refe-riral o naših gledaliških odrih. Iz premnogih lastnih izkušenj pri radovljiškem odru je zbral izvrstno informativno gradivo za odgovor na vprašanje: Kaj se je doslej delalo na naših odrih, vemo vsi — kako naj se dela v bodoče? Najbolj mori podeželske režiserje repertoar. ZKD i;ma precej izbire, a še vedno premalo. Zbrati in izbrati bo treba velik repertoar ne-le za redne, marveč tudi za mladinske predstave. Ozreti se ie treba po Čehih. A dolžnost vsakega zavednega člana ZKD naj bi bila: Kdor zna, naj za ZKD kaj spiše ali prevede!. Naj druga podeželska diletantska društva posegajo kamorkoli, makar samo po Shakespeareju (kakor se to zares dogaja) — za odre ZKD je ljudski repertoar! ZKD naj v tem pravcu organizira zbiranje ljudskih in mladinskih iger. društva pa naj ji dajo več sredstev Povišati bi bilo treba članarino.
V diskusiji so govorniki zapored osvajali predloge strokovnjaka Špicar-ja, nekaj zelo umestnih nasvetov pa je podal mag. nadsvetnik g. Govekar: Odri ZKD naj se predvsem trudijo, da bo vsaka predstava skrajno vestno pripravljena Izbirajo naj se sami požrtvovalni. nadarjeni igralci. Bolje je, če je število uprizoritev manjše, zato pa vsaka izmed njih dobra.
Prav kratko, temperamentno in prepričevalno je slednjič višji režiser prof. Osip Šest izpregovoril o dramskih tečajih, ki jih je ZKD organizirala v pre-tečeni sezoni. Kaj so se gojenci v njih naučili? Tole: ne, kaj se igra in koliko, marveč kako! Teoretično in praktično izobrazbo nudijo ti tečaji. Seveda stroški so zvezani z njimi. Toda to je le investicija za pravi in sigurni moralen in obenem tudi gmotni kapital onih odrov, ki dobijo po tečaju izobražene igralce. Prof. Šest je za svoja lepa izvajanja žel presrčno odobravanje. ZKD bo izvedla subskripcijo za njegovo pripravljeno knjigo, ki bo izvrstno vsestranski priročnik za režiserje in igralce podeželskih odrov.
Zaključek Prosvetnem dne
Ko so tako v najlepšem poteku in točno odmerjenem času bili podani vsi referati ter so se vsi delegati zbrali v zborovalnici. je predsednik direktor Jug v toplem, bodrilnem zaključnem govoru izrazil zahvalo za veliko udeležbo in vzorno disciplino. Prosvetni dan ZKD je podal krasen vnanji in notranji uspeh: po odlični številčni reprezentanci in po dragoceni moralni pridobitvi. Poleg zalivale posameznim govornikom in referentom je bil soglasno z odobravanjem sprejet predlog, da se predsedstvo ZKD zahvali načelniku min. za nar, zdravje g. dr. Štamparju brzojavno in šefu Higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Pircu pismeno za velikodušno naklonjenost.
Vsesplošno zadovoljni so se delegati razhajali z večernimi vlaki v domače kraje. Prosvetni dan ZKD^se bo odslej vršil vsako leto v maju. Želja naša je samo, da bi bil vsakoletni Prosvetni dan, tako lep praznik prosvetnega dela in tako ekscelentna manifestacija volje za kulturno dviganje našega rodu.
Mariborsko pismo »Ponedeljku"
Gfurgjevdanski uranak, pravoslavna Velika noč in Florjanova nedelja — Živahno vrvenje v mestu in okolici — Nezgode in
sreča v nesreči
.Maribor, 5. maja.
Mar je pravoslavni zeleni Gjorgje pri nebeškem Očetu v večjih časteh, kakor latinski Jurij? Današnja nedelja je bila vsekakor res prva prava pomladanska nedeiia. Na dvorišču vojašnice kralja Petri so v zgodnjih jutranjih urah 7a svoj Uskrs slavili z tojaško godbo in kolom tudi tradicionalni Gjurgjevdanski uranak. v mestu in okolici pa so mnogo bolj proslavljali sv. Florjana, zaščitnika pred ognjem, kajti za katolike je današnja nedelja bila Florjanova. Mnogo izletnikov je pohitelo k cerkvici vrh Kalvarbe 'oliorjem. kjer se je razvilo zelo živah no vrvenje, tako da je bila »slovenska« Kal-varija podobna pestremu mravljišču, ki se fe polagoma praznilo proti prijaznemu Rad-vanju in močno zasedenim Pekram, krajem, kjer izvira zlata vinska kapljica. Popoldansko življenje je bil« jako živahno, proti večeru pa je postalo Še boli animirano. Take velikega, uprav rekordnega navala ni bilo zlepa v Limbušu, Pekrah in Razvanju, kakor današnjo nedeljo. Poleg priljubljenega Pohorja, ki se kar smeji v svežem pomladnem zelenju, je nadalje odšlo mnogo me ščanov na Sv. Urbana in na bližnje griče. Pojavili so se tudi prvi lovci, ki so odšli že < soboto zvečer na svoja stajališča na Pohorju čakat zaljubljeno pojoče divje peteline. Na policiji pa je bila ves dan neverjetna suša. kakršne niso zlepa vajeni. Samo štiri zaradi preobilega alkohola razvnete razgrajače so zaprli in še ceio avtomobili so bili tako pridni, da so samo štiri zapisali. Ostale prijave pa so bile zelo malenkostnega značaja.
Solnčni dan je privabil k Dravi mnogo veslačev in tudi že precej kopalcev, ki pa so se zadovoljili le s parkratno prho, kajti Drava je le še strupeno hladna in sprejema v svoj objem le stare trenirane kopalce, predvsem one. ki so ji tudi v najhujši zimi
ostjtli zvesti.
Krasno vreme je zvabilo v prosto prirodo tudi mnogo kolesarjev. Zaradi nagle in neprevidne vožnje io padel s kolesa 19-letni Josip Uleš Iz Lajteršperga. Potolkel se je
na obrazu in se ranil ood levim očesom. 1S-letna Josipina Danjko je imela isto smolo. Ranila si je desni laket. V obeh primerih je moral posredovati rešilni oddelek. Tudi dva šoferja lahko govorita o sreči v nesreči. 25-letni Karel Gruber je pri Breznem zadel s sprednjo šipo avtomobila v neko viseče drevo. šipa se je strla in mu povzročila vrezni-ne na obrazu in na glavi. 37-letni šofer Miško Munjak iz Zagreba pa je zavozil s svojim avtomobilom blizu Selnice ob Dravi, "ho-teč se umakniti drugemu, v obcestni drog nad dravskim pobočjem, ki je preprečil poleg neprostovoljne kopelji v hladni Dravi sicer neizogibno katastrofo. Po prestanem strahu in zasilni popravi je lahko avtomobil nekoliko poškodovan odbrzel zopet proti Mariboru.
Mladi mesečni datum je napotil marsikatero društvo, da ie priredilo svojo popoldansko veselico. Med številnimi je vredna omembe veselica nižjih poštnih uslužbencev pri Treh ribnikih, ki je privabila mnogo občinstva in je izborno uspela.
Tako se je Maribor danes zabavai brez i uj.ših nesreč, nezgod in nerednosti. >ele florijanova nedelja ie nrinesla vere v pra-\ o pomlad.
ste se ie naročili i?a pomimi?!
Pride!	Pride!
ER0TIK0N
film v glavni vlogi naša
IT A RINA Pride! Elitni kino Matica.
Francosko jugoslovensko
pobratftmstvo
Zborovanje francosko jugosloveske trgovske zbornice — Manifestacija prijateljstva — Novo francosko društvo prijateljev Jugoslavije
Pariz, 5. maja. Včeraj ob 2. popoldne je imela francosko - iugoslovenska trgovska zbornica svojo letno skupščino, ki ji je predsedoval predsednik zbornice minister Louis Marin. Poleg našega poslanika dr. Spalajkoviča je zastopal našo državo tudi poslaniški svetnik dr. Vukčevič. Na skupščini je bilo odobreno poročilo začasne uprave, ki ji je bil izrečen absolutorij. Za tem je bila izvoljena nova uprava ponovno s predsednikom Louis Marinom na čelu. Dve podpredsedniški mest? sta rezervirani za zastopnika gospodarskih krogov v Ljubljani in Zagrebu.
Pariz, 5. maja. Snoči so dijaki Male antante v Parizu priredili v hotelu kralja Jurija V. slavnostno soarejo pod predsedstvom Avgusta Gauvaina, glavnega urednika »Journal des Debats« in člana akademije. Prisostvovali so ii kot častni predsednik češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski. jugoslovenski po-
slanik Spalajkovič ter Cantacusene kot zastopnik ru-munskega poslanika v Parizu Diamandia.
Pariz, 5. maia. Društvo prijateljev Francije, čigar častni predsednik je maršal Franchet de Esperey, bo priredilo manifestacijo jugoslovenskega francoskega prijateljstva s sodelovanjem jugoslovenske kolonije v Franciji in društva jugoslovenskih dijakov v Parizu. Obenem bo tudi spominska svečanost Zrinjskega in Frankopana ter se bo istočasno osnovalo tudi novo društvo prijateljev Jugoslavije v Franciji z nalogo, učvrstiti politične in gospodarske zveze med obema državama. Na tej manifestaciji bodo govorili francoski minister Louis Marin, naš pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovič ter v imenu jugoslovenske kolonije Krešimir Kovačevič. Glavni tajnik omenjenega društva bo govoril o Zriniskeni in Fran-kopanu.
Na Černučah se je snoči ubil z motorjem vojak Furek iz Maribora. dočim je bfl njegov spremljevalec samo lažje poškodovan
Ljubljana. 5. maja.
