Leto V., štev. 30 2 L uDi ana, nedelja, 28. decemBra 1924 Poštnina uavšalirana Cena 2 Din Izhaja ob t zjutraj. Stane mesečno 20-— Dia ca inozemstvo SO— neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it. 71 Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova al. it 54. Telef. it 3G. Podružnici: Maribor, Barvarska nI. 1 Celje, Aleksandrova c Račun pri poitn. čekor uvodu itev. 11.842. Ljubljana, 27. decembra. Svesti si svoje slabosti ter grehov se klerikalci poslužujejo pri teh volitvah predvsem prikrite in subverzi vne asi-1 taeije. Kandidati SLS se potikajo naj- i več po župniščih, kjer prirejajo tajne | sestanke, da tam nemoteno in poljub- I . , „,,„„ ,. r _ ,., , no natrosijo nevednim poslušalcem v;seanik "RSS Stetan Rad,č dn<;.3- avSu Radiceva stranka v popolnem razsulu 34 BIVŠIH POSLANCEV HRSS OBSODILO BOLJŠEVIŠKO POLITIKO STJE-PANA RADIČA TER IZSTOPILO IZ HRSS. — SIJAJNA SATISFAKCIJA ZA ČVRSTO POLITIKO VLADE. — BREZVESTNE INTRIGE KLERIKALCEV. Zsareb. 27. deccmbra. r. Ko sc jc pred? i st3 vrnil iz svojega prostovoljnega iz* ; gnanstva ter imel s svojimi poslanci v oči tudi največje absurdnosti in neresnice. Tako n. {»r. so klerikalci v volil-. „ , , , . nem srezti gosp. Sušnika na tajnih ^jSrebu prvo sejo, je podrobno refert* Stankih ljudstvu »st vnebovpijočih gorostasnosti. In v odkrito subverzivnem namenil se go vori o srbskem jarmu, hujska proti enotnosti države ter zojiet po starem reeentu napoveduje «rai na zemlji*, če se Slovenci podajo v klerikalno politično klavnico. A klerikalna stranka se vendarle zaveda. da je vse to orožje znatno skrhano. Zato se vrača k stari preizkušeni metodi. 2e se množiio vesti, da se pripravlja gorostasna zloraba vere v politične svrhe. V več krajih so politi-ku.joči duhovniki raz prižnice namignili. da prede »vernikom po vsej državi tako huda. da je zopet v opasnosti sveti križ. ki bo moral iz cerkva in iz Sol.* Ponekod je že oznanierio. da se bo začela snovati po vseh fnrah nova, povsem »nestrankarska* organizacija za »krščansko šolo*, okoli katere naj se z.bere vse. kar je poštenega* . . . Ni torei nobenega dvoma, da se hodo klerikalci tudi pri teh volitvah vrnili na svoje. Ze v neštetih ogniih preizkušene bojne metode, katerih cilj je 7. razpaljevaniem verskih čustev ter z nr.jbrezvestne.išo demairoeiio terorizirati svobodno ljudsko voljo ter jo zasužnjiti namenom politiknjoče duhovščine. Kdor ni sam čutil klerikalnega terorja na deželi, ali ni imel prilike, da ea opazuje na lastne oči, si niti predstavljati ne more, kak suženj j< slovensko ljudstvo in kako velika pre vara je. ako govore klerikalci o vohl-ni svobodi. Deistvo je. da se v Sloveniji na deželi še nikdar niso vršile svobodne volitve. Avstrija je pri nas vršila volitve po madžarskem receptu posredno po slovenski politikujoči duhovščini. v .Tugodaviti pa se doseli'" še ni posrečilo osvoboditi ljudstva izpod rim.s-keEra jarma, v katerega je vkl"nieno stoletja. Medtem, ko operirajo klerikalci pa vaseh z naibolj banalno demagogijo ter žugaio ženam, da bodo rodile «hu-diča*. ako bo njihov mož glasoval za neklerikalne kandidate, tolčejo po mestih in trtrh za boli izobražene ljudi na največji boben slovenstva in kulture. di jim na ta način potetrneio čez oči mreno ter jih pridobe za svoje vo-lilce. Kako brezobzirna in brezvestna je klerikalna demagTwiia tudi v tem pogledu. dokazu ie znova »Slovenec*, ki priobčit ie te dni uvodnik o Prekmurju iti se v niem dvigne do trditve, da s* hoče pri bodoči volitvah za Prek-mtrrfo izvesti — plebiscit, da li hočejo P.-ekmtirei ost"ti Slovenci, ali se dati pohrvatiti. Pri tem identificirate klerikalci slovenstvo r ST.S in razkladajo. kakor da bo nlehiscit za Slovence slabo iz,nnd»I. ako propadejo klerikalni kandidati. Samo Hudie. ki so zapravili s plebiscitom slovensko Koroško ter s svojo ne-ponsohnost'o rfiTali usodo primorskih Slovencev. ~o lahko taki ciniki, da skušajo sedaj še iz Prekmur.ia ter iz prek- Ijivo napako, da se zadnje čase docela j naslanja ie na m'ajše poslance, terorizi* ra pa starejše člane in jih dosledno stav« Ija pred gotova dejstva, ki se ne daio popraviti, ne da bi zmanjšali strankin ugled. Spor je bil že na tej prvi seji tako oster, da je bilo pričakovati razkola. Le disciplini stranke, kateri so se starejši pos:anci pokorili, je pripisati, da se stran ka že takrat ni razcepi a. Ko je sedaj kraljevska vlada sklenila proti stranki kot cc'oti ukrepe, ki bi mo* gli zadeti tudi one, ki že od početka na* sprotujejo Ridičevim principom, so sc nasprotniki Radičeve boljše viške po'itike ki so (kakor je »Jutro® žc poročalo) sre* di decembra žc bili odločeni, da prekine« jo zveze z Radičcm, včeraj zvečer po* novno zbrali v Zagrebu ter so danes zjutraj v stanovanju poslanca dr. Rudol* fa Horvata (Kačičeva ul. 20) zače i kon* ferirati in sklepati o svojih novih kora* kih. Posvetovanja so se po'eg dr. Hor* vata udeležili sledeči bivši poslanci HRSS: Tomo Jalžabetič, Iliia Martinovič, Ivan Bartolovič, dr. Ante Adžija, Andri* iz* amo* ! oljnim postopanjem. Radič se jc nad njimi maščeval s tem, da jih je ob raz* I deljevanju kandidarur za nove volitve j škartiral. Poleg navedenih posi-ncev jc ; današnji konfcicnci pri dr. Horvatu pri* j sostvovalo tudi 10 članov glavnega odbo* ; ra HRSS, ki sicer niso bili poslanci, a se j docela strinjajo s smermi nove skupine, j Konferenca je trajala ves dan in je že na njej bil sk!en:en končni prelom z Ra* dičem ter osnovanje povsem nove samo* ; stoine stranke. O sVenih konferenco bo izdan pose* ben komunike. Nastop tako velikega števila bivših po* slancev HRSS proti Radiču najsijajneiše upravičuje sklepe vlade glede uporabe zakona o zaščiti države