v rt*fft«k>*,i p« v4-«*t*4a?4au If «rotates gfsfn; €®te tete K Ш*~~, »«l tete X «•—, ОД late K ЗО'--. fe**a €•!© teto 'K ISt’—. fetsereS «U виаШ se m. **&KKsfo po'dogovOr«; fffi wxkraiaffin fneeriraafa fierce popasi. ßsrevslsw *$гф|»е naročate«, tefti'5ta m.. rs&tanaefj*. л~ — Tatetea št £2fe STRAŽA fteodvise» poHtlfien. Us! za slswensko !jud$t¥0 Рвшгава«ut Stavtik« itane 1 toon- »Ätttia* к&ф v ponđeljek, sredo te UteAitštvo te upratuištvo Je f Mariboru, m&m S. 5.— Z Hsedoiitvom se more taek dsa samo od 11. do 12. ur« S&keptsi ae ве vračajo. Nezaprte rektor-so pošim.ne proste. ------Telefon it 2* ist» ■■■v i ins 7. siovembpa Л&ЗДВ Letnik ХШ. Ido se je potegnil za . demobilizacijo! ühkozvano napredno časopisje Џ wttaospasnega vrta držajvotvoreev je Delaj prerožijalo te dni в sabljo, če mvno Je ekskralj Karl že na potu v jwßgnarisfvo in je madžarska zbornici» soglasno «prejela zakonski načrt, o aa&tedstvu ' hafesburäfce' vladarske hi~ fe , V očiglted dejstvu, da je odatranje-m vsaka nevarnost glede madžarske »t(W*e, je odposlal 5t i m, naš Jugo-üoyaneki klub posebno deputacijo v Äo ministrstvo z zahtevo, da se ta~ m ustavi mobilizacija in takoj prič-JB© demobilizacija mobiliziranih čet. fldposlanci Jugoslovanskega kluba so *шт zahtevali od vojnega ministra, da m vrnejo vsi že odvzeti vozovi in ži- Vojni minister je delegatom odgo-«Mi, da si bo osvojil stališče Jugosl. kluba. Vozila in živina se bo ocenila po tržnih cenah. Po izjavi vojnega «teai&tra so bo tudi demobilizacija čet «vršila, hitro. Sam vojni minister ge-Mr&L JSečavič je Se povdaril, da je bi la (ta mobilizacija samo poskus, ki je pokazal pripravljenost naše vojske, ki 1$ napravita dober vtis na znotraj' in m zunaj. Kav v pravi luči in ne ve, da Je tudi •i ona samo prava žoga* v rokah zapad-nih reakcionarjev, ravno tako, kakor Karl. Mala ententa bi se morala osa. mosvojiti in oslomti na svoje narodne slej e. Na to je pozabila in zato je njene politika zavožena. Kakq ne bi bila? Saj je postala prava domena nekaterih lamilij im gotovih strank, ki se pod nobeno ceno nočejo prilagoditi splošni narodovi volji in vsem narodnim strujam. V svojih ukrepih prati Karolu je, mala ententa prav za prav zgubila svojega tretjega člana — Romunijo, ki je zastala na pol poti Vsak slepec lahko vidi, da je Romunija na poti, da se aktivno udeleži in tudi okoristi pri pohodu evropske reakcije, ki temelji na monarhistični — habsburški ali katerikoli restavraciji v. Srednji Evropi okrog ogrskega jedra, Tej otenzivi se me bo mogla upreti nobena vlada, ena jo bode podpira- fla branik proti reakciji! ^. Svetovna vojna e svojo grozoto ni «tasoila ti&očke&njli jtradieij aristokrate'« in drugih veljakov, i ki niso nikdar fteugega delali, kot mislili na to, ka-P* bi druge izigravali in izžemali, ?¥o4i koncu vojne so ti oblastniki pote Wilsona natrosili peska v oči trpečim masam, ki so se začele nada-fi, da bo iz potokov krvi in razvalin *©« vzklilo novo življenje na temelju iemokratičnih in človečanskih načel. Cesar Wilhelm, Karl in še razne druge kronane glave so odletele razsvo-life prestolov i® narodi so se bolj in tej u dajali sladkim nadam, da se & octet k a nisoj miti zavedale, kako jih ««akcija uklepa v, nove jarme, Iz ruske zemlje pregnana reakcija »o je 'razlila po celi Evropi ter na-Ша poysod pri oblastnikih odprte roke- in izdatno pomoč, Tudi odvrženi .aesarji in kralji, nadvojvode* princi