Zvečer se je po mestu nagloma raznesla vest o motorni nesreči, ki se je okoli IS. pripelila na Črnučah in je žal zopet zahtevala za žrtev mlado življenje
Vojaka Ivan'?) Furek iz Maribora in France Potočnik h Kamnika stara po 22 let in oba uslužbena pri avtooddelenju v Ljubljani, sta opoldne riskiraln ^črno vožnjo* 7. motorjem. Furek. ki je po poklicu mehanik, je vzel motor, last nekega podporočnika, ki je te dni na dopustu v Mariboru, naložil je na zadnji sedež svojega prijatelja Frana, pa sta jo ubrisala iz mesta. Okoli 14. so ju pn-santi strahomn opazovali, kako sla 7. blazno hitrostjo drvela po asfaltirani Tavčarjevi in Miklošičevi cesti Furek je vedno v07.il precej brezobzirno, bil pa jo na glasu kot zelo spreten mehanik in voz-č.
Kje in kako sta se Furek in P. vozila vse popoldne, zaenkrat še ni znano. Okoli pol 18. sta se vračala proti mestu. Tn ravno na zadnjem delu povratka jima usoda ni bila mila. Na černučah. med Tavčarjevo gostilno in mostom ju je doletela na ovinku nesreča. Sodili je. da sta zašla na pesek, kajti motor je nenadoma spodrsnel in vozača sta ž njim vred padla. Pri padcu ju .ie motor potegnil za seboj, prekobalila sta se večkrat in končno nezavestna obležala na travniku ob cesti. Za Fureka, ki je z glavo priletel ob obmejni kamen, ni bilo veo rešitve. Imel je globoko rano na glavi.-odtrgalo mu je tudi levo uho.
Nesrečo je opazilo več ljudi, ki so poško-dovaneema naglo priskočili na pomoč. Oba so prenesli v bližnjo Tavčarjevo gostilno,
kjer so ju na verandi obvezali in jima nudili prvo pomoč. France se je kmalu zavedel. dočim je ostal Furek nezavesten. O nesreči^ je bil medlem obveščen tudi major Jaklič, ki je hil slučajno na Ježici. Nemudoma je pozval rešilni avto garnizijske bolnice. Ker pa je bilo Furekovo stanje precej kritično in ie bila vsaka nrnuta dragocena, je naprosi! nekega ljubljanskega trgovca, ki se je prine]jal skozi Črnuče, naj se Ranjencev usnrli in naj ju naloži na svoj voz. Trgovec je bil takoj pripravljen za samari-tansko delo in jP naložil Potočnika na svoj avto, dočim so morali glede Fureka vseeno počakati na voiaški rešilni avto. še preden pa so ga pripeljali v garnizijsko bolnico, je siromak umrl. Zlomil si je bil tilnik in je bila vsaka pomoč zaman. Prenesli so ga v mrtvašnico. Potočniku, ki si je pri padcu zlomil nogo. pa so v bolnici obvezali ter uravnali nogo in jo dali v mavec. Drugih poškodb nima.
Tragična smrl mladega Fureka je vzbudila splošno sočutje. Pokojnik je bil simpatičen. marljiv fant in dober tovariš. Samo preveč pogumen je bil in to ga je stalo življenje.
*
Druga nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala prevelike žrtve, se ie primerila popoldne na zloglasnem ovinku ori Jcocrci nad Medvodami. Dvema znanima motociklistoma iz Ljubljane se ie vnel motor. Vozača sta pravočasno odskočila in zavrgla goreče motorno kolo uničenju, nakar sta motocikiista peš oriraižala v Liubliano.
Strašna eksplozija dinamita
V Batini pri Bel ju je v nekem kamnolomu eksplodiral zaboj di-
namitnih patron, ki jih je vlažne položil neki delavec na peč,
da bi se posušile — Osem delavcev ubitih, eden težko ranjen
Osjek, 5. maja. Včeraj okoli 3. popol- I novanje ter jih položil iia peč, da bi se dne se je dogodila pri kamenolomu Ske- posušile. Ko so se vlažne patrone po-
la v Batini, v neposredni bližini držav-, nega imetja Belja, strašna eksplozija dinamita, pri kateri je bilo 7 delavcev ubitih, več pa težko ranjenih.
Kamenolom je last novosadske tvrdke Guttmann Frank. Popoldne ie namreč odšel glavni nadzornik kame-noloma Almadi v pisarno upravitelja, da bi prejel denar za izplačilo mezd delavcem. Spremljal ga je delavec, ki je nosil s seboj več zabojev dinamitnih patron, približno 25 kg. Zaradi dežja zadnjih dni so bile dinamitne patrone vlažne in eden izmed delavcev, ki je stanoval v bližini pisarne v neki baraki, je te patrone odnesel v svoje sta-
sušile, je došlo do eksplozije, ki je vse poslopje porušilo do tal.
Sedem delavcev, ki so bili v baraki, je bilo ubitih, dočim sta bila dva težko ranjena. Eden izmed težko ranjenih delavcev je na prevozu v osješko bolnic« umri, dočim se za drugega še ne ve, ali bo ostal pri življenju. Lažje ranjenih je bilo še več drugih delavcev. Ponesrečence so mogli šele po dolgem trudu izvleči izpod razvalin.
Oblasti so takoj uvedle preiskavo, kdo je zakrivil nesrečo in kdo je zanjo odgovoren. Strašna nesreča je izzvala v vsej okolici mnogo sočutja.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
Ponedeljek, 6. maja: Zaprto.
Torek, 7. maja: Zaprto.
Sieda, 8. maja: Bitka Red B.
Četrtek, 9. maja: Dobri vojak Švejk. Ljud.
predstava. Znižane cene. Izven. Petek. 10. maja: Zaprto.
OPERA.
Ponedeljek, 6. maja: Zaprto
Torek. 7. maja: Črne maske, premijera. Izv.
Premijera izvirne slovenske opere
Jutri, v torek, dne 7. t. m. bo krstna predstava izvirne slovenske opere Črne maske, ki jo je vglasbil g. Marij Kogoj. Za premi-jero izda gledališka uprava Gledališki list. v katerem so priobčeni razni sestavki, ki ee nanašajo na vprizoritev tega dela. Zato opozarjamo vse prijatelje gledališča na to številko Gledališkega lista, ki se bo dobila na večer premijere pri bil jeter jih v opernem gledališču Premijera se vrši izven abonmaja.
Robert Primožič, odličen pevec, velik umetnik, ki obvlada ogromen baritonski repertoar. znan in visoko cenjen je po vsej Jugoslaviji pa tudi izven nienih mej. Kjerkoli je nastopal, je imel velike uspehe. Jutri nastopi v vlogi glavnega junaka T orenza v Kogojevih črnih maskah. Kakor že omenjeno. je to ogromna baritonska partija, kakor-šne ne pozna cela operna literatura. Na pevca slavi v glasovnem in igralskem oziru ogromne zahteve. Preverjeni «mo, da io bo g. Primožič odlično izvedel. Z izredno ljubeznijo se je takoj oh svojem prihodu v Ljubljano posvetil študiju te partije, katero danes popolnoma obvlada in tako omogoča vobče vprizoritev tega dola na našem odru.
Banovčev večer
Opozarjamo na nocojšnji koncert slovm-5ke narodne in umetne pesmi, ki ga priredi ob 20. uri v Filharmoničn; dvorani g. Ra-novec. eden najpriljubljeneiših članov slovenske opere. Program je izredno skrbno izbran, v prvem delu izvirni samospevi, ki se ta večer prvič javno izvajajo, drugi del pa je posvečen izključno le slovenski narodni pesmi. Vse prijatelje našega izvrstnega pevca vabimo na ta njegov večer. Pri l-^n-virju: kons. Marijan Lipovšek. Predprod■< 1 v Matični knjigarni.
Koncert gospe Lovšetove
S|K)red koncerta, najpopularnejših ameriških koncertnih pesmi, ki ga bo izvajala operna in koncertna pevka ga Pavla Lovše-tova v sredo. S t m. ob 20. v Filharmonič-ni dvorani. T John Prindle Scott: Iz zbirke -Svetih pesmi' Pridite, pravični (Sv. Matevž. 34—36^ Roger Ouilter: Pojdem na polje. Rolatid Ralev: Nočni veter. Frank La Forge: I7. Schakespearievega >The Tempest-I. dejanje: Pridite na svetli prod. TI. Pearl G. Curran: Ob zori. Ethelbert Nevin: Rožni venec. Charles Wakefield Cadman: Ne kliči me več! III. Zamorske duhovne pesmi (Ne-gro spirituals) zbral H. T Burleigh: HaH Trials (Težke misli), Delp River (Globoka r< ka). Oh. Didn"t Tt Rain (Vesoljni potop). (Pesmi se nojejo v zamorskem dialektu. T7. zbirke indijanskih pesmi: From The Land of the Skv, Blue \Valter. Staromehiška lju-bavna pesem: Marcheta. Indijanski Ijubav-ni klic. IV. Havdn Wood: Vso božjo noč... Pearl G. Curran: Nocturno. Pearl G.Curr.iii: Kaj je pesem? — Umetnico spremlja pri klavirju kons. Marijan Lipovšek. Vstopnice v Matični knjigarni.
PRVI MAJ V PARIZU
V
ske pade.
..... ......— _
nasprotju z Berlinom, kier so komuni-sti zakrivili prvega maja prelivanje člove krvi, so v Parizu podvzeli obsežne var-nostne mere. ki so preprečile krvave spo
»
Miss Dalmacija« poleti v Split
Split, 5. maja. V torek nnoldue bo priletelo semkai naše novo letalo »Miss Dalmacioa«. ki ie pred dnevi prispelo iz AngKie in se nahaja na propagandnem 00-ietu 00 naši državi. Letalo bo pristalo na kraiu. kier se ima zgradili novo okrožno
sodišče, prei na se bo spustilo še na leta lišču naše mornariške letalske šole v Divu Hali Poleg Trocira.
Stavbna katastrofa
Chieago. 5. maja. Tukaj se je zrušila t r i -nadstropna hiša. Domneva se, da je bilo ubitih 13 delavcev.	*
Zaključek spora v starokatoliški cerkvi
Pri včerajšnji volitvj sinoda hrvatske starokatoliške cerkve so zmagali pristaši škofa Kalodjere
Zagreb, 5. maja. Danes se ie vršila saborska volitev hrvatske starokatoliške cerkve. Zmagala ie lista škofa Marka Ka-lodiiere.