proti HRSS. 2e sam sk'cp, ki se še v nobeni točki nc iz* vaja, je povzročil katastrofo Radičevega terorizma nad hrvatskim ljudstvom ter dal trezne;šim elementom poguma se postaviti proti brezvestni pogubni poli* tiki zločinskega demagoga in separatista. Zaman je včeraj dr. Korošcc v konfe« rencah z drjem. Mačkom, Krnjevičem in drugimi skušal preprečiti preteči razkol ter pomagati, da sc vzdrži enotnost Ra* dičevega odpora proti narodu in državi. Dr. Korošec je odrcscl le nesmrtno bla* mažo, obenem pa na sktaino nepreviden način kompromitiral klerikalno stranko, ki je sedaj odkrila karte ter pokazala, i ko'iko ji je na tem, da ostane hrvatski dc! naroda zakovan v okove samomoril* ne politike Stj. Radiča. Caakov odpotoval v Bukarešto TUDI VČERAI STA SE CANKOV IN NINČIČ PONOVNO SESTALA. — CA.V-KOVA NETAKTNOST NAPRAM NOVINARJEM. — NJEGOVO POTOVANJE NIMA OFICIJELNEGA ZNAČAJA. Beograd, 27. decembra, p. Danes dopoldne se je ministrski predsednik Cankov zepet sestal z zunanjim Boograd, 27. decembra, p. Zelo nelji> bo pozornost je povzročilo danes dejstvo. ministrom Nin- da bolgarski ministrski predsednik Can- čičem. Opoldne jc priredil min. predsednik Pašič na čast bolgarskega ministrskega predsednika v hotelu ■ Frpski kralj, obed, ki se ga je udeležilo več ministrov, general Hadžič, Ljuba Ncšič, dr. Rybaf, načelniki kabinetov, bolgarski poslanik Vakarevski in drugi. Po kosilu sta zopet razpravljala dr. Ninčič in Cankov. Popoldne cb 5 je bila na bolgarskem poslaništvu čajanka, katere se je udeležil ves diplomatski zbor v Beogradu. Diplomati so se izredno zanimali za svrho in uspeh potovanja predsednika bolgarske vlade v Beograd. Zvečer ob 8. je priredil dr. Ninčič Carkovu večerjo v hotc- kov ni hotel sprejeti novinarjev, čeprav jim je bil včeraj obljubil. Zaradi tega briskiranja tudi kasneje ni hotel iti noben časnikar k njemu na intervju. Pomočnik zunanjega ministra Markoviž ie izjavil vašemu dopisniku, da je prišel g. Cankov v Beograd zgolj iz osebne ini-cijalive. G. Markovič je zanikal vesti nekaterih listov o ženitvi bolgarskega kralja Borisa, s čemer v zvezi jo baje Cankov o bivanje v Beogradu. O konferencah z g. Cankovom ni bil Kes>2vljeu nikak zapisnik in so vsi razgo-rori neobvezni. Na konferencah se. ie naglašala v prvi vrsti potreba po skupnem nasto- Konference in posvetovanja OBZNANA PROTI HRSS BO OBJAVLJENA PRIHODNJI TEDEN. — POSVETOVANJA PRI PAŠIČU. — €OPOZICIJSKI BLOK'. Maksimovič. da se objavi Obznana naj- Beograd, 27. decembra, p. Zaradi bivanja bolgarskega ministrskega predsednika Cankova v Beogradu ni bilo danes nobenih važnejših notranjepolitičnih dogodkov. Davi je odpotoval v Zagreb minister Pribičevič, povrnil pa se je v Beograd minister dr. Lukinič. Vlada dmes ni imela seje, ampak se seja vrši šele v pondeljek. Na njej se bodo reševala zelo važna politična vprašanja. Vse beograjsko časopisje pričakuje nestrpno objave Obznane proti HRSS. Obznana bi se imela razglasiti že danes, pa je bila za par dni odgodena. To se spravlja v zvezo z zborovanjem Radičevih disidentov v Zagrebu, ki se jutri še nadaljuje lu «Exce!sior». Ob 11.40 ie odpotoval mi- : panju proti komunistom, pa tudi o poti, nistrski predsednik Cankov s sprem- ! ki naj bi dovedia do zbližanja med obe-stvom v Bukarešte 1 ma državama. Poresre se ne izprazni VELEPOSLANIKA KONFERENCA UGOTAVLJA. DA NEMČIJA NE IZVAJA LOJALNO RAZOROŽITVE. Pariz, 27. decembra, v. Danes dopol- j krivila Nemčija in kl še niso navedeni v sedanjih poročilih medzavezniške kontrolne komisije so sledeči: V neki tovarni v bližini Berlina sc je našlo 40.00G puškinih cevi za težke strojnice. V nekem drugem kraju so našli približno 20.000 inianterijskin pušk. kakor tudi veliko množino raznega manjšega pehotnega in artilerijskega orožja. Dalje je Nemčija ves čas motila delovanje medzavezniške kontrolne komisije posebno po častnikih državne brambe, ki so imeli posredovati za zvezo med zavezniškimi častniki it! nemškimi oblastmi. brže že v par dneh. Za jutri se pričakuje pri .od blokaških voditeljev Korošca, Spaha in dr. Mačka, ki imajo z Ljubo Davidovičem konferenco, na katrjri bodo določevati svoje stališče glede sklepa vlade o objavi Obznane in o razpustu HRSS. Davidovičev izvrševalr.i odbor je imel danes sejo na kateri je proti svoji vo*.ii moral potrditi listo Vasa Ognjanoviča kot nosilca v beograjskem okrožju. Srez-ki kandidat pa je Velja Acimovič. Kskor se doznava iz okolice teh dveh gospodov, nameravata, ako bosta izvoljena, pristopiti k samostojnim dcmokrrlom. Sejo je imel danes tudi izvrševalni od- dne se je pod predsedstvom Julesa Cam-bona sestala na Quai d' Orsayu velepo-Sianiika konierenca Na dnevnem redu je bilo poročilo medzaveznšike vojaške kontrolne komisije v Nemčiji. Po seji je po-slaniška konferenca izdala sledeči komunike: «PosIaniška konfercnca se je na današnji dopoldanski seji v navzočnosti zastopnikov Anjili.ie, Italije. Belgije, Japonske in Franci e posvetovala glede vprašanja izpraznitve koiinsktga ozemlja ter ugotovila, da bodo zavezniki v zadevi postopali sporazumno Konferenca jc nemudoma pričela s študijem besedila note, ki bo v tej zadevi še pred 10. januarjem i92T izročena nemški vladi. Besedilo note NEMŠKI PROTESTL Berlin, 27. decembra, j. V vladnih krogih smatrajo nemških odločitev po- bo konfercn-a ugotovila na seji v sredo.