™^                Sovražnik in prijatelj.
jŠlfij čtnik, obsojen v večno jcčo, se izmuzne nekoč iz temnice in beži, ^pSR kar ga nes6 noge. Za njim se spusti četa zasledovalcev. ®^m>         On napne vse svoje sile . . .   Preganjavci jamejo zaostajati.
Ali glej, prcd seboj zagleda reko z visokimi bregovi; ozko — ali globoko reko . . . In on ne zna plavati!
Čez reko je položena tenka, gnila deska. Begun stopi z nogo nanjo ... Pa glej: prav tam ob reki stojita njegov najboljši prijatelj in njegov naj-hujši sovražnik.
Sovražnik ne zine besedice, ampak le prekriža roke; a njegov prijatelj vikne na vse grlo: ,,ZaBoga! Kaj delaš? Spametuj se, neumnež! Nc vidiš, da je deska vsa gnila? — Zlomi se ti pod nogo — in izgubljen si!"
,,Toda druge poti ni . . . ali ne vidiš preganjalcev?" zastoka nesrečnež obupno in stopi na desko.
,Ne dopustim ! . . . Ne, ne dopustim, da se pogubiš!" zavpije vneti prijatelj in izmakne begunu desko izpod nog. Ta se pa vrže hipoma v deroče valove in utone. — —
Sovražnik se zadovoljno zasmeje in odide. Prijatelj pa sede na breg in začne bridko plakati za svojim prenesrečnim prijateljem.
Dolžiti samegasebe njegove smrti, pa mu ne pride na misel — ni za hip.
BNi hotel poslušati! Ni hoiel poslušati!" tarna neutolažljivo.
»Sicer pa", izpregovori naposled, ,,moral bi ostati celo svoje življenje v grozepolni temnici! Sedaj vsaj ne trpi več! Sedaj mu je bolje! Taka je bila pač njegova usoda! A vseeno mi je žal po njem   - iz sočutja."
In dobra duša tarna in zdihuje neutešeno dalje po svojem nesrečnem prijatelju.                                      .,.                    Turgenjev. — Iz ruščine prevel Jelin.