Preden se ie pričelo zborovanie. ie prisotni policijski uradnik opomnil udeležence, nai ohraniio red in mir da bi mu ne bilo treba posredovati, ker so znana nasmrot-stva v saboru staro-katoliške cerkve Opozicija je pri volitvah izročala modre glasovnice. pristaši škofa Kalodiere Da bele. Za opozicijo ie bilo oddanih 65 glasov, za pristaše škofa Kalodiere oa 119. Z ozirom na to so bili izvoljeni v sinod hrvatske staro-katoliške cerkve samo pristaši škofa Kalodiere.
Z v o lit vi jo je bila skupščina, ki se ie pričakovala z mnogim zanimanjem v hrvatski javnosti zaradi dolgih polemik med pristaši staro-katoliške cerkve, zaključena. Pristaši škofa Kalodiere so ga 00 končanem zborovanju spremili med ovaciiam- do nic-govega stanovania.
Nesreče in samomori
Zagreb. 5. maja. Včeraj popoldne se je odpeljal z avtomobilom iz Zagreba obrtnik Gruborovic s svojo družino v Samobor. Vseh je bilo devet oseb, med njimi tudi linančni lajnik Gruborovic. Približno 2 km od savskega mostu v Podsusedu je počil gumijev obroč na prvem kolesu avtomobila, zaradi česar se je zaletel avtomobil v veliki obcestni kamen, ki se je odbil, avtomobil pa ie zdrčal v 3 m globok jarek. Ako bi ne i>ilo kamna, bi se avtomobil prevrnil, tako na so potniki dobili samo lažje poškodbe Ponesrečence je neki avtobus pripeljal nazaj v Zagreb, dočim je poškodovani avtomobil ostal na mestu nezgode. Zanimivo je. da je finančnega tajnika Gruboroviča že pred dvema letoma v Zagrebu povozil neki avtomobil in ga težko poškodoval.
Beograd. 5. maja. Danes popoldne je v neposredni bližini železniške postaje skuša la izvršiti samomor z veronalom neka Živkn Momčilovič zaradi domačih prepirov z možem. Prvo pomoč so ji nudili na železniškem komisarijatu. nakar so jo prepeljali \ bolnico, kjer so ji izprali želodec. Njene pc-škodbe so precej težke. — Danes so poteg nili iz Save tudi truplo moškega, ki je bilo že v razpadanju. Identitete mrtveca še niso ugotovili, domneva pa se. da je truplo seljaka. ki je pred tremi tedni utonil in ki ga do danes še niso izsledili.
Na pol pota do prvaka Sloven je
Zaslužena zmaga Primorja nad Mariborom — Zaključek prvenstvenega tekmovanja v Ljubljani _ Slovan pade v lb razred — Poraz Ilirije v Sarajevu — Dunaj v Zagrebu porazen — Re-mis Avstrija : Madžarska — Družina Mure vodi v hazeni — Zmaga Grčije v Davisovem pokalu _Uspele konjske tekme v Ljubljani in v Ljutomeru.
ASK Primorje: I SSK Maribor 7:3 (3:2)
Maribor, 5. maja. Za prvo finalno te,kuno za prvenstvo Slovenije med prvakom LluMuane ASK Prknoni« in prvakom Maribora ISSK Ma-ritoor, je vladalo
v Mariboru izredno zanimanje. Primorje je dospelo že v soboto popoldne, kai je uverilo vsakogar, da polaga prvak Ljubljane veliko važnost na finalno tekmo z Mariborom. Pristaši Maribora so organizirali registrirano sadrugo z neomejeno zavezo pod imenom »Ki-hice, ki je izdala 10 zapovedi za »drukerfe« Maribora. Med temi zapovedi je bila tudi točka »Ne kriči po krivem proti Primorju«. Člani te zadruge so delili te zapovedi po kavarnah in v mestnem parku za časa današnjega dopoldan, skega koncerta. Reklame je bilo več kot dovoli. zaradi česar rekorden obisk tudi ni izostal Pozornost so vzbudili tudi leibioi Primorja, ikr so prispeli v Maribor v nedeljo dopoldne.
'Mrzlično razpoloženje je vladalo med publiko, Joi ie napolnilo igrišče do zadnjega kotička. Točno ob 16. sta nastopili moštva. Maribor je volil prostor. Primorje pa je imelo početa udarec. Maribor je v prvih minutah z lepimi kom-binaoiiami nevarno osvajal teren ter že v 7. imnuti izsilil kot, ki je ostal neizrabljen. V naslednjih minutah prevladuje Primorje ter doseže
v 9. minuti prvi gol,
ta je rezttkiral iz nesiporazumljenja med branile; in vratarjem Maribora. Že v prihodnji minuti pade drugi gol za Primorje. Igra se razvida v vedno ostrejšem tempu. Maribor preigra-va spretno vrste nasprotnika ter ustvarja nevarne situacije. V 11. minuti zopet kot, ki ga odbrani Primorje. Vse akcije Maribora se raz-jajo ob sigurni obrambi nasprotnika.
vi
Maribor
ie v poliu prvovrsten m igra za oko lepšo, toda nekoristno igro. dočim izrabi Primorje sleherno situacijo in doseže v 18. iromrti tretji gol. 5 tem je Primorje tudi že
odločilo igro v svojo korist.
Maribor zopet oblega. Sodnik odavižga hands P-'morja v kazenskem prostoru ter diktira 11-mctrovfco, ki jo Unterreiter zabije v mrežo. Maribor ostaja v polju v premoči m doseže v 30 in 31. minuti dva kota. V 37. mimiti zopet kot proti Primorju, ki ga izrabi Vodeb ter po-•une vratarja z žogo v mrežo. 3:2 za Primorje. Ni pori Maribora za izenačenje ostanejo brez-u,spesni V 44. minuti zopet kot za Maribor.
Izboljšanje rezultata po Mariboru je zopet
vlilo poguma Mariborčanom,
toda izredno razpoloženi napad Primorja zviša v 2. minuti drugega polčasa na 4:2. Naslednjih osem minut prevladuje Primorje ter za-b?ie v 10. minuti peti gol.
Usoda Maribora jc b:ia s tem zapečatena. Toda končni rezultat teh naporov sta bila samo dva kota v 11. m V mniri. V 15. minuti zviša Primorje rezultat na' 6:2. Primorje je pač izrabilo vsako napako Marborove obrambe, ki je taktično mnogo greši;?. m krivda skoraj za vse gole izključno na njen rovaš. V 22. minuti zabije^ Maribor po vehemeivtnem obleganju tretji gol. Že v 24. minuti postavi Primorje z 11-metrovko, ki je bila diktirana zaradi foula na 7:3. Tudi v drugem po'času je absolutno prevladoval Maribor, lo-da Primorie se je poslužilo pravilne taktike .er b-anilo z vsemi razpoložljivimi močmi. V golu so "stali branilci in krilci in tako je bil ves trud sicer požrtvovalnega Maribora zaman.
Glavna prednost Primorca
k bila brzina, zlasti pa odločnost pred golom. Splošni vtis je ta, da je bi!
Maribor tehnično in kombinatorno boljši, d : m jc Primorje zaradi srvo-je prodornosti za-
shiženo zaslužilo zmago.	.....
Sodil je objektivno g. Vodišek. Publike je bilo okoli 1200.
Hermes • Slovan 2:1 (1:1)
Včerajšnja zaključna prvenstvena tekma La razreda med Hermesom in Slovanom, ki je bila velikega pomena za oba zadnjeplasirana kluba v tabeli, je končala z zasluženo zmago Hermesa in potisnila Slovana v I.b razred. Jadran, ki je •po tej zmagi Hermesa ostal na zadnjem mestu prvenstvene tabele La razreda, se mora za končni placement udariti še s Svobodo, prvakom Lb razreda, kar bo zanj nafbrž trd oreh.
Hermes je nastopil v najmočnejši postavi, toda brez Zalokarja, ter ponovno dokazal, da je
tehnična enajstorica,
ki ima vse pogoje, da se razvije v prvovrstno moštvo. Njegov napad je včeraj predvajal krasne kombinacije in se s preračunanimi finesami z lahkoto preigraval do nasprotnikovega kazenskega prostora. Posebno je ugajal srednji napadalec Svetic, ki se od tekme do tekme dviga. Tudi obe zvezi sta sijajno v igran i. V krilski vrsti je mož na mestu srednji krilec Marinko; •proti koncu mu je zaradi razbijanja žoge SIo-vanovih napadalcev že zmanjkovalo sape. Branilca se razvijata v dobro vigrano celoto in tvorita s prav dobrim vratarjem Burjo zid, ob katerem se razbija malone vsaka akcija slabše napadalne vrste.
Slovan je igral v zavesti, da ima mnogo pridobit: ali izgubiti ter je zato
napel vse sile,	|
da bi ohranil vsaj neodločen rezultat ali pa i dvignil število ustreljenih golov. Levji delež na ! raameroma zelo uigodnem rezultatu imata branika s srednjim krilcem Volkarjem; tudi vratar
— posebno v prvi polovici — pokazal nino-eo '.epih parad. Napadalna vrsta je igrala na Prodore, ki jih je vedno in vedno uprizarjal najbolj a si! ni Ci.rovič. Slabi sta -bili obe krili, posebno desno. Moštvo je v celoti igralo požrtvovalno in neumorno, vendar se — razen dobre | četrt ure pred koncem — ni moglo otresti Her- i mesovjh klešč.
Igra je tekla mirno in skoraj ni bilo videti, , ^	..	. -__,	. , .
c,„	. . . ~ , . j:i ! Družina Maribora je predvedla igro, ki
da gre Slovanu za eksistenco. Tekmo je sodil	7M»taiala /a ono lanskega
2. Cimperman, ki je le deloma zadovoljil; do- i j-e -dalec postajala _za ono lanskega
mesa ter tretji za Hermesa iz prostega strela, diktiranega radi roke Slovanovega igralca, ki ie sodnik ni mogel videti.
Goli so padli v 24. min. iz enajstmetrovke za Slovana (GLobelnik) in dve minuti pozneje po Sveticu. Odmor 1:1. Po odmoru je Svetic v 25. min. ustrelil iz prostega strela odločilni sol. Koti 6:4 za Hermes.
Publike je bilo zelo malo.