* slaniške konfcrence za eklatanto kršenje Iz tega komunikeja izhaja, da so vsi zavezniki soglasno izjavili, da Nemčija ni lojalno izpolnila svojih obveznosti glede razorožitve, vsled česar niso dani pogoji čl. 429., glede izpraznitve kolinske-ga ozemlja. Kolinsko ozemlje ostane vsled tfga še nadalje zasedeno. versajske mirovne pogodbe. Tiditev, da je Nemčija zagrešila prestopke nima st varne podlage. Tudi nemški poslanik v Washingtonu je g'ede tega vprašanja podvzel demaršo pri ameriški vlndu V razgovoru i državnim podta;nikom j Hughesom je opozoril, da bo zavlače^a- Nc:i -ki poslanik v. H8sc!i je imel du- nje izpraznitve kolinskega ozemlja močno nes dopoldne s predsednikom veieposla- vplivalo na nemški narod ter utegnilo niške konfen.nce Camboncm daljši ra/.-1 ogrožata brezhibno izvedbo Dawesoveca Dopoldne je konferiral minister Trif- bor radikalne stranke. Poravnani so bili kovič s predsednikom Narodne skupšči- nekateri spori med kandidati in bilo je i ne Jovanovičem in z notranjim mini-; vzeto na znanje poročilo o včerajšnji seji j strom Maksimovičcm. Tekom dneva so odbora ministrov o volilnem sporazumu se vršile opetovane konference med no- med radikali in samostojnimi demokrati: traniim ministrom, ministrom pravde ter v Narodnem bloku. govor. Najvažnejši prestopki, Ki jih ;c za-. načrta. Pašičem. Po tej seji je izjavil minister I Nove bude obdo?žitve Mussolinija Rim. 27. decembra, j. oII Mondo», ! glasilo Nittija, objavlja memorandum bivšega *e"a tiskovnega urada Rossija. vse k.i js vzbudil po Italiji največjo pozor-'črt nest. Memorandum vsebuje najtežje Beograd, 27. decembra, p. V pravosod- novega zakona narodni skupščini, da ga. obtožbe proti Mussoliniju, kateremu p.-edbaclva Rossi. da je bila večina ta- st a n Ma?rf TaVonn tr-akf"1 namen očistiti sodniški rcacrisonn. navlake v kratkftm ge predloži riS{r{ nem ministrstvu je končan zakonfki predlog o sodnikih, s katerim se v zvez.i s členom 112. ustave določa, kateri organi so sodniki in kateri se imajo smatrati kot sodnijski pomočniki. Svrha novega zakona je. da se spravi v sodnijski stan na ono višino, ki jo mora -imeti v moderni državi. Zato vsebuje zakonski predlog tudi potrebne določbe za vstop čim se po volitvah sestane, vzame čimprej r pretres. Znižale pofirh ijnstoj-j" b?n za It sir o Uistovskih nasilstev izvršena na direkt- Tajna komunistična organizacija v Skopiio Beograd, 27. decembra, p. Notranje ministrstvo je prejelo poročilo iz Skoplja, da so tamkaj prišli na sled tajni komu-nistično-boljševiški organizaciji. Oblastva so odredila hišno preiskavo pri nekaterih kompromitirani!, osebah in zaplenila razne spise t?r prijela več oseh. Organizacija je novejšega datuma. Dsii- Beograd, 27. decembra, p. Italijansko poslaništvo je sporočilo zunanjemu ministrstvu, da pristaja italijanska vlada na v sodno službo. z& kvalifikacijo sodni-, znižanje pristojbin za vlza Odslej se bo kov in tudi določbe o njihovi odgovor- plačevalo za stalni vizum, veljaven šest nosti. Urejujejo se tudi njihovi prejemki. ■ mesecev, po 100 lir v zlatu. Za enkratno njihova službena doba in napredovanje, j potovan e v dobi šestih mesecev 3 in za V smislu tega posebnem zakona »e po- j tranzitni vizum za dobo treh mesecev eno liro v zlatu. Znižanje velja po obojestranskem sporazumu od L januarja 1925 dalje. Za italijanske državljane veljajo pri plačevanju pristojbin za vizum no povelje Mussolinija. Tudi za umor ja se na |q skupin, ki so se porazdelil. Matteottija je odgovoren sam Musso-iini. Ce so objavljene obtožbe tudi le deloma utemeljene, Mussolini ne more več ostati ministrski predsednik. .tavijo. čim stopi v veljavo, vsi sodniki murskega slovenstva kovati k* ruta I za j in pomočniki na razpoloženje svojo komptno politiko. Klerikalci , Ia dof)0_ kj ^ d(>lo6i pravnsodni mini-namreč dobro vedo. da ie f Prekmurin I 5ter Vsi sodniki bodo morali kompetirati plebiscit z a klerikalce izgubljen, a pe i ? radi slovenstva ln hrvnrstva, mirve"- j rndi nesnosobnostl vodstva SLS ter rec"oso''«o«ti In nedelavnosti gosp. [je solze* Klekla. ki ie imel šest let parlar-mter- (ostalo . no zastopstvo Prel-mnm v svojih ro-jvenstvo v Prekmurju, ker je izgubljen jdarle ustvari joiil.tga aa publicistične svoja mesta. Na ta način ima no,-i ! recipročne določbe. -----------TTTj ii ii -nT"TrnTrrr-fTiT»~niii mm i n iiiTri~ir~irTT 11 m I — ii ter vara vso slovensko in ki bi se zavedal, da sc t. raz.! isitvijo javnost, da je v nevarna-1 i slo- \ prekmurski'! plebiscitnih volitev ven- K1 v vi J Bii 111!! na razne dele Skopi a. Vsaka skupina jc imela svojega čeinika PRAVILNIK ZA RAZDELITEV INVALIDSKIH POVISKOV. Beograd, 27. decembra- p. Ministrstvo za socijalno politiko je izgotovilo piiivii-i nik za razdelitev 100 milijonskega kredita. ki ga je vlada določila za invalide Kabinet bo na svoji prihodnji seji razpravljal o tem pravilniku, naka-r sc bo-i do v njega smislu kmalu začeli tiska-I zovati invalidom po viški. kah. a za Prekmnrie ničesar storil ni Prekrmirci so do grla siti klerikalnega j gospod«t va. ki ?e jr izkazalo, da jc j mn^tro bolj za nič kot madžarsko. PreVmnrri nočejo vrv. pozabiti, da so klerikalci obrnvrnvtTi njihovo pokrajino kakor kolonijo, ki jo je treba le iz-ropnfi. Pr'kmi:rci na ves erlns izjavljajo. 'la f':di on-; noč«*jo ničesar več slišati o kl»r'ki"ni!: !:«ndMatih. Ta izjava pa boli in zato pretaka ■edai »Slovenec* čez Trekmurje »mač- j mandat gosp. Klekla. Kako naj imenujemo pri; i i.k o. ki se tako igra z usodo Slovencev? Meni: fioirati slovenski plebiscit s kleti'.milnim plebiscitom je Ze samo na sebi cinizem, tem večji, če se obenem proglaša vse drusre slovenske stranke, ki se bodo udeležile »plebiscita* — za neslovenske. Tem brezvestnejše na je govoriti o »plebiscitu», ako je že danes gotovo, da je Prekmurje za klerikalce izgubljeno. Ali ni nikogar v SLS. in politične razprave, ki s!cvor.i?lv;i nc morejo krr'--::ti. pa: ra .-ko!<>vaii? Čim bo'j 4o, New-York 70.935 do j upravi „Jutra" v Ljubljani. Pi*3eruora, 711S5< Pariz do 354^ Praga 2t47 i do 2157, Sofija 513 do 517, Curih. 