Ф drugi žlahtni ki so našli dovolj opore in zavetja v preustrojeni reakciji Švrope Niti eden ni prišel do zavesti p kesanja svojih zločinov, niti eden « poslal človek, vsi se še danes potekajo in postavljajo kot višja bitja, ja. hočejo in baje tudi morajo odločevati io življenju drugih slojev n,a svetu. .Veličanstva so ostala veličanstva m s! opil a so II kolo drugih oblastnikov, ki gulijo narode in stremijo za ustanovitvijo imperialistično-kapitali-st|čne reakcije, ki bi z narodi in mali-?ni državami postopala baš tako, kot poprej Wilhelm in Karl. Ta reakcija je že dolgo na pohote»« ia vsak dan prodira,. & silnejšmn sunki. Prva naloga ji je ustanovitev podonavske federacije, Ogrsko jedro laj bi pritegnilo z epe strani Avstrijo a Bolgarsko, z druge pa Romunijo in sako bi zapadni izkoniščevfaJici dobili moč, da podjarmijo podonavske in balkanske narode ter s tem pridobijo fiadviado gospodarskega iu političnega položaja v Srednji Evropi in moč-гф orožje* M se da naperiti proti trem -kranern, severu, vzhodu in jugu. Iz velike antante prihajajo vse te nakane in emisarji te reakcije so raztreseni po celem svetu, V prilog teh Temnih naklepov pa ; prihaja tudi žalostno dejstvo, da se j& takozvana mala antanta dala zapeljati v imperijali-sbčuem duhu in da nfi sposobna pravilno presojati položaja. Proti Karlu n. pr, nastopa, kot daj je Karl samo nekak Napoleon in ne vidi .skritih rok 'ki držijo to iiguro na vrvioi, ne vidi raznih svojih projektorjev in zavezui- la, druga pa ne bo znala pbiekaü pra | I vi h sredstev in pravega orožja za odpor. Preprečil in strl p) bode narod v svojih narodnostnih in socijalaih težnjah, če se enkrat vseh pijavk — domačih In tujih reši, ali pa če dobi via do, ki bc posedovala njegovo zaupanje ter znala ceniti njegovo sodelovanje. Mala antanta lahko postane močna če je tudi sestavljena iž samo dveh držav. Cehi so na dobri poti in sedaj je treba, da se tudi naši oblastniki o-zro enkrat navzdol in da prenehajo z delom, ki ne žanje narodovega priznanja. Z blatenjem in psovanjem na rodnih struj p treba prenehati, zunanja politika mora postali evropejska in nacijonalna za vsa tri plemena* domene partizanstva in samosrbdjanstva morajo ponehati in notranja politika — kar je prvo i mora postati nepristranska, pravična* kulturna in epci-jalno uapredna> Šolske knjige v službi politike. Za famoznim Stanojevičem se j® pojavila že druga korifeja. ki poskuša v naučne kniige zavesti velesrbsko propagando. Ze večkrat smo omenili* da trpi veliko število naših „državo-horcev“ na megalomaniji velesrbske historiie, ki noče poznati ne Slovencev ne Hrvatov ter trdi, da so to bili nekdaj Srbi, ki so pa od srbstva odpadli, pohcajdemokracija, ki si doma nadeva Jugoslovansko krinko, je pa vedno zarjovela., da smo protidržavni hujskači obrekovalci* separatisti in: bogzna kaj Sa vse.' Pred nami je Spiska knjiga nekega Milana SuŠSjiča „Zemljopis za IV. razred srbskih osnovnih škola u Bosni i Hercegovini“* ki še tako zapeljanemu človeku lahko pokaže, kje je separatizem. Ta knjiea je izšla leta 1913 v Sarajevu in je sedaj po aprobaciji pobe a j demokr afeke prosvete vrinjena v naše šole. To zemljepisno delo pozna samo habsburško monarhijo, — Habsburgovce in pa — Srbe od Istre pa do dna Balkana, 0 Hrvatih in Slo vencih ni piti .besede, To je čista srbska ekskluzivnost. C o Srbi napadajo Hrvate, potem trde, da so ekskluzivni, da hočejo