Prvenstvena tabela La razreda za sezono 19-28/29 kaže naslednjo definitivno sliko: Primorje s 8 0 0 45:7 16 Ilirija	8 6 0 2 43:12 12
Hermes 8 4 0 4 1S:32 S Jadran	8 10 7 9:37 2
Slovan 8 1 0 7 7:34 2
Rezerva Slovana je porazila Hermesovo rezervo s 3:1.
Slavija : Krakovo 2:2 (1:1)
Včeraj se je pričelo prvenstveno tekmovanje v II. razredu. Prva tekma med Slavijo in Kra-kovom je ostala z 2:2 (1:1) neodločena.
Zagreb : Dunaj 2:1 (1:0)
Zagreb, 5. maja. Ob velikanskem zanimanju zagrebške publike se je danes vršila medmestna tekma med reprezentancama Zagreba in Dunaja, ki je prinesla zasluženo zmago zagrebškemu nogometnemu športa Že včeraj so bile razprodane vse vstopnice, tako da je današnji tekmi, ki se je odigrala na izrišču Concordije, prisostvovalo nad «000 oseb. Napeto in zanimivo borbo so prišli gledat med drugimi zagrebški župan dr. Srkulj in avstrijski konzul s celokupnim osobjem konzulata.
Dunajsko moštvo sta najprej pozdravila župan dr. Srkulj in predsednik ZNPa dr. Šuklje. Obema se je zahvalil za prisrčen sprejem vodja dunajske ekspedicije Tasch. Zagrebčani so poklonili Dunajčanom krasen album Zagreba. Dr. Šuklje je s prisrčnimi besedami čestita! jubilantu Ramenu, ki je tridesetič nastopil za avstrijske barve ter mu izročil v dar lepo plaketo ZNPa.
Moštvi sta nastopili v naslednjih posta: vah:
Zagreb: Mihelčič - Gmajnički, Koch -Marjanovic, Premeri, Kunst - Wolf II., Babic, Hitrec, Leinert, Pavelič II.
Dunaj: Hiden - Jelinek, Rainer - Chlou-pek, Bilek, Nausch - Molzer, Juranič, Izda, Walzhofer, Langer.
V 10. minuti dobi Pavelič žogo od Hitreca ter strelja iz daljave 20 m neubranljivo v levi kot dunajskega gola. Zagreb vodi z 1 : 0. V drugem polčasu prevzame Hitrec v 25. minuti žogo od Babica ter noviša skore na 2 : 0. V 32. minuti doseže Langer z levega krila časten gol za Dunaj. Proti koncu so Zagrebčani vedno bolj v premoči, vendar na ne morejo zvišati rezultata.
Dobro je sodil g. Fabris.
Ostale nogometne tekme
Celje: SK Rapid : Atletik SK 5 : 1 (2 : 1). Prijateljska tekma. Atletiki so bili v prvem polčasu v stalni premoči ter so v 20. min. dosegli vodstvo. Vendar je Rapid v 25. minuti izenačil ter v 28. minuti zabil drugi gol. V drugem polčasu pa je prevladoval Rapid ter zabil še tri gole, med temi dve enajstmetrovki. Tekma ni nudila posebnega ulitka
Beograd: BSK : Prostejov 2 : 1 (2 : 1), Slavija (Sofija) : Jugoslavija 5 : 3 (2 : 1).
Čakovec: Železničarji (Maribor) : SK Ca-kovec 6 : 1 (2 : 1).
Sarajevo: Slavija : Ilirija (Ljubljana) 5 : 1 (3 : 0).
Dunaj: Avstrija : Madžarska 2 : 2 (l : 1). Sodnik Carraro (Italija). 60.000 gledalcev. Obe moštvi sta predvedli lepo igro, vendar so bili Rapidovi igrači v avstrijski reprezentanci precej izmučeni. V 15. minuti ie Takacs dosegel vodstvo za Madžare, 10 minut kasneje na izenači Siegl. Do odmora je bila igra otvorjena. V 37. minuti drugega nolčasa zabiie Wesselik drugi eol za Avstrijo in eno minuto pred koncem izenači Madžarska zopet po Takacsu. Tudi predtekma med Dunajem in amaterji madžarske provin-cije je s 4 : 4 (2 : 1) ostala neodločena.
Budimpešta: Komb. FTC - UTE : Kemb. WAC - WFC (Dunaj) 3 : 2 (0 : 1).
Anversa: Anversa : Rotterdam 4:1 (1:0).
Gole so zabili za Muro izborna srednja napadalka Kardoševa 6, desno krilo Jooias 3 in levo krilo Peček 1, za Maribor sred* nja napadalka Vuga 6 ter levo in desno krilo Ribaričeva in Vodebova po 1.
Tenis
i,
T
enms
Berlin: Hertha : Siidstern 5 Borussia : Luken (Švica) 2:1.
Niirnberg: I. FC Niirnberg : Oermania (Brotzingen) 6 : 0.
Draždane: Guts Muts : Stade Francaise 2 : 1 (0 : 1).
Lausanne: Češkoslovaška : Švica 4 : 1 (2 : 0). Švicarji so igrali zelo sirovo. Publika je celo vdrla na igrišče. Cehoslovaki so bili mnogo boljše moštvo.
Lahka atletika
Cross country dam v Zagrebu
Zagreb, 5. maja. Danes se je vršil cross country tek dam na 2000 m. katerega so se udeležile tudi tekačice ljubljanske Ilirije.
Rezultati so bili: 1. Bobinski (Concordia) 10 : 24.8, 2. Wohlfart (Ilirija) 10 : 32, 3. Radovič (Hašk) 10 : 36. 4. Globan (Hašk), 5. Stefanini (Hašk), 7. Zrinski (Cor.cordia), 7. Erber (Ilirija). 8. Ružič (Hašk). 9. Sene-kovič (Ilirija), 10. Miliac, 11. Pefrič (Ilirija).
Hazena
SK Mura: I. SSK Maribor 10:8 (5:4)
Murska sobota, 5. maja. Ob izredno le« pem vremenu se je danes vršila pred pri* bližno 500 gledalci najvažnejša in najzani* mivejša bazenska tekma v Sloveniji, pri S kateri je zasluženo zmagala družina Mure.
čim je imel v polju igro še dovolj v rokah, je
v kritičnih sitni aoiij ah pred vrati izgubil ra«sod nost. Značilno je, da so vsi trije goli v tetami i padli
Iz problematičnih pozicij,
in sicer prvi proti Hermesu iz enajstmetrovke radi problematičnega foula v kazenskem prostoru, drugi k šofctoe offcSde pozicije v prid Her- i od začetka do kraja zanimiva.
leta,
dočim je družina Mure pokazala viden na« predek. Zmago Mure je pripisati odločno« sti napada, dobri zvezi krilske vrste med j obrambo in napadom ter izredni igri Cim* j permanove v drugem polčasu. Pri Mariboru ie omeniti zlasti branilko Vrščajevo, ki je bila najboljša igralka na polju. Igra je potekla vseskozi fair ter je bila
Davisov pokal
Atene. Rezultati prvega dne: Zcrlender premaga Friedricha s 6:3, 6:0, 6:2, Evstra* tiadis pa Schafferja s 6:2, 7:5, 6:3. Grči« j a vodi 2:0.
Helsingfors: Finska : Egipt 1:1.
Kodanj: Danska : Nemčija 3:0.
Medklubski turnir v Mariboru
Maribor, 5. maja. Danes se je vršil med1« klubski tenis turnir med SK Rapid in ST Ptuj. Zmagal je Rapid z 8:2. Posamezni re» zultati so bili:
Single gospodje: Hitzl (R) : Lakotnik (P) 6:2, 6:4, dr. Blanke (R) : Honvery (P) 6:0, 6:2, Jurko (P) : Kiepach (R) 6:3, 2:6, 6:4, Schescherko (R) : dr. Muhič (P) 6:0, 6:3.
Single dame: Hitzl (R) : Mejžer (P) 6:0, 6:1, Felber (R) : Tkalec (P) 6:1, 6:1.
Double gospodje: Hitzl — dr. Blanke (R) : Lakotnik — Honvcrv (P) 6:1, 6:2, Kie* pach — Schescherko (R) : Jurko — Borov* skv (P) 6:3, 8:6.
Double dam: Hitzl — Felber (R) : Mej* žar — Tkalec (P) 6:0, 6:1.
Konjski šport
Skakalne tekme v Ljubljani
Včerai popoldne ie priredilo Kolo iahačev na Stadionu skakalne tekme, katerih se ie udeležilo kljub mnogim drugim večiim prireditvam nad 1500 liubiteliev konjskega športa, kar ie za naše razmere vsekakor zelo lepo število. — Prireditve so se udeležili veliki župan dr. Vodooivec. belgijski, avstrijski in italijanski konzul in več odličnih predstavnikov naše javnosti. Na programu ie bilo nagradno lovsko skakanje lahlke kategorije (L) z 8 zaprekami in 9 skoki, veliko nagradno skakanie težke kategorije (T) z 10 zaprekami in 13 skoki, skakanje po dva in dva. lov za trakom (ieu de barre). cigaretna tura in tekmovalno skakanje v višfino.
Največ tekmovalcev ie bilo tudi letos iz Zagreba. V Ljubljani jahalni »aort še ni toliko razvit, da bi mogli Dostaviti več dobrih tekmovalcev. Da tudi dobrih skakalnih konj v Ljubljani nrimanikuie. Sčasoma se bo pa konjski SDort tudi v Liubliani razvil, Dosebno če Doide voiaštvn Kolu iahačev na roko tako. k2kor mu ie šlo Drve čase oo ustanovitvi, kar bi bilo v interesu tega lepega športa in tudi koniere'e vsekakor želeti.
Za nagradno lovsko skakanie lahke kategorije so bile razpisane štiri naerade. nrva 700, draga 400. tretja 300. četrta 150 Din. Prvo nagrado ic odnesel konjeniški nod-poročnik Vasiiiko M a r i č na koniu »Zmal od Bosne«, drugo Doliciiski nadzornik Anton Pavlovčič na konju »Cigan«, tretio konjeniški poročnik Vladimir Gradnik na kobili »Vanda«. četrto Da konjeniški kapetan M. Dudlškin na kobili »Vlasta«.