13.775 do 13.825, dinarji 1071 do 1077, dolarji 70.-100 do 70.S60, lire 3000 do 3020. NEW-Y0RK: Beograd 151.75, Rim 428-75. Curiii 19.42. Dimaj 0.1412. Prag« i 302.625. Loudon 472.S7? /n novoletno številko .Juti;." 03; zuuanji trgovci, obrtniin urugi j pridobitni krogi Moj SiSBli ulica štev. 4. Ne odlašajte na i&disli dan! ■j «s •JUTROa št. 302 as neOvfja t*), ah. I/VI Lista Narodnega bloka za mariborsko okrožje gotova Maribor, 27 decembra, k. Tekom včerajšnjega in današnjega dne $o bili zaključeni razgovori med strankami Narodnega bloka ter je sedaj !'sta gotova. Zborovanje v Ribnici na Pohor.u je soglasno postavilo za kandidata v srezih Slo-venjgradec in Prevalje g. Ivana Podles-nika, župana v Ribnici, za njegovega namestnika pa g. drja Fera Miillerja, odvetnika v Mariboru, oba čiana NRS. V srezu Konjice ie bil poleg kandidata g. Pelelinšku (JDb) postavljen za namest- nika posestnik g. Scručar (SKS). Kandidaturo za srez Gornji grad ,e na enoduš-no željo tamkajšnili narodnih krogov sprejel g. Janko Lcšničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju (JDS). Lista Narodnega bloka bo prlhodnie dni prediožena volilnemu sodišču v potrditev. Ustvaritev velike enotne fronte vseh narodnih in državi zvestih elementov v mariborskem okrožju je napravila globok vtis in se povsodi z navdušenjem pozdravlja. Pred novimi boji v Rusiji Zadnje dni so se pojavile vesti, naznanjajoče spopade med ruskimi rdečimi Politična ned Ija v Zagrebu Zagnb, 27. dccembra. Mrzlica pred Obznano, zmagujoča ofenziva radičevskih disidentov in napovedani veliki zbor samostalnili demokratov vežejo te dni vse interese poiiiikujo-čega Zagreba. Naravno vlada večigled jutrišnje nedelje glavno zanimanje za volilno skupščino SDS, ki se vrši ob 10. dopoldne v Musie-hallu. Govorili bodo ministri Svetozar Pribičevič. dr. Gregor Žerjav, dr. Prvislav Grisogono, nadalje beograjski vseuč. pn i. Bogdan Gavrilovič in min. n. r. Miloš Savčič — osebnosti torej, ki naiavtuiitativncje morejp podati čvrste konture sedanjega nastopanja nacionalne fronte in s preguantiio besedo afirmirat' jugosiovcnstvo probujajo-čega se Zagreba. teri je napovedal predložitev novega volilnega zakona, ki ponuja absolutni konec fašlstovskega majoriziranja italijanskega državnega življenja. Ker ni mogoče misliti, da bi bil Mussolini tako zaslepljen, da bi vide! r.a strani fašizma tako mogočno večino italijanskega naroda, da bi bila zmaga fašizma zajamčena tudi po enomandatskem volilnem sistemu, jc megoča za ta njegov ne- Trnekemu Kako je v tem pogledu v armadi, —| proti človeštvu. Kongres pozdravlja boj to pa je baš najvažnejši problem so- ! Hifanr-ev v Maroku in naglaša. da bi se dobne situacije. Ako je Trocki v armadi eventualna peajo-5 Spancem o strani Ar> res tako popularen, kakor se trdi, bi bilo giije in Francije smatra a ko: sovraž-pričakovati, da ta ne bo tako mirne nost. naperjena preti vsemu islamu, sprejela njegove odslovitve. Na diugi — Kongies »Probujajočih se Madža-četami. Vesti so potekale iz rumunskega strani pa se mora naglasiti, da je komu- rov*. L" družen je *Probuja'iočih se Mad/.a-in angleškega vira. niso pa našle mnogo matična politična organizacija tako po- rov* je imelo te dni v pudimpešti kon-odineva in prevladuje naziranje. da jim polna in krepka, zlasti pa. da so za gres. na katerem je predsednik, poslanec ni verjeti, oziroma da so zelo pretirane. Zinovjeva znameniti voja-Ako-policijski Eckhardt poročal o delovanju društva. Gre za spor med Troekim in večino oddelki, bivše črezviča:kel ki so naj-, Ugotovi! je z obžalovanjem, da je pro-boljSeviške stranke. Spor je znan in krepkejša kontrola vsakršnega sumljive- svetno ministrstvo piepovedalo celo vi-splošno se ve, da predstavlja Trocki ga gibanja v armadi. Ol>orožen odpor v sokošoicem vstop v to organizacijo. Kljub zmerno kriio stranke, krilo, ki trdi, da korist Trockemu težko da bi mogel biti vsem oviram pa ;e po njegovem mnenju je treba iskati stikov m pomoči ter so- j uspešen in baš radi tega ni misliti, da bi zmaga nacijonaiizmn na Madžarskem sa-de!ovan:a pri zmernih socijalistih in mor- ga Trocki. ki je skoz in skoz realen mo še vprašanje časa. Ivan Hoj.xs je izda Se bolj na desno orijeetiranih skupi- politik, hote! izvesti. Da hi tak upor javil, da :e dovolj besedi in treba pre-nah. da je treba v skladu s tem končati pria- tivi zasnovano mimo borbo >:oper levi- In ti st: Mussolini. ki mu jc bila ob vsaki ^ketra revolucionarnega komiteta ter čarsko smer. Videti je. da smatra poraz priliki na jez ku parola: »Nazaj nikdar!« | naposled oditi na »bolezenski dopust« komunistične svetovno revoluci onarne — je t.brnil s polnim parom v sisteme da'eč na jug. i teorije kot neizogiben in dn ga priča- in metode iz časov dakč pred fašistov- j *ru pa pričenja kritičen moment od- ku:e v skorajšnji dobi. Ta poraz, kate- sko revolucijo. Za mesec april ali majnik ločilne važnosti, iz te kritične situaci:e rega ohrisi so se jasno pokazali, bo se že obetajo nove volitve po novem, izviraio uvodoma navedene vesti o krva- zma"i konservativcev v An"liji. ho pri- to se pravi, starem enomandatskem siste- vih spopadh med de'i ruske armade, nesel iztrezn Vn je tudi v Rtisi:i ter zahte- tnu, brez ožjih vo! tev. In vclko vpraša- Fakt je. da > Trocki imel v rdeči armadi val preorijentacijo na desno. Očividno V Radičevem taboru je zmeda popol- nje ie. ali bo vodila te nove volitve vlada mnati usleda. «nj * bil on »odovin=ko ru:no pot. kakor so jo že tedaj ni priključil. Orlando je sprejel vt:sih po7navalcev je Trocki med poli- prehodite vse veiike svetovne revolucije. ~ " " slc; moraio «'ed:ti t"di »!;čni nn- teda slučaj zborničnega podpredsednika (iiunte je odkrnil tudi te. Mussolini je sicer hitel popravljati svojo pogreško. ki jo je storil z odrekanjem svobodnega izvajanja poslanskega mandata na več'nski listi izvoljenim nefašistom, ali disn.