vse proglasiti za hrvatsko, če pa razni Stanojeviči, Spalajkoviči* Sušljiči in drugi potvarjajo zgodovinska dejstva,, potem to im ekskluzivno, temveč patrijotično in 'državotvorno v najvišji meri. Imenovana Šolska knjiga je izšla pod Avstrijo leta 1913 in lahko si mislimo, kako so je bili avstrijski biro- krati in despoti veseli. Saj so taki nauki nasprotoval?, nacijonaini zaver sti, ki je bila Avstriji nevarna, Hrvat ska in slovenska! nacijonalna zavest ja izpodkopavala avstrijsko nasilje in če jo Srbjaneo to narodno silo tako kratkomalo zanikal so mu Avstrijanci bili lahko hvaležni. Taki Sušljiči so uacijonalni škodljivci. Iz Dunaja in Pešte,, kjer se je izšolal tudi Pribiče-vič se je delalo na tem* da bi Sloven-,ci in Hrvati postali v prvi vrsti Avstrijanci, mentaliteta Pribičevič-Suš-Ijevičeve vrste je pa te nakane še pre kosila ter širila celo po Šolahj svoje nauke, da Slovencev in Hrvatov sploh iii, da so samo še Habpburgovci in pa Srbi. Kar je balo- nekdaj po volji avstrij :ikega režima, io je tudi danes dobro sredstvo v prospeh poli c ajd emokr akcije. Samo Srbi in pa HabsburgovCi od ’Istre do dna Balkana! Srbstvo je danes na višku in vanj se! sprejemajo vsi hlapci in oboževalci, radikalije in uoli ca j demokr ae ije, — drugo je pa habsburško, V tem tonu grmijo vsi oblastniki in tako čitamo danes v vseh polieajdemokraisidh listih, da so vei opozicijonalci od prvega do zadnjega ena stranka kot druga — sami Habs-burgovci in Kar listi. Blaznost in zavratnost ne pozna meje, pa saj ni Čuda, če pa ima Stanojeviče in Su&ljiče za zgodovinske kapacitete. Krvave itmetske^demenstradje v Narodno gorje in obupni .položaj v Dalmaciji zavzema od dne do dne hujše oblike. Upravni organi ne zna-^o ali pa nočejo zajeziti gospodarskega poloma, o katerem smo že parkrat poročali in uredbe ne nosijo koristi, temveč nove nevarnosti in nova bre -mena za bedno življenje' dalmatinskega setjastva. Lani se je kvarilo vino v vetiKin množinah, ker je vlada pozabila dovoliti in urediti, izvoz, stroški, kakor: carina, trošarina m drugi davki pa rastejo od dneva do dneva ih tako ni čuda, da je ogorčenje med narodom vodno večje, zaupanje v dobro voljo in razsodnost uprave pa vedno manjše. Ljudstvo je vajeno, da si legal -nim potom pribori posluh in pozor -pri merodajnih mestih in gotovo ni krivo izgredov, kot so sie vršili na dan Vseh svetnikov v Šibeniku Policajdemokratski listi govorijo o hujskanju klerikalcev, in, komunistov, ne vidijo vnebovpijočega gorja dalmar tmskih kmetov, nezaslišne brezbrižnosti in netaktnosti vladnih organov in govorijo celo sedaj o „protidržavnos-ti“, ko se obupu izročena lačna ljud- ska masa po neuslišanih prošnjah, po brezuspešnem tekanju od enega do — drugega upravnega organa, oropana ■:*. orovalue svobode, razide po ulicah. Sibeniški dogodek je zelo značilen za naše razmere. Kmetje so skli-jali zborovanje radi izdatnega povi -šanja trošarine na vino — oblast je pa zborovanje prepovedala ter je tako sama pognala zborovalce na poulično demonstracijo. Zaključek zborovanja bi bila gotovo kaka interpelacija na merodajno mesto, zborovalcem pa nova nada, da bodo merodajni organi mogoče vendarle • spregledali in o-p-ustili dosedanjo brezbrižnost na eni, na drugi strani pa brezmejno odiranje ubogega ljudstva. Te nade je prepoved zborovanja razpršila in konec demonstracije je bil pretep z redarji, nekaj strelov, ki so ranili