Sledilo ie veliko nagradno skakanie. za katero so bile razpisane štiri nagrade in sicer nrva 1400. druga 800. tretia 600. četrta 300 Din. Prvo nagrado ie odnesel zopet konjeniški Dodooroonik Vasiiiko Marič na konju »Zmaj od Bosne«, drusro Doliciiski nadzornik Anton Pavlovčič na koniu »Cigan«, tretjo grofica Balogh-Draškovlč na kobili »Liubica«. četrto konieniški kaDetan Dudiškin na koniu »Mirko«.
Za skakanje do dva in dva sta bili razpisani dve častni nagradi. Obe nagradi sta odnesla grofica Balogh-Draškovlč in konjeniški kaDetan Dudiškin. Pri lovu za trakom (Jeu de barre) sta bili razpisani dve častni nagradi. Drvo ie dobil Doliciiski nadzornik Anton Pavlovčič. drugo Da Mladen Janko-vič. Tudi za cigaretno turo sta bili razpisani dve častni nagradi. Drvo ie odnesel policijski nadzornik Anton Pavlovčič, drugo g. Gril.
Najzanimivejša ie bila nedvomno zadnia točka, tekmovalno skakanie v višino. Le škoda, da ie medtem mnogo občinstva že odšlo, ker se ie prireditev zavlekla do 7. Tekmovala sta konieniški podiooročnik Vasiiiko Marič in konjeniški kaDetan Dudiškin. Pno nagrado v znesku 400 Din ie odnesel konjeniški podporočnik Vasiiiko Marič. ki ie skočil s svojim koniem »Zmai od Bosne« 1.60 m. Podporočnik Marič in niegov koni sta bila sploh atrakcija cele prireditve. Dobil ie vse tri prve nagrade v znesku 2500 Din. Liubliana ie bila sicer ničlo zastopana vendar ie pa policijski nadzornik g. Pavlovčič uspešno branil in rešil nieno čast. kajti odnesel ie 4 nagrade. Krasno skače groica Balogh-Draškovič. ki bi se bila nedvomno plasirala bolie. da M ni občinstvo pri težki kategoriji po prvih izvrstnih skokih plosikalo. kar ie imelo za posledico, da ie Dostala njena kobila Liuhica nervozna in da ie pri eni zadnjih zaprek refizirala.
Prireditev Kola iahačev ie pokazala, da se koniski spont pri nas kliub vsem težavam lepo razvija in da bo lahko Liubliana v doglednem času uspešno tekmovala z drugimi našimi mesti tudi na tem ooliu. Kolu iahačev in vsem. ki so mu pomagali prirediti skakalne tekme gre vse nriznanie
Dirke na Cvenu pri Ljutomeru
Ljutomer. 5. maia. Ljutomersko dirkalno društvo ie danes priredilo tradicionalno pomladansko dirko na Cvenu. Krasno vreme ie na dirkališče privabilo izredno številno občinstvo, ki ga ceniio nad 2500 oseb. V galopni dirki so tekmovali le ča-kovski konieniški oficirji, s kasom pa samo kon.iere.ici, Divno ie bilo videti krasne ko-niie v izvežbanih kmetskih rokah. Vsa prireditev ie bila prvovrstno organizirana, konji so splošno bili v zelo dobri kondiciii. edino trije mladoletni so se pokazali v slabi forini, kar Da ie očividno Dosledica hude. dolge zime. slabih orehranbenih razmer in prekratkega treninga.
Predsednik ljutomerskega dirkalncna društva g. Fric Zemliič ie Dred oričetkom dirke v lepem nagovoru poadravil navzoče
predstavnike in zastopnike tako ini. Zi-danška kot zastopnika velikega žuDana. srezkega poglavarja dr. Tersteniaka. predstavnika Mariborskega dirkalneca društva g. Rosenberga in J. Novaka, nadalie polkovnika Velebita. poveljnika 8. koni. polka v Cakovcu ter g. Lovra Petovaria. predsednika Društva koniereicev za mariborsko oblast.
Rezultati dirke so naslednji:
I.	dirka »Rosmank« enovprežna Za triletne konje, darila 600, 400 in 250 Din: 1. Cigra (Lju-devit Slavic, Grabe) 1600 m, čas 3.58; II. Pastor (isti lastnik) 1600 m, čas 4.06; III. Asan (M. Makove c, Lokavci) 1600 m, čas 4.23;
II.	Dirka »Ljutomer«, emovprežna za 4 do 10 letne konje, darila 600, 400, 250, 150 in 100 Din. letne konje, darila 600, 400, 250, 150 in 100 Din: I. Tulpa (Ludovik Kardinar, Krapje) 2380 m, čas 4.05; II. Robinson (Ivan Bundcrl, Veržej), 2400, 4.33; III. Felčika (Fran Haric, Boveci) 2440, 4.34; IV. Polda (Miha Filipič, Staranova
ves) 2400, 4.34; V. Prima (L). Slavic, Grab«) 2420, 4.50; VI. Rado sla v (Aloiz Razlag, Uta-rovci) 2420, 4.31; VIL Dono Dillon (Martin Špiodler, Gajševci), 2420, 4.51; VIII. Karolina (Fr. Kardinar, Banovci) 2460, 4.35.
III.	dirka »Turnls«, enovprežna za 3 do 10. letne konje: I. Polda. 2360, 4.21; II. Felčika 23S0, 4.22; III. Radoslav 2360, 4.24; IV. Leljka (Lj. Slavic) 2380, 4.26; V. Prima, 2360, 4.36; VI. Tulipa, 2360, 4.35.
IV.	dirka »Maribor«, dvovprežna za 3 do 10 letne konje: L Feljffika in Leljka, 2520, 4.57; II. Prima in Tulpa, 2360, 5.15; III. Radoslav in Dono Dillon, 2360, 5.20; IV. Pastor in Cizra, 2200, 5.48; V. Asan in firla 2240, 5.35.
V.	dirka »Čakovec-Varaždin« za častniške konje na 1600 m: I. Trei (poročnik Zdenko Strelec) 2.05; II. Bcba (podporočnik Vlado Petrovič) 2.06; III. Pava (podporočnik Božo Blažič)
2.16. -
častna
• Vsi trije darila.
častniki iz Čakovca so prejela
Florjanova nedelja v Ljubljani in okolici
Prava pomladanska živahnost v mestu in na deželi — Številne prireditve — Drobiž iz policijskih zapiskov
Ljubljana, 6. maja.
Florianova nedelja se ie letos vendarle izneverila tradiciji. Namreč z vremenom. Jupiter nam ie kakor za uteho zadniih dni poklonil prav leDO in solnčno majsko nedeljo. ki so io Ljubljančani spretno izkoristili. Sai pa ie tudi bilo na orogramu toliko prireditev: otvoritev Dlaninskega doma v Kamniški Bistrici, koniske skakalne tekme na Stadionu, tradicionalno Jurievanie na Ljubljanskem Gradu, tombola na Kongresnem trgu. Drihod angleškesa aviiona itd. Največ Ljubljančanov io ie seve mahnilo v prosto naravo. Jutran-ii Kamničan ic bil Drenapolnien s turisti in izletniki, a Dopoldne so bili avtobusi . ki so odvažali Ljubljančane v vseh smereh, orenatroani.
O izredno lepo uspeli gasilski proslavi Pa-trona sv. Florijana poročamo na drugem mestu, o drugem se kratko Domenimo leDo po vrsti.
Na promenadi ie bilo živahno, kakor že od lani nobeno nedelio. Dravska diviziiska godba ie koncertirala v Zvezdi in zato so se mogočni valovi elegantnega ljudstva pretakali naiboli po Šelenburgovi ulici in pc Zvezdi. Kakopak so se brhke Ljubljančanke koketno ponašale v nainoveiših svetlih plaščih in nekatere že v kostumih. Solnce ie toplo prigrevalo. le vetrič ie hudomušno nagaial kratkim krilcem. Gospodje so večinoma odložili svršnike in plašče in paradirali v oblekah.
Mnogo Budi io ie že dopoldne mahnilo na Grad. kier so Cirilmetodarii vneto pri-trikovali in vabili Ljubljančane na veselico. Popoldanska veselica ie Drivabila zelo veliko liudi: za animirano zabavo sta do-skrbeli kar dve godbi: sokolska in želez-ničarška.
Tudi Micu Doštariev. ki so vabili na tom. bolo. se ie odzvalo Dar tisoč ordiateliiev tombole. Tombole so bile in so še vedno Drivlačne. Sicer pa ie res. da so si poštarji izmislili prav originalno reklamo. Ob 14. je odšla godba »Gradaščica« v mesto z reklamnimi vabili na čelu. a za godbo so peljali na vozu čednega nuiska. ki ie bil eno glavnih daril. Pa razna ostala dariia so bila za marsikoga še mikavneiša. Prva tombola ie obsegala spalnico iz mehkega lesa. Prav lična ie bila in zato ni čuda. da ie staro in mlado vrelo na prostrani Kongresni trg. ki se ie že nred 15. napolnil. Mnogo ie bilo na tomboli tudi okoličanov.
Dtrrigi Ljubljančani so io zonet mahnili na komisko-sportne tekme, precei iih ie pa tudi radovednost prignala v Šiško na aerodrom. Naiavlien ie bil prihod angleškega letala »Miss Dalmacija«. Nu. Anglež se ie menda zbal vremena — DODoldne ie pričel nekoliko močneie Dihati veter — in g0SD0-dične Dalmaciie ni bilo na veliko nejevoljo Ljubljančanov, ki so io čakali nrav do 19.. čeprav ie bil pristanek naiavlien že za 16.
Na policiii so imeli razmeroma miren dan. saj ie bilo komai. da so si odpočili od sobote. ko ie policiia polovila več nevarnih kalinov. V zapor so morali triie u.zmoviči. precej težke ribe. ki so presedeli po zaporih že po več let kazni. Eden izmed niih ie bil že 17krat kaznovan. — Po vodmatsikem okrajai ie že deli časa strašil tat in vlomilec. ki mu policiia dolgo ni mogla do živega. Bil ie to Viktor H. Prijeli so za na starini, ko ie starinariem nonuial še napol mokro perilo, ki ga ie bil pokradel v Vodmatu. Moral ie s stražnikom na noliciio. kier so mu izprašali kosmato vest. — V Šteoani! vasi ie^roka pravice dohitfiis. 421etnega Ludvika Gfcleta. Prežal ie na ugodno oriliko. da bi kai izmaknil, in ta se mu ie kmalu nudila. Snel ie sukniič z neke žive meje. last moža, ki ie prirezoval grmičie. Tat io ie pobrisal proti mestu. No. sreče ni imel. kaiti opazil ga ie neki kolesar in io ubral za njim. Kmalu ga ie dohitel in izročil stražniku.