čar-ski liberalci in ostali nefašisti se niso dali potolažiti Rcselucije, ki so jih enoglasno spre.irii na svojih sestankih govore jasno, da si ne dajo kratiti svobode dejanja. Mussolini je ostal popolnoma sam s svojimi fašisti. Ali celo med fašisti sam mi, zlasti na n ihovem skrajnim desnem krilu, med intransigentnimi rasisti, kj-. r g spedujejo razni Farlnacciji, Bian-ciiiji, (iemcllili, postaja razpoloženje za Mtissolnija vedno neugodnejše in ni izključeno, da pride pri glasovanju o novi volilni reformi do presenečenj. Mlchcle : Bianchi, bivši generalni tajnik stranke, se | je pri drugem glasovanju o Giuntovi ostav ki sicer uklonil osornemu Mussolini eve-mu pozivu k disciplini, ali za novo volilno reformo, ki jo smatra za silno škodljivo fašizmu, pa bi znal odreči in žnjim še marsikdo. 1 Kakor stoje stvari danes, je Mussoli-nijevi vladi določen le še zelo kratek čas življenja. Pravijo, da ni niti izključeno, da bi on sam spravil pod streho novo • volilno reformo, temveč da zadene- ta naloga že njegovega naslednika. Tisti, ki jI ne žele tako hitrega konca, pa menijo, da poda Mussolini ostavko po sprejetju vollne reforme. Vsa opozicija, ona na Avcntinu, ki se ne udel- žu e zborničnega delovanja, in giolttijanska, ki se ga udeležuje. stoji seveda odločno na stališču, da novih volitev ne s:nc voditi Mussi lini. hotn. njega jasno formu'irano izjavo, ds nje« Sova politika priznava eno, enotno dr» žavo, vidovd.msko ustavo in monarhiio ter da Ho prekini a zvezo z Nemci, Mnd« ske po-očfiio razveje*'ivo vest. da ie ' Turki. Amavti in starimi avstrija« med JDS. NRS in SKS dosežen z« vse kanti. Kajti siccr bo nasedel; to naj se okraje popo'n sporazum in ds bo lista mj ve-iamc!« Po!U!cne beležke 4- Liste Narodnega bloka. Iz Stajcr« -f PaHičrrei in dalmatinski daridnvi-čerri. Splilska a|j dogodki tekom leta so Učno rep-e-e-tan^o stranke močro v P-ei ali nenrnovni polom. Po sebi se razblinja R;J ()j(rjra|j ()(j Mussolnija in pridružili man:šini: ima sicer nri«taie in vnete so- daljni razpleti in slični zaklnički. V ve laž, da je Hk'SS predst.ivnica hrvatske- j Oicilittlju. ki je preštl v odločno opozici- bojpvn:ke sli ve"darle i:h V> le m"!o bodočnosti d»god'-ov bodo nfdvom-ga naroda; strank je na Hrvatskem ka- JO Uvesti so ostali Mussoliniju edino !c in "e nah":aio na veMllnih ter od!r>- no baš nasprotja sedanrh dni tvorita kor drugod obilo in preveč. Zato so tudi -e desničarski liberalci s Salandro na ?'}nih mestih. Tamkaj mu tedai ne bo pno nstva-nejVh razdob-t. zato ie n'ih smešna jadikovanja o nastopanju proti jc|u ^oinhatenti In "ojni pohabljenci motroče dobojevati začete borl>e z uspe- va'no«f kljub mirnemu razpletu izredno »hrvatskemu narodu«, kakor je obenem' ,,wirn,^n„„, nnrtnr^u^initn hom. 'velika, treba povdariti, da niti nameravani po- 1 stopek proti Radiču in njegovi kliki ne znači nikukih «izjemnih nur*. Gre za dosledno izva an.ie zakonu o zaičiti driave proti Radiču prav tako kakor prt.ti vsakemu, ki se pregreši s protidržavnimi akcijami. Doslej je Radič s svojo khko1 tiživai posebne pardone, vzvišen je hll nad zakonom in si dovoljeval vse. Vlada nacionalnega bloka nmia potrebe, da proti Radičevi defct:stični akciji uporabi Izjemne mere. — zadostovalo in dovolj zaleglo ho. ako se pnsluži č sto pozitivnih zakonov, pred katerimi bo tudi Radič s svojo kliko moral spoznati enakost vseh dtžaviianov. Ze s samim pojavom vlade Nacionalnega bloka je radi-čevskim korifejatn obledela nureela sa-1 krosanktnosti. Zdaj ima vlada samo še dolžnost, dn to aureolo definitivno zbriše z radičevskih čel. Hrvatom ne bo padel las z glave, ako bo vlada po zakonu o zaščiti države postopala proti defe-tističnim izredkom in letečim haranguer-jem. Rastoče število dosedanjih Radičs-vih najožjih pristašev in množica lirvat-1 skega ljudstva sama uvideva pogubnost Radičevskih holjševiškiii ekscesov in umestnosti vladmcga nujnega reagiranja z zakonom. Včeraj je prišel v Zagreb radičevce tolažit dr. Anton Korošec. Podal se ie takoj v predsedstvo HKSS ter tekom popoldneva konferiral z dr. Mačkom, dr. Krnjevičem in ostalimi. Kakor beleži »Hrvat«, so se na tej konferenci pretresala vsa aktualna politična vprašanja ter je konferenca »potekla v prisrčnem tonu In ponovno dokazala popolno soglasje!« G. Korošec se tort; ideiit ficira z Radičem in njeg< vo politiko. Al: je pripravljen prevzeti tudi solidarnost napram zakonu? Iz Zagreba je dr. Korošec nadaljeval pot v Beograd na sejo »opozicijskega bloka« ... Z vlaganjem kandidatnih list in podrobno organizacijo — to je: s hujskujo-čo obrambo proti uplivom svojih pun-tarjev na deželi — pa je HkSS pridne/ na delu. Vložena je že skoro večina radičevskih list. vsa.: v onih okrožjih, kjer se Radič misli naičvrsteje ugnezdiii: v Banovini, Bosni in Dalmaciji. Narodnega b'oka v p-ihodn;ih dneh.p-cd tožena vo'ilnemu sodišču. Tem povodom :e treSa ugotoviti, da so kandidati Na« rodnega bloka seveda obvezani ne le za časa vo'i'ne horhe, temveč tudi v sluča« ju izvolitve zastopati v okvi-u sp'ošne mrotlnc in državne po'itikc inte-e" svo« iih voVccv hrez ozira na n;ih ožjo stran« kino pripadnost. Fnotna državna front« p-oti k'erikatcem in separ-ntistom Ho tudi pozne> potrebna in jasno je. da bo iz vrst JDS vzeti pos'anec r isto vnemo mora! se brigati tudi za interese v radi« k si'ski ali kmeti iski stranki pripada 'O-čih voli ccv svoieaa okraia, kakor bo to do'ž nost izpo'n:cval tudi radika'ski a'i pa kmetijski poslanec izvoljen na listi