precej de -monstrantov, nekaj aretacij — skratka olje na ogenj ogorčenosti, ki izhaja iz velike bede in stiske. „Hrvat“ št. 502 piše povodom «eh dogodkov: Šibenik je najnacijonalL- nejše naše mesto, ki je pred par mesci na veličasten način pozdravilo os-vobojenje. Posledice nerazsodne upra- ye, nerazumevanje želja in potreb naseda, razočaranje po osvobojenjtt, »SD te se obrazu je » današnjih demansjva fiijah. Dalmacija je siromašna in paš«t-na pokrajina- Edino, kar ima njen#» romašni narod, je vino in olje. Nerazumna uprava je udarila stroSke t* vino, kontrolo in stroške na olje im • tem je razburila narod. Dočim se je Avstrija in okupud|-gktt italijanska oblast brigala za prehrano, prihajajo iz Beograda samo papirnati milijoni po listih in razne — sladke obljube v spremstvu silnega davčnega vijaka, katerega siromašni narod ne more prenesti. Ce ne bode prav hitro razumevanja in Če se n» ukinejo neopravičena bremena, bode primeru Šibenika sledila prav kmalu ostala Dalmacija in doživeli bomo v. njej macedonski in Črnogorski potres. £»d osvobojenja do danes ni pokazala beograjska vlada niti najmanjši interes za Dalmacijo, zlasti za del od Boxe na sever, Ribarski ugovor, kate -rega bi bolje zaključili ribarji Iža i» Zla vina in Prviča, kot pa naši „strokovnjaki“', prehrana, davki in druga bremena, kmefsko vprašanje, zadev» maloposestnikov, desinteresement v rpo-gledu našega naroda v tretji coni, popisani, pa še vedno neizmenjeni denar, to so vprašanja, ki tiščijo naš narod v Dalmaciji ter ga, ker ni razumevanja pri vladi, gonijo v obup, od* tujujejo državi in šilijo, da hodi po stopinjah ostalega nezadovoljnega naroda v državi.“ Tako pereča vprašanja- т T .Jm -'-iji, se ne rešujejo z jdtegova* njem osnovnih državljanskih prav. c , da oblast prepove zborovanje, da ne-?ie!a m nahujskana mladež terorizira zaslužne in v narodnostni borbi ©-sivele ljudi, ker niso po volji radika« lije in policajdemokracije itd. Navdušenje sc je hitro poleglo, široke mase trpijo v strašni bedi, ki nima smisla za parade in za Iraze, Ljudstvo zahteva kruha, ia oblast,» M mu to prošnje in zahteve daje kamen in svin * čenke, ne bo žela uspeha. Javna varnost. Mično je poslušali policajministra* če tako lepo in celo dražestno pripoveduje, kako so državljani osigurani pod varstvom njtegove policije. Brata nar. poslanca dr. Ivaniča je policiji, pretepla in aretirala samo za to* ke* je čakal na svojega brata pred mi ulstrskim predsedništvom, pa td še na nič, drugod se še vse drugače postopa, kakor n,, pr, objavlja srbski poli-cist Milan Jčvtič v svojem listu «Ba* natsxi Glasnik“: „Demokratska poliefja je prignala v Subotico neko pošteno ženo — Srbkinjo ter jo zaprla, češ, da se bavi s, prostitucijo. Ta gospa je tašča, nekega* uradnika, ki j® od policajdemokracije na čuden način pognan iz službe. Pred kratkem je umrla v Uzdiu« neka žena vsled udarcev, ki jih je de-r bila v policijskem zaporu. Ali ste g. Priblčevič v stanu ши vesti vsaj eden tak slučaj od poprej* predne so se demokrati polastili policije? ' Vi ste v naše javno Življenje za» nesli nov element zakulisne borbe pd ozkih ministrskih sobah in po mra&s nih skupščinskih kuloarih. Kakršnakoli je bila metoda srbi« Janške politične borbe, vsaj to je za. jamčila, da se žene ne ubijajo po ztu porih in da se ugledne dame ne sramotijo po železniških postajah,: Druga politična metoda —■ to, јф vaša, nam je pripravila pa tudi to sramoto.