Jedva 18Ietni Severin S. ie nrecei pokvarjen fant. ki ie že v zgodnii mladosti zašel na kriva oota. Zadnie čase se ie najraje potikal po stanovaniih. Nedavno ie ukradel iz nekega stanovania veččo vsoto denaria. dva dni kasneje iz drugega radio-detektor itd. Kradel ?e vse. kar mu ie le prišlo Pod tatinske prste. V soboto ga ie pa pred kinom »Ideal« pograbil detektiv in ga odpelial na kriminalni urad. odkoder ie bil danes izročen sodišču.
V nadaKniem »e bilo danes na policiii prijavljenih več maniših tatvin in ovadene so bile tri osebe zaradi trpinčenja živali, ena zaradi pohaikovania in oriieta ie bila tudi neka služkinia. ki ie osumliena deto-mora. Kakor ie nedavno poročalo »Jutro«, so našli v greznici na dvorišču voiašnice vojvode Mišica trupelce umorienega novo-rojenka. Aretirana služkinia ie baie nai-prei priznala detomor. nato na zonet vse preklicala. Policiia ie nreDričana. da ie na pravi sledi in nadaliuie z zasliševanjem in poizvedbami nele o nieni krivdi, marveč tudi o še dveh brezvestnih materah, ki iu *eži rnak zločin
Veliko gasilsko slavje
Ljubljanska gasilska žuoa ie Droslavila na zelo leo način praznik svoiega zaščitnika sv. Florijana. Pred Mestnim domom sn se ob pol 9. dopoldne začeli zbirati gasilci vseh gasilskih draštev. ki so včlan/iena v ljubljanski žuoi. Izpred Mestnega doma se je formiral impozanten sDrevod. broieč 650 gasilcev Na čelu ie korakala železničarska godba »Sloga«, zatem starosta Jugosiovenske gasilske zveze g. Josip T u r k z načel-stvom ljubljanske žudc. V sredi sprevoda pa ie ubirala strumne koračnice Se godba
»Gradaščica z Viča. Gasilci so povsod po glavnin ulicah, koder so korakali, vzbujali splošno pozornost in simpatiie. SDr^ cd ss !e končno vrnil ored Mestni d >T; k ier st» se gasilcem za niih udeležbo in vzorno disciplino zahvalila starosta Zvtze. n. Josip T iu k in načelnik žune g. Fr--u Zupan iz Most.
Po sprevodu se ie vršil v dvorani Mestnega doma občni zbor ljubljanske gasilske župe, v kateri ie včlanjenih 29 društev s 1028 člani. Načelnik g. Fran Zuoun. ki ie otvoril in vodil zbor. ie v lenem govoiu ugotavlial. da ie organiza:'ia "".i s i1 stva v ljubljanski župi prav 'eDo nanredovaia m da vlada povsod vzorna disciplina in požrtvovalnost. Opozarjal pa ie navzoče delegate na nadalin.ie vztraino J-ili. ker vi o. ra ljubljanska župa povodom vseslovan-skega gasilskega kongresa, ki se bo vršil prihodnje poletje v Ljubljani, .mkazaii vs-o svoio izvežbanost in pripraviiennst. Tair.ik g. Mikuž iz Brezovice te no-Ji! kratko poročilo o poslovanju društva v nretekiem letu ter se ie v toplih besedah rioininial lani 21. maia umrlega očeta slovenskega gasilstva g. Frana Barleta. Na predlog revizorjev ie bilo soglasno odobreno tudi n'e-govo blagajniško poročilo o finančnem stanju liubtiansike gasilske župe. Podnačelnik župe g. Vilko Hoian ie nato predlagal nekatere predloge, ki oosegaio v notranio izpopolnitev in Doslobitev orcanizaciie. Na njegov predlog sta bila izvoliena dva tričlanska odseka: 1. administrativni ?dsek. ki ga tvoriio gg. Mežek in Gostiša iz Ljubljane ter Zupančič iz Most. 2. tehnični odsek. ki ga tvorbo gg. Vidamič. načelnik gasilskega društva tobačne tovarne. Gašperin z Viča in štrukeli iz Liubliane. Za tainika župe ie bil nato izvoljen g. Gostiša iz Liubliane. a za blagajnika g. Mikuž iz Brezovice. kateremu ie bila izrečena zahvala za njegovo dosedanie delovanie v župi. Občni zbor ie nato obširneje razpravlial še o mnogih internih vprašanjih, zlasti na o pripravah za vseslovanskfi easilski kongres v Liubliani.
Zaključek predavanj v „Soči"
V soboto zvečer je zaključilo društvo sSo-ca< sezoDo svojih poljudnih predavanj, ki jih je letos bilo 10. Predavali so gg. dr. Mirko Rupel »O Zupančiču«, prof. Bašič dvakrat o >Južni Srbiji in Črni gori«, dr. Joža Lovrenčič: »V času narodnega prebujenj a-, dr. Stojan Bajič »Gibalne sile mednarodne politike«, dr. Rudolf Andrejka: »O lepi Dal-macijif, dr. Josip Oblak ^O Visoki Tatric. Tone Seliškar -»O ameriški industriji^, prof. Fran Dolžan »Kališče človeka v naravi«, ravnatelj K. Mahkota >0 bratski Poljski?, a zaključno predavanje je imel dr. Bohm >0 gospodarskih odnošajih med Evropo in Ze-dinjenimi državami Severne Amerike«.
Predsednik »Soče« župan dr. Dinko Puc je v kratkih obrisih očrtal delovanje jSoče«, ki vrši funkcije ljudske univerze ter se iskreno vsem predavateljem zahvalil za sodelovanje. Predavatelj g. dr. Bohm je nato obširno očrtal z zgodovinskoekonomskega in geopolitičnega vidika odnošaje med Severno Ameriko in Evropo. Njegova res zanimiva izvajanja so navzoči poslušali z napetim zanimanjem. Podpredsednik »Soče« se je nato z zahvalo spominjal vseh predavateljev ter izrekel željo, naj »Soča« še v bodoče vrši svojo prosvetno nalogo.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. t. z n. t. r Ljubljani je imela 2. t. m. svoj 49. redni občni zbor. Iz poročila rav-rateljstva tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani posnamemo naslednje: Upravno premoženje se je v preteklem poslovnem letu dvignilo na 179.576.140.54 Din. Hranilne vloge so 6e povečale na 171 milijonov 893.172.24 Din, ter so prirastle v primeri 6 prejšnjeletnim stanjem za okrog 20 milijonov Din. Ker se je povpraševanje po kreditih v preteklem letu silno stopnjevalo, zlasti zaradi kulantne obrestne mere, ki jo nudi zavod v zaščito domačega trga, so posojila dosegla ob sklepu leta 150,542.797.23 Din. Povišek posojil proti prejšnjeletnemu stanju vsebuje predvsem le kratkoročne, se-zijske kredite. Rezervni zakladi so se dvignili na častno vsoto 7,352.330.75 Din. čisti dobiček izkazuje po strogo izvršenih odpisih 509.929.23 Din. Občni zbor je votiral poleg raznih drugih znatnih vsot za narodne dobrodelne namene tudi 50.000 Din za Univerzitetni sklad v Ljubljani, število deležnikov je naraslo na 5410.
Jasen razlog.
Oče, ves jezen in besen sinčku: »Tako, si že spet padel kakor lani. Kaj je vendar to?« Sin: »Kaj bi se tako čudili, ista vprašanja sem dobil kakor lani!«
MoJih dva in dvajset žena
Avtor tega članka Jean Pierre Pie-rard, filmski igralec v Ho!lywoodu, je bil poročen z 22 ženami, ki predstavljajo 11 narodov. Imel je 14 sinov, ki so se borili v svetovni vojni pod petimi različnimi zastavami.
Od mojega 18. leta naprej so imele ženske name velik vpliv. Pa tudi jaz sem bil zanje velika atrakcija.
Nikoli se nisem mogel premagati pred žensko, zlasti ne pred rdečelasko, vendar me je vsaka zapustila.
Rojen sem bil v Bruslju. Živel sem v vseh evropskih in ameriških deželah. Končno sem prišel v Hollywood, kjer sem postal filmski igralec. Kadarkoli potrebujejo močnega moža, dodelijo vlogo meni, kajti večji del svojega življenja sem bil boksar. Visok sem šest čevljev, tehtam pa 358 funtov.
S svojo brado a la Tirpitz sem si pridobil najlepše in najmikavnejše ženske. Marsikatera je rekla: »O, Jean, kako sovražim tvojo brado!« potem pa se je zarila z glavo vanjo. Doživel sem novo zmago, kateri je sledila nova poroka, če sem bil slučajno svoboden, če pa nisem bil, sem moral pač potrpeti.
Zakon, 6ziroma zakoni so najboljše sredstvo za »večno mladost« moškega. Danes kažem jedva 45 let. počutim pa se, kakor da bi jih itnel 35. Če pa vidim rdečelasko, tedaj sem pa čisto mlad. Vse to je storila samo ljubezen, raznovrstnost ljubezni!
Cesar o ženskah še ne vem, tudi ne maram zvedeti, ker je nedvomno brezpomembno. Moje žene zastopajo 11 držav: Belgijo, Rusijo, Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Norveško, Anglijo, Španijo, Italijo, Bolgarijo in Romunijo. Sedem izmed njih je bilo rdečelask, ostale pa so bile ali blondinke ali črnolaske. Prvič sem se oženil z 18. letom, zadnjič pa pred 20. leti, ko sem se poročil s svojo 22. ženo, ki še danes živi z menoj! ženske vplivajo še vedno name prav tako kakor nekoč, ko sem bil še »mlad in lep«.