Na« rodnega b'okn. Sedanie vo'itve so t v» n^ston združen'h narodnih in nap-ednih sil. ki se v velikih naciona'nih in dr« žavnih vprašan iih ne hodo da'e več raz« hiti z nobenimi int-i-""ni in z nobenimi partizanskimi šp"ku!aciinmi. V tem ic še posebni pomen Narodnega bloka, ki po« staja trdna skupna oSramhena oremiza« cija vseh naprednih S'ovenccv proti raz« dira'nim si'nm, ki ogroža;o živlicniske interese našeaa ljudstva. Okvir Narod« izpolnila vse finančne obveznosti napram tu- in ino7CiiiRtvn in ukrenila vse potreb-v notranjem razvoni nove Rusije. Podoba no. da se okrepi kredit tur'ke države, je. da ni napisal svojih najnovejših kri- -----— — Kako fe vlada nredi'a stanovanjski prov*zorlj do 1, maja 1925 tSlužbene N'ovine> objavljajo sklep mi-nislrekega sveta o provizorični ure>litvl stanovanjskega vprašanja za dobo od 1 januarja do 1. maja 1925. Iz uradne objave je razvidno, da je sklep min. svet« siorjen na podlagi predloga ministra za soc.ijp.lno politiko, ki je zope! popreje zaslišal mnenja stanovanjskega posvetovalnega odbora, velikih županov in zbornih sodišč. Prvoten predlog je bil. da se stanovanjski zakon podaljša z uredbo a eno leto. Proti podaljšanju zakona potom vladine uredbe pa eo obstojali važni pravni pomisleki. Min sve! se je končno odločil za nekak kompromis. Z ozirom na dejstvo, da v!ada ne more suplir ti zakonodajnega zbora, je bil sklep sprejet v tej obliki, da se nalagn pristojnim ministrom dolžnost izvajati odredbe stanovanjskega zakona tudi šc naprej. Ker pa je sestanek nove Narodne skupščine določen za 8. marca in je torej praktično povsem mogoče, da parlament, kakor je te potrebno, stori nadaljnje ukrepe potom zakona še tekom marca in aprila, je ministrski sve! veljavnos! svojega sklepa omeji! na dobo do 1 maja. Ako do te<»a dne parlament ne sklene novega zakona, potem nastopi s 1. majem glede stanovanjskega vprašanja normalno stanje, to je v veljavo pridejo zopet obči predpisi državljanskega zakonika in civilnosodne- V naslednjem navajamo predlog ministra za soc. politiko in sklep min. sveta: Ministrskemu sveta. Zakon o stanovanjih z dn? 30. decembra 1921. j- uredil odnošnj? med najemniki in najemodajalci tako, da je z njegovim členom 3. saj mčena neodpovednort in način, kako se odreja višina najemnine; z ostalimi členi pa »e ureja dodeljevanje in odpoved »tanovanj, nadalje pristojnost stanovanjskih oblastev. Predpisi omenjenega zakona so se rahljali enotno na vsem ozemliu kraljevine. Ker bi z dnem 1. januarja 1925. pro s*?!e veljali tudi najvažnejše tvireribe zagona o stanovanjih, ko stopijo po členu 1. tega za'-ma v veljavo obči pred isi državljanskega zakonika in civilnosodne-ga postopanja, ki so veljali še pred le'ora 1914. na ozemlju poedinih pokrajin naše države, bi prišli najemniki v jako težak položaj; z- kaj izgubili bi neodpoved-nost. glede višine najemnin pa bi bili primorani, plačevati najemnino, ki ne bt — Pref Injenje podajanj med Rusl'0 In | bj,a v noben»m razmerju z njih dobo tki. Francijo. Podajanja med francosko kotni- To bj mejilo provzročiti velike drn- otjavila prog'-3 tamošnjih davidovičevcev in Smodlakinih , ki so sklenili kooperacijo za južno Dalmacijo. P-og'as dokaj ostro iz-vtdn proti radičevstvu in to »Hrvata* spravlja iz ravnotežja. ?Hrvat> posebno težko sliši od »'rani svojih zaveznikov. ako Radiču in njegovi kliki «na upr.iv špijonski način tnsceniraio! prevratne tendence». kakor pravi sam. in s tem cdewvmrajo celotno dosedanje delo in številne izjave srospods Davidoviča*. zahteva, da se Davidovič izrvi. ali on podpisuje lake stvari, kakor so navedene v splitskem proriasu, in ugotavlja. i^a d-v:dovičevci niso mogli storiti večje vo'ilne po?rešt-e 1,-nkor s tem. da so zn nosilca svoje liste v Dalmaciji postavili <1r. An?fe!inoviča . . . Radičevci in davidovičevci so v Daimrciii v najhujši1! spopadih. z-i<>o!jn <-soorazuma» od Jadrana do Balkana, kajpak. Po svetu sijo pod vodstvom senator a de Monrie | ^bne potrese, ki se morajo preprečiti in sovjetskim poslanikom Kras nom ple- M ^g^n ^no. tla se ne bi motil red in ne-'n b'oka pa je na dru"i strani dovolj širok, da se v n;em zadovo'iiio še vsa noscSna strokovna a!i stanovska strem« Zanjo, kakor vobče za vso italijansko ,;cnia po„n,»7n:h str-ink. ki so se združi« "p ureditve sporn h vprašanj m^ obema mir s d^vi. javnost je tako sedaj c!„vno vprašanje: |v cnntno državno fronto. ,državama so bila nedavno prekinjer*. | ciede najeir Francoska komisija je iz:avi!a zastopni- kuo privzame Mussol'nij;vo dedščno? Gii l tti-Orlando ali pa Salandra. Opoziciji bi bila vsek došla kombinacija G bi biia bolj t.dda! ena se ne naslanjala nanj. Vprašanje je le, ali bi se tej kombinaciji priključil tudi Salandra. ali bi se dalo premostiti dolgoletno nasprotje nud obema starima državnikoma, njim In Glolitti.iem. V poučenih krogih se vsekakor zatrjuje, da bi želja po normalizaciji razmer v državi, še bolj k« i* j i»»' i pa morda žela tistega čnitelja, ki je dal UlllSS01.n/jeva cen C-Jna ! povod za sedanji nepričakovani preobrat, liim 23. decembra, odločilno vplivala za ugf.dno reš tev tega vprašanja. — Ona enekdota b! se uresničila! V tem posledu obstorta dve možnosti -! • '.V pMt,L David"viče,v' •Demokrati.;^ ^^ da .e je to ztrodilo'sa-,,, dv;: možnostl- i je v sredo pnnesla silno oster članek | mn kftf Rraj,if| „ikakor noCe plemensk proč od srbske Vojvodine!