“ V taki politični metodi je razumljivo, da so vsi žandarji nezmotljivi, nekaznovani in nedotakljivi pa če bi storili bogzna kako nasilje. Primer za to nam tudi ne manjka.„Razumeti je pa treba pri tem posebno vrsto oblastnih organov* ki uspevajo samo, v. tej. ST BAZA-. ’ '-*9i „ ’ ' .'-A •'• !a ' '. :: • *ayi politični metodi, demise, до peäiiem. iii kulturni orgahi 4e Srbifcl in, Џ ир-eka“ potisnjeni ob steno* Politi®! pregled. KRALJEVINA SHS. Z a d;« ja parlamentarna s e j №:%Џ je bavila z volitvijo odseka za pričevanje zakonskega predloga o razdelitvi države na oblasti in o ©hlastni in srezki samoupravi ter o splošni upravi. V. ta odsek je bilo izvoljenih 20 poslancev in sicer: 1 ra* likäSbv* 6 demokratov, *2 Turka, 1 sa-fflostojnež, 2 poslanca Jugoslovanskega kluba, 1 zemljoradnik, od združe-alb -socijalistov in republikancev K Kralj je slovesno prise-g el; na ustavo včeraj. Po kraljevi prisegi bo baje podal Pašičev kabinet torafelno ostavko. Glede naše ga, ip r od i r a n-ja prob Albaniji je izjavil Pašič zastopnikom antante* da je končano in da šo sedaj naši obmejni kraji zasi« goram proti arnavtskim vpadom. 3-I? MADŽARSKA, ’ .Madžarska žbor ni e a je spfejela v prvem in drugem čitanju Oglasno zakonski načrt ‘ o ukinitvi vladarskih pravic Karla in habsburške vladarske hiše; Madžarska je Ti a j e m o h i-H « i r a 1 a letnika 1898 in 1899. Letniki 1894 đo 1897 pa so pripravljeni za jrpokiic, M a d ž a r, s k e 5 e f e so z a -pusti Le oni del Zapahne Ogrske, M pripade5^Avstriji. Madžari priprav-, ijajo za Sopronj (Ödenburg) z vso naglico plebiscit in bodo te ‘dni na -pravili poskusno glasovanje. ... УЈГ rusija. tlfc^a j i u o i so se ''dvigni-' vytgjli Podoliji proti boljševikom zasedli : Brody, Husjatyn , yeo-Podolski in Möhilöv, Ukra-čete pod poveljstvom Zaboloi -ijyja so postrelile boljševike v pobun-i©nifi krajih pp prekisodu. л Izza vladnih kulis. Zakonodajni odbor» „Slobodna“ ffriböna“ piše:; „Zakonodajni odbor *р#|бра,:Др' neprestano izglasuje ure-Mi^o^katerih javnost ne izve niče-samAfc&m, kar se dogaja v sejah za-konotfaanega odbora, ne poročajo liti belgrajski listi. In to se zove zakonodajno delo! Nifi juristi, niti upravni strokovnjaki nimajo priložnosti, da bi zamegli te nove zakone proučevati in $1 pravilno primerjati* п ljudstvu pa sploh ne . govorimo, saj mu bo vse to istalo s sedmerimi pečati zaprta knjiga. Po sprejetju „privremenih“ zakonov pride v zakonodajni odbor poplava z izenačenji zakonov, kateri bodo predloženi skupščini. Reševali jih bo* I# seveda po zloglasnem skrajšanem postopanju (prosto glasovanje). Brez ..globljega proučevanja* brez pravega poznavanja zakonskih »problemov, hole zakonodajni odbor, ta kramarsko-sakonodajna torba,. Ilgurirati z refor- Шпп delom. Narodni poslanci sami ne rejo — niti površno — prečitatives t, ogromni materijah Kaj pomeni to? ) znači, da bo belgrajsko „zakono-dajstvo“ izzvalo v naši državi popolno zmešnjavo.“ ц Madžarski nauki., Jedro, reakcije. ä«/(ö9e zMra in; utrjuje okrog Madžarsko, ki ogroža svet na vse strani, nam bi lahko služila v resen opomin prefi marsičemu v naši zunanji in no-trenji politiki, O tem eaho' že večkrat spregovorili, danes pa čujemo, kaj pravi beograjska porodica: [„Beograjski Dnevnik“, M se bori zä skrajni ©ehsralijBBm, .prav*, da bi se. lahko p-koristil: z madžarsko izkušnjo in da moramo „vse naše pokrajine spraviti P