Rdečelaske
Vselej, kadar srečam rdečelasko, mi vzva-lovi kri po žilah. Nekaj skrivnostnega je na njih. Večinoma imajo vroč temperament — preveč vroč, da bi mogel človek dalj časa živeti z njimi brez nervoznosti. Toda čas, ki ga človek preživi z njimi, je nebeški.
Nikoli ne bom pozabil prve rdečelaske, ki sem se zaljubil vanjo. Bila je Belgijka z imenom Leona Phillipps. Njen smeh je sli-čil zvoku brona in njeni zobje — vrsti ble-
ščečih se Liserov. Bila je lepa in postavna. Zaljubil sem se vanjo na prvi pogled.
Poročila sva se. Moja sreča je presegala najlepše sanje. In srečna sva bila oba!
Potem sem moral odpotovati v Petro-grad na boksarski turnir. Misel na Leono me je spremljala vso pot in mi dajala moči, da sem premagal vse svoje nasprotnike. Hitrih korakov sem hitel po povratku v Bruselj proti svojemu stanovanju. Preskočil sem stopnice v vročem pričakovanju. Planil sem v sobo z razprostrtima rokama in videl sem pri mizi Leono, na svojem stolu pa tujega moža.
Obstal sem prvi trenutek kakor zadet od strele, potem pa sem se nasmehnil. Mislil sem si: To je kakšen sorodnik ali dober prijatelj. Toda tuji mož je vstal in me vprašal- »Kaj delate tu? Glejte, da hitro izginete!«
Leona je bila prestrašena, ni pa spregovorila nobene besede.
Odgovoril sem: Jaz sem mož te žene! Kako pridete v to stanovanje?«
In tujec se je pomilovalno posmehnil: »Bedak — jaz sem njen ljubček! Izginite!«
To pa je bilo zame preveč, Divje sem zakričal, zagrabil tujca in ga vrgel kakor žogo skozi okno. Moja žena je zavpila in skočila k oknu. »Ubil si ga!« je zarjovela in skočila za njim skozi okno. Oba sta bila mrtva kajti stanovanje je bilo v petem nadstropju. Prijeli so me, zaprli in me postavili pred sodnike, ki so me pa oprostili. V Belgiji namreč ne zamerijo možu, ako vrže ljubčka svoje žene skozi okno, četudi iz petega nadstropja.
Prebujajoča se ljubezen
Moja prva ljubezen je bilo nemško dekle z imenom Luiza Schmidt. Tedaj sem imel pravkar 18 let — doba, v kateri pomeni ljubezen mnogo, ko je bodočnost še vsa rožnata. Videl sem jo in ona me je pogledala. Ker sva oba čutila, da se ljubiva, sva se vzela. Bila je čudovito bitje, toda na porodu je umrla in jaz sem bil dolgo časa popolnoma obupan.
Ker pa je v meni nekaj, kar hrepeni po ljubezni, moram vedno imeti v svoji bližini lepo žensko. In zgodilo se je, da moja čedna gospodinja, pri kateri sem stanoval, ni hotela sprejeti več najemnine, temveč je zahtevala ljubezen ... In poročila sva se. Tri mesece sva živela v blaženi sreči, potem pa je prišel dan, ko mi je izpovedala, da je že omožena! V tem trenutku je umrla moja ljubezen. Zapustil sem jo za vedno.
Moja tretja žena je bila ona nesrečna Leona, ki je skočila skozi okno.
Elza Couchab, ruska plesalka, je bila četrta. Tudi ona je bila lepa kakor vse moje žene. Bila ie epizoda, ki se je človek rad spominja. Čez nekaj mesecev, ko je izginilo občutje novosti, sem spoznal, da mi je usoda določila drugo ter sem jo zapustil. Dala se je ločiti od mene in prav je storila.
Moja naslednja žena je bila prav tako ruska plesalka. Prvič sem jo videl v gledališču. Sedel sem v loži in občudoval njene kretnje na odru. Hotel sem se spoznati z njo. Bila je tako lepa in fina! Ujela je moj pogled in razumela. Približala se je loži in plesala — zame. Po predstavi sem pohitel in ona me je pričakovala . . . Drugo jutro sva se poročila. Tako je treba vedno storiti. Ljubezen je stvar trenutka.
Po njeni smrti sem se seznanil zopet z Belgijko. Ime ji je bilo Marija Myen. V njej sem spoznal prvič tip ženske, ustvarjene za dom, vendar se je tu pričela prva tragedija mojega življenja. Zvedel sem, da me vara! Takoj sem se dal ločiti od nje. Bila je prva ženska, od katere sem se ločil — jaz.
Tudi naslednja ljubezen je bila tragična. Poročil sem se namreč z Rusinjo Margari-to Baričevo, s katero sem živel pravo družinsko življenje. Dvakrat me je obdarila z dvojčki. Nekoč sva napravila izlet na jadrnici, ki je zadela ob skalo in moja žena je utonila. Bila je plemenita duša in zelo sem žaloval za njo . , .
Nove žene
Moja osma žena je bila italijanska plesalka Irma Zaniboni. Seznanila sva se pri čaši vina in njena že itak vroča kri je pričela vreti. Drugo jutro sva se poročila. Bila je črnolaska in zelo gracijozna. Imenitno se je razumela na ljubezen, toda že po 72 urah je ugasnil njen ogenj. Še preden sem se mogel preveriti, ako jo v resnici ljubim, se je dala ločiti od mene. Zakon z njo je bil od vseh najlepši. Pričel sem razmišljati, ali se nisem morda motil, ko sem »iskal« ženo med Rusinjami, Belgijkami, Nemkami in Italijankami. Odšel sem v Francijo z upanjem, da najdem tam pravo . . .
Jedva sem prekoračil francosko mejo, že me je očarala Avstrijka Helena Hauser in kakor običajno, stopila sva v zakon. Po par mesecih se je ločila od mene tudi ta.
Kmalu sem našel Francozinjo Julijo Pa-nier in se poročil z njo. Bila je krasna ženska, žejna ljubezni. Obdarila me je z dvema sinovoma, toda na drugem porodu je umrla. Dolgo sem se žalostil, ker je bila
lepa in dobra, toda kakor vedno, sem tudi to pot našel tolažbo v drugi ženski. Šel sem v Nemčijo, kjer sem se poročil z ljubko deklico Doro Lins, ki se me ie pa kmalu naveličala.
Nadaljni zakoni
Moja dvanajsta žena jc bila Angležinja Marija Stevens. Pozneje sem pogosto razmišljal, kako sem se vobče mogel poročiti z njo. Bila je mrzla kakor led. 2e čez par tednov sem vedel, da ni zame. In ločila sva se.
Naslednjo ženo sem našel na Norveškem. Ime ji je bilo Christel Jensen. Bil sem uver-jen, da je ona prava. Sporazumela sva se in poročila. Dva meseca sem živel kakor v raju. Tretji mesec pa je bilo vsega konec.
Prav tako se je končal moj naslednji zakon z Angležinjo Frances Smith, pa tudi s Francozinjo Marijo Augustire je bilo hitro konec.
Nato sem se poročil s princezinjo So-minovo — Bolgarsko, ki pa ni bila prava princezinja. ampak znamenita cirkuška igralka. Zaljubila se je vame do smrti, po treh mesecih pa je odšla.
Nato je sledila poroka z Norvežanko Asto Bongo. Zdelo se je, da bo ta zakon trajen, toda ugrabila mi jo je smrt.
Moja naslednja žena je bila zopet Bolgar-ka z imenom Julija Todorov. Črnolaska, imenitna plesalka. Ta zakon je trajal precej časa. Zopet sem postal oče dveh sinov Ko je ogenj ponehal, sva se ločila.
Moj najrazburljivejši zakon je bil v Italiji, kjer sem se slučajno spoznal z neko špansko plesalko. Sprehajala sva se v parku za hotelom, kjer sem stanoval — in mahoma sva se zaljubila. Drugi dan sva se seveda poročila, Imela je temperament, ki ga ne morem opisati. Nisem mogel več živeti z njo. Prišlo je do grozne scene in kmalu nato se je dala ločiti od mene.
Sodišče je imelo kmalu opravka z novim aktom. Po par dneh poroke z Romunko Avgusto Durimo je šel tudi ta zakon v fran-že.
Resno sem razmišljal, ali ne bi kazalo, ostati po vsem, kar sem doživel, samec, ko sem zagiedal Rusinjo Adelo Kirsiski in se poročil z njo. Zakon pa je bil zelo kratek.
Za njo je prišla Rusinja Julija Jakovskij. Bila sva všeč, drug drugemu in sva se vzela. To je bilo pred 20. leti in danes sem še vedno poročen in Julija je še vedno moja žena. Dobra je in lepa. Samo škoda, da nima rdečih las! In če bi jih imela? Kdo ve, ali bi bil potem še poročen?
Zakaj sem ženskam všeč, ne vem. V Hol-Iy\voodu, kjer sedaj živim in delam, me
imajo rade vse lepe ženske.
Moji številni zakoni so mi prinesli precej otrok. Za večino niti ne vem, kje so in kako žive. Imel sem 14 sinov, ki so se v svetovni vojni borili pod nemško, francosko, belgijsko in rusko zastavo.
Sedem mojih žen je bilo rdečelask, štiri so bile plavolaske. ostale pa črnolaske. ženske so čudovita bitja. Zakaj, ne vem, toda tako je!
»Ponedeljkov humor"
Izpremenjen položaj.
Ali znaš, kakšen je razloček med prvo in srebrno poroko? — Hm? — Prvič se sramuje ona, drugič pa on!
Premetenec.
Hlapec: »Koleselj bo treba popraviti.« Gospodar: »E, rajši bomo kupili novega.« Hlapec: »Ampak več stane.« Gospodar: »Četudi. Za popravilo je treba takoj plačati, nov voz pa se dobi na upanje.«
Menda.
Pravijo, da moški dobivajo sive lase zaradi klobukov. — Da, da, resnično, namreč od ženskih klobukov.
V predoru.
Nesrečno omožena gospa sedi v železniškem vozu z mladim oboževateljem, ki ii ze dolgo plaho dvori, a si ne upa naprej. Vlak se Pripodi iz predora in gospod jame pripovedovati: »Veste gospa, da ie delo v tunelu stalo 30 milijonov?« — »Nepotreben strošek,« ga pikro zavrne dama, »nepotreben vsaj glede vas.«
Nezavestna kritika.
Devetletno dekle piše v šolski nalogi: »Kvekerji so verska družba, ki ne mara bojev in prepirov. Ogibljejo se celo vsake rezke in osorne besede. Moj oče je kveker. mati pa ne spada v to versko ločino.«
To je tako.
»Prijatelj, saj je že topla pomlad, pa ste oblekli kožuh?« — »Ej, veste, nesem ga v zastavljalnico.«
Kdor se pozna.
»Ne maraš mi posoditi 100 dinarjev? Saj sva si vendar kakor eno telo in ena duša.« »Prav zato ti ne posodim, jaz se namreč dobro poznam.«
Popravek.
»Kaj je tvoj oče?« — »Finančnik.« — »Je li morda delničar v tejle banki?« — »Ne, samo narednik pri finančni straži.«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
HiM 1§	% v	mu posije
€#%>CS©r #f©Cfi po pošt: *.««/.»
afi feaieo druge informacijo tičočo se tnalih oglasov naj priloži v s&nantScah a /Tr^h ® sicer ne bo prejel odgovora t ^
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
2 izurjeni pletilji
za avtomatske stroje, sprej intim za Gorenjsko. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Naslov pove ogla.-ni oddelek »Jutra«.
11551
Za hišno
oziroma pomočnico gospodinji gre poštena in agilna ISftna mladenka; najraje k rodbini v svrho priueitve nemščine, za malo plačo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra	11770
Hišnika
zakonci par brez otrok — najraje mizarske stroke sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 11S16
Voznike in zidarje
eprejmem takoj za daljšo dobo. Naslov: Miroslav Župan, stavbenik, Vošnjako-va ulica 6	12196
Učenko 41
se sprejme za darn^ko kro-jačico z mešc. šolo. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	12212
Elektropodietje
t Ljubljani sprejme vajenca e predpisano šolsko prediz-obrazbo. Prednost imajo oni, ki to se učili nekaj ključavničarstva. Naslov povč oglasni oddelek Jutra.
11891
Pletiljo
z la--tn:m strojem sprejmem t službo. Na željo stanova^ nje in hrana. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12152
Kot učenko
za strojno pletenje, z malo plačo sprejmem železničar-jevo hčerko. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12153
Vajenca
»prejmem. Hrana in stano-Tsnje v hiši. Fran Gradi-šar, kleparski mojster in •vodovodni instalater, Rimska c. 14.	12216
2—3 izvežbane stroj, ključavničarje
t delu popolnoma samo stojne sprejme tovarna v Sloveniji za svojo delavnico. Naeiov v oglasnem od-
delku »Jutra«.
Deklico
14—loletno, revnih staršev, najraje Staj"rko, sprejmem k otrokom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12124
Šivilja
sprejme takoj pomočnico. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 12205
Prodajalka
dobro izvežbana, t večletno prakso v špecerij. stroki, išče mesto v kaki večji trgovini v mestu ali na deželi. Naeiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11995
Poslovodja
ali kurjač
z večletno prakso išče mesta na opekarni (Ringofen) za takoj. Naslov v ogla« odd. »JutTa«.	11339
Agilen mladenič
star Ž5 let, že vpeljan pri lesni trgovini, želi' kot začetnik nameščanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
11906
Trgovski pomočnik
izučen v trgovini mešan, blaga, išče kjerkoli službe. Naslov v oglasnem oddel'ku »Jutra«.	11S43
Mlad gospod
popolnoma zmožen angleščine, išče službe kot pisarniški praktikant. ali tolmač, portiT ali kaj podobnega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Angle-
120G9 ščina«.
12198
Plačilna natakarica
srednjih let, pridna in poštena, z dobrimi spričevali, išče mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12209
Šivilja
dobro izvežbana, želi dobiti mesto pomočnice — najraje v mestu. Naslov pove oglasni oddelek =-Jutra«.
12077
Zanesljiv mladenič
išče službo sluge, skladiščnika, delavca ali kaj slišnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12141
Šivilja pletenin
perfektna, izurjena na en-telj stroj in v krojenju, želi premeniti mesto v stalno siužbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12186
Marmornato ploščo
(St. Ana) 127X06 prodam za zelo nizko ceno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
11776
Češko platno
45 široko, z-,, naslonjače, ugodno prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12170
Opalograf
zelo poceni predam ali zamenjam za pisalni 6troj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	11775
Šivalni stroj
Singer, dobro ohranjen, poceni naprodaj v trgovini Vruškovič, Zelena jama.
12213
Seno
sladko, dobro, suho, večja količina naprodaj. Litija, ga Roblek.	12195
Novo obleko
modro, za srednjo postavo in drugo poceni naprodaj Gledališka ul. 8/1. 12193 »Jutra«.
Prodam
veliko palmo, 4 velike br-šline in železno peč. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	12076
Velika razprodaja!
Radi prodaje hiše prodam vse blagu, kakor: Klobuke, čepice, srajce, perilo, ovratnike in inanšete, dežnike, nogavice, naramnice, slamnike itd., telovadne potrebščine. Pri »Ameri-kancu-r, Ljubljana, Stari trg 10.	12201
Fotoaparat
form. 18 krat 24 ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	12197
Krompirja
več vagonov proti takojšnji dobavi ima naprodaj po zmerni ceni Jutraž, Trebnje, Dolenjsko. 12206
Pisalni stroj
dobro ohranjen »Under-wood« ceno naprodaj, Sv. Petra nasip 43. 12210
Avto
tovorni, kupim do 2000 kg. Ponudbe z navedbo tipe na naslov Hermann Grčar. Ihan-Domžale.	12194
Stelaže
skoro nove, pripravne za špecerijsko ali železningko trgovino, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12096
Otroško posteljco
lepo, belo prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	12045
Spalnica
nova, črešnjeva, s posteljnino in kuhinja radi odpo-tovanja poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku 11889
Stanovanje
2 sobic, ali velike sobe, kuhinje in pritiklin, v mestu išče za eimpreje boljša vdova drž. uradnika, brez otrok. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mir in čistoča«.
10993
»Senorita Rosita
dvignite pismo.
«
12200
Nova knjiga
V založbi Luč je izšla prva knjiga velike povesti
MARTIN BRBEK
Spisal Ivan Podržaj
Knjiga stane do nadaljnega samo 20 Din. Kdor jo naroči in pošlje de nar naravnost založbi Luč, Ljublja« na, poštni predal V, dobi knjigo poštnine prosto.
— Zahtevajte čekovno položnico! —
Sobo s hrano
oddam takoj - gospodoma v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
11989
Sostanovalca
sprejmem v zračno sobo k enemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod številko 11526.
2 gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12172
Lepo sobo
v mestu oddam solidni gospodični. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 12103
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takej. Poizve se v oglasnem oddelku Jutr3. 12100
V priprosto sobo
sprejmem gospoda za 150 Din. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	12042
Prazno sobo
mimo, parket,	elektriko,
separiran vhod,	se odda
po ugodni ceni.	Kodeljevo
št. 311.	12191
Meblovano sobo
išče zaikonski par v centru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zakonca«.
12203
Hit i A
Industrijec - trgovec
vdove, v najboljših letih z 1 sinčkom želi znanja z dobrosrčno damo, tudi z dežele, v 6vrho ženitve 6 premoženjem aa povečanje obrata. Resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« po-d »Vdovec 111«.	12207
Damska krojačica
Anica Miklavc, Celje, Prešernova ulica št. 5/II. se priporoča cenj. damam v mestu in okolici Celja za obilen obisk. Izvršujem damske obleke iu plašče ter vse v to 6troko spadajoča dela po novejših kTO-jih in nizkih cenah. 12057
Lep radioaparat
kompleten, 3ceven, dam onemu, ki ml preskrbi pod kakršnimi pogoji 8000 Din posojila. Ponudbe pod »Radio« do 28. maja na ogl.
odd. »Jutrac.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
HIŠNI POSESTNIKI!
Lepe vrtove in dvorišča boste irneK le, ako iih posuiete z dolomitnim peskom.
OOSTILMČARJEM
ter lastnikom prostorov za balinanje priporočam droben pesek, ki se pc paifcratnem valanju strdi v ciadke ploskev. — Nadalje priporočam vsem
€iRAJ)BEMKO?S
da ga uporabljajo kot gradbeni ma«e-rijal, zlasti za fasade, ki Je priznati« najboljši. Na željo ga tudi presečem v poljubno debelino. — Dostavim ca na dom oziroma na gradbeni prostor K. VODNIK, Podutik St. 25, p. Ljub liana 7. Naročila sprejema tudi »Je-klo«, trgovina z želerni-no. Stari tre. LJubljana.
Abonente
po 10, 15 in 20 Din dnevno sprejema restavracija Soča, Sv. Petra ccsta štev. 6.
18183
KLAVIRJI
planini:
amemnasfe cevi
dobavl;a vsako množino jMATERIJAL' d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
BOsendorfer, HOlzl, FOr-ster, Stingl, 6teinway etc. na najmanjše obroke edino ▼ velikanski ealogi
Alfonza Breznika
biv učit Glasb Matice, Ljubljana, Mestni trg it. 3
UglaSevanje. popravila, naj-
12192 cenejša izposojevalnica.
(pmpj&ke in otieniaCt>(ke pteptege
dobavlja iz prve roke trgovina s perzijskimi in orientalskimi preprogami „TEHERAN" Mušan Mutevelič, Ljubljana
Sv. Petra cesta.
Kdor je nezadovoljen s svojim kruhom ali pecivom,naj poskusi peci z
J^Mgchanaf^paieni^m&fcv

pa 1?o takoj nadvse zadovoljeni
i
Kredita
no in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica stev. 50 (v lastnem poslopiu)
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in vabit, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakn-žila v tu- in inozemstvo safe • depo-.it, itd. itd. itd.
Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon št. 2040, 2457, 2548 Interarban 2706 2806
37-L
Izdaja za konzocij «Jutra» Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. &», njea predstavnik Fran JezerSek; vsi v Ljubljani.