« Tako je za« ] "p^Vni" načrt."da vpi a «Demo.:rati:a». C'anek je naravno ^^ vprašanje rešila poseb v vseh po itlčnih krogih vzbudil obilo po« zornosti in se je to mačil kot prvi pojav iztreznjevania med davidovičevci. Toda slučaj jc hote', da so se isti dan razncs'e tudi prve vesti o Ohznani proti Radičevi stranki. Da mu ne izmakne poza licemcr« s.amo v zadovoljitev mn.Iih posestnikov na: bi to porno vprašanje rešila posebna komisija. je bil popolnoma opušfen. Istof-sno zatrjirieTo politični krogi, da se tndi za. vzpostavitev francosko - ruskih trgovinskih odnošajev ni posrečdo najti primerno bazo. cs!ed ^esar bo moral Kmsin prihodnji tr<»s«»c odpotovati v Moskvo na ljubo boljše ču demantira srbstvo Vojvodine, zataju« I je svo:c obupane vo'ilce in si prti vrhov« i Za časa poseta španske kraljeve dvojice v Rimu je zagledala svet naslednja ,, . , . .. „ nnekdota- j Druga možnost bi b;ia kombinacija s 17 ____,.'• . _ . . . , . Salandro na čelu. ki bi se pa naslanjala V avdijenci pr papežu je bi sprejet , . , , - u- ... .. ,. . v ,J 1 na zmerne fašiste, pri čemur pa naj bi 'Mdi neki španski nov;nar, ki je spe ja ... . .. . , „ ... _______ .. ... , ' v - Mussolini najnrz ne prihajal v postev. Ah • razgovor na dal jansko politiko. :. , .. . „ ...__ it., »»»i i . m i- t ta kombinacija privabila opozic jo zo- — Kaj mem Vaša bvetust o Mussohn - . u • • u u- „ ,,,,.. ,. . . . . . . „ pet v zbornico in a i bi bila kat'.ra opo-jev vladavin ; ah bo se do zo traja a? ...,.,,. , , __ . , . " 1 z.cijt.nalnih skupin pripravljena za sode- je vpra. a lovanje, je seveda zelo negotova stvar. Papež je nekoliko pomolča, knkor b ,, . . • . i - . t u -„•<.!„, Vsekakor ima ta kumninac.ia, vsaj kakor hotel zbrati svoje misli, potem pa odi;e>- . . vor!I. H se zatrju e, mnogo manj verjetnosti zase,: redakcijo svojega organa! — Dvanajstkrat pet let bo vladal Mus- koi pa prva; - .„„„„, „ ,. . ,. ,...; i Kar se tiče Mussolinija same?a, ga m ' • a'!J1" x j-. 4 splošno mnenje vrača s stdca mtnistr- Novinar se je začudil, potem pa zopet , , . ., ... , ■ , ' ' v v v skega predsednika fašistovsKi stranKi Kot Vpra f " .. - . . , . , . ., reorganizatorja. Njegova nalerja bi bila, -A za njim. Svetost, kaj, kdo pride ?a da ^ strankQ jQ> osvobojeno se. a'm- danie navlake in vokvirjeno v konstlluct- _ Giolitti! _ le odgovoril papež in jonainost) povede v bodoče vc||tve. odpustil novinarja. , Fašistl)Vska vladav;na b, b;|a tako U- Mussohnijcva vladavina sicer ne šteje kvidirana. Itaiija bi se od^hnila! dvanajstkrat pet, temveč samo dobri dve skega branitelja vseh opreganjamh. m nor„ instnlfcpiie. «zaMranih>, se je Ljuba Davidovič takoi j _ Za^:ia mant4?n „a Bol-arskem. Rol-znašel v svo em e'cmentu in dal nasledi '„ar((ki 7iinrinii rntrister Katfov * imel te nji dan pojasniti v svojih novinah, da -- - ie »članek iz Vojvodine« zašel v »Demo« kratijo« epomotoma« in brez njegovega pkannlp 0 odobrenja ter da se ods'ej niti eden č a« ^ Rotirarsk3 ukre- ila vse rw>tre'.no. dn? v scbmnhi povodom pričetka rsz-p«nve o ženevskem protokolu obširen zaščiti msnišm in naglašal. 1 ško vlado, katere odi-ritosrčno delovan'« za ti5P"h skupnega dela ie neobhodno po. 'trpbno. Priporočal '•» sobranju, naj so-i <-iicno imreime zakonski na^rt da mani-Savčičev odgovor Ljubi Davidoviču. fpc^r* tako »aunan;e v de'o Zveze na-Na čudno zaviti Davidovičev rintervju« i r^dor. leti, Mussolini sicer še vedno vlada Italiji, toda anekdota se je že začela uresničevati v svod zaključni poanti. Mussolini nikakor ni več gospodar položaja, kakor je jasno pokazal njegov senzacijonalni čin v sobotni seji poslanske zbornice, v ka- - n na- ! rofinino za »Jutro" l 1 »Politikih povodom pridružitve Miloša ; Ko^eres Ir.dPske nscijenalistične Savčiča k samostojnim demokratom pri« stranke. V petek je otvoril v Belcranmn občuje z-aj beograjska t Reč« vrlo obse« žen Savčičev odgovor, ki je po temelji« tosti argumentov in logiki izvajanj po.-iz na obtožba Davidovičeve ncdos'ct'nosti, kapricioznosti in s'epcga drvenja v pro« past. Miloš Savčič zavrača s'cherno Da« vidovičevo insinuacijo s stvarnimi proti« dokazi in zaključuje po'cmiko z nastop« nim nasvetom: »Pozivam vsakega zaved« nega državljana, ki ljubi to državo in ji želi boljšo bodočnost, da pred glasova« i njem za Ljubo Davidoviča zahteva od vodja tndiiRk»"a naeijonalisFfnt-a nia. Oandhi ve''ki konrres indivskih na-ci'«onal;«tov z dal;3:m nagovorom, v katerem je pondanal potrebo zveze z An-?l'jo. ako ra bi An"d::a kinih ob!:i|Ham hotela pod'armiti Indijce, notem se morijo nar!ionalj«ti pripraviti na odločni ho i ki mora siri prej končati z osvoboditvijo pod:arml:enera naroda. 1'mor ancrlcške^a vrhovreca povp''niVa v F";p-tn j« označil Csrdlit krt ostmlen rloCin. kazen, ki je sledila umoru, p« u zločin najemninskih odnošaiev je treba obdržali današnje pravno stanje, ki je bilo 'oslej nreieno z enim zakonom enak" za vse pokrajine v državi. Ker sedaj ni mogoče rešiti tega v-žne-ga ?'vljenske<»a vprašanja po redni zakonodajni poti. ni druTega izhoda, nege d: uredi kraljevska vlada to vprašanje z odločbo, ki naj bi veljal- do rine t. maja 1925., a do tega ča«-i da se sklene de~ linitiven za'-on o stanovanjih. Potreba za rešitev tega vrraš-nh ns zgoraj navedeni način se opira tudi na mn-nia. ki sem jih preje! od velikih žu-p inov in od zbornih sodišč kakor t—If na mnenje odrejenega posvetovalnega t d-bora, us'anr> '>ne«ia pri meni podreie nem ministrstvu, ki se prilaca r. definl-!ivn;m referatom odbora in z referati b poedinih pokraj;n države. Oprt tu 'i r člen 3. uzakonjene ureo"o« o -.trofu ministrstva za socijalno po'iti-ko. s katerim je nalož-- n ministrstvu ro-leg r^aleja še to, da skrbi za znšč to soc;jalno in ekonoms'-i s'-botne;"ih dr-žav'janov. kamor spada v prvi vrsti tudi »krb za stanovanja, se uso'am nre-tl-gati: Ministrski svet izvoli odločili, da naj uporabljajo do dne 1 maja 1925. pristojni ministri vse odredbe iz zakona o stano vanjib z dne "D. decpmbra 1921. V Beogradu, dne 14. decembra 1924. Minister za socijalno politiko M. f. Gjuričič s. r. FKLEP MINISTRSKEGA SVETA. Ministrski svet je sklenil v sej: z .dn« 16. decenbra 1924.. n«vojitl ta predlog ministra z socijalno poliliko. V smislu te odlo-be se morajo Izdati •udi potrebne naredbe. Ta odločba se predloži Narodni »kup ščini v odobritev. Prerisrdnik mini«1r»Vera sveta: Nik. P. *. r. (Podpisi ostaiib n-iai»irov.) i Krati Občni zbor Slov. obrtnega društva Celje, 26. decembra. Po dve in polletnem prestanku se je Vrši! dne 26. t. m. v restavraciji cd.ske-ga Narodnega dom;?, žal ob pičli udeležbi. redni letni občni zbor Občeslovenske-ga obrtniškega društva pod predsedstvom načelnika Ivana Rebeka. Glavni del zboro vanja ie tvorilo tajnikovo poročilo o delovanju društva v prošli poslovni dobi. Društvo se ie udejstvovalo na polju so-cijalne zakonodaje, posebno delavskega zavarovanja in delovnega časa. v stanovanjskih zadevali, davčnih in prometnih vprašanjih, glede carinskih predpisov, novega obrtnega zakona, gospodarskega sveta, državnih dobav, obrtniškega kredita. obrtnega šolstva in obrtno-pospeše-valn;ga urada. Priredilo je tudi več sestankov in zborovanj ln zabavnih prireditev. Obrtna razstava jc imela popoln us?eh. Društvo re strogo nacionalnega značaja in ima izredno bogato delovno dobo za seboj. Občni zbor je skleni! med drugim, da se skliče v kratkem večje obrtniško zborovanje za celo celjsko okrožje v Celje, na katerem se bo razpravljalo izključno o delavskem zavarovanju. Prihodnje četrtletje pa bo sklican izredni občni zbor, na katerem bodo izpremenjena dosedanja društvena pravila. da more privoliti v izenačenje koledarja le tedaj, ako sprejmejo ta načrt tndi orijentalski kristjani, kve in pa Grki. Potreben pa je šo sklep rusko-pravoslavne cerkve, kakor tudi pravoslavnih patrijarhov v Carigradu, Antiiohiji in Aleksandri.fi. nri č<'mcr pa nikakor ni gotovo, ali bodo v izenačenje koledarja privolili tudi Armenci, Maroniti, Jakobiti in Etijopci, ki so tud orijertalski kristjani. Vprašanje postaja torej vedno bolj komplicirano in je npanje, da pride v doglednem času do izenačenja koledarja zelo majhno. V interesu mirnega razvoja gospodarskega življenja v naši državi pa je vsekakor, da zastavi tndi vlada ves svoj vpliv in, če potrebno, tudi izsili izenačenje koledarja. Pobožlčai odicevi . . . Ljubljana, 27. decembra. Ona bi rada novo oblekico. Na, služ- ve neke praške in padla hipoma v nezavest. Bila je takoj odpravljena v bolnico, ( kjer pa so dognali, da ni tako hudo in j noč je prespala Skolastika že zopet poleg nove znanke, ki bi imela rada nov «gvant». Iz življenja zločinca Ciča, somorilca Miklove rodhne Franc čič je ime, ki se zadnji teden stalno imenuje v zvezi z Zlahtičem, ka« teremu je brez dvoma pomaga! umoriti in oropati družino čevljarja Mikla v Stu« dcncih pri Mariboru. Kljub svoji mlado« sti — rojen ic bil leta 1895. v Studen« c;h — ima že prccej pisano zločinsko preteklost za seboj. Po pok.icu sobni slikar, jc živel veči« noma v Ljubljani. Poprej radi malenkost nc tatvine kaznovan samo na !2 ur za« pora, je po prevratu zabredel v slabo kinja Francka Sparovec bi bila, z eno dnjž'bo nctaterih heguncev. ki so hoteli Vp rasaafe izenačenja pravoslavnega besedo, rada lepa in čeprav nosi pomembno ime, si ni mogla prihraniti toliko, <-da bi si nabavila lep pisan «gvan-tcci> za prazn'ke in se vsa nova pokazala svojemu ljubčku. Po glavi ji je mrgolelo tisoč misli, končno pa se je odločila za nevaren načrt, katerega je pričela izpel.iavati v shrambi svoje gospodinje Neže Čarmanove v Oajevi ulici št. 2 Francka je čutila v sebi poleg raznih talentov tudi nekaj trgovske žilice. Nabrala je v shrambi takole okrog devet kilogramov masti in ravno toliko riža. Ccdna roba. dobro blago se samo hvali in ni vrag, da se ne bi spravilo v denar... če ne bi vstopila takrat gospodinja, kl je napravila kratek proces in blago polo- Vprasanje izenačenja julijanskega koledarja z našim gregori-ja!i>kim očividno še ne bo tako kmalu rešeno. Pravoslavni cerkveni sinod, ki • ž"a na stari prostor, Francko pa izro-je zboroval pred kratkim v Novem j čila stražniku. Sadu, kljub rajuosti že vedno ni izvršil I ,sti dan si je zaželel neki čevljarski po-definitivnega sklepa v tem važnem i močnik s Karlovske ceste ljubezni. Po- ■ ' ■ ■ • ! la to nedavno «ij:ostila la svet ogorieaa in razočarana. Njen zadnji fils. ki ga je še dovršila, je M4 SODlif IOJsii mml Velefilra iz galacuuh časov v petih dejanjih, v glavni vlogi ljubka tva Mav f in Ladja Hcflich, Karel Laraač, Karel Beckersachs, Leonhard Haskel, Karel Platen, Evgen Re*, Maks Giilstorff. Ernest Belmer. Režija Ericb Schonfelder. Kdor si bo ogledal našo ljubko in krasno EVO M AY v tem filmu, mu bo ostala v večnem spominu. Od 28. do 30. decembra. Predstave: ob nedeljah ob pol 11,3, pol 5., 6., pol S., 9. — Ob delavnikih ob 4., pol 0., pol 8. in 9. »r Pri večernih predstavah sodeluje najboljši orkester Ljubljane (Ryneš). nag'o obogateti. Začetkom !eta 1920. sc je utaborila v sredini Ljubljane, v Kri« ževniški ulici nevarna, dobro organizira« na tatinska družba, katere član ie hi! tu« di Čič. Za ma'e reči se niso veliko bris gali, š'o jim je le za milijone. Ude'e» žencev je bilo dosti in že radi tega ie j deloval čič, ki je bil od ljubljanske po« j pet popolnoma zmešale. Iz njegove okn« moral hiti p en obi'cn, da je mogel dobiti j rote v zimskem zasedanju 1920. obsojen . lice, ako ne peresa, je izšel v -aDomr« vsak primeren delež. Vj rašanru. Boj za izenačenje koledarja jo že starejšega datuma, vprašanji? pa je {»ostalo posebno akrtno po našem ujedinjenjn. V nobeni državi v Evrotri se nedvomno vabil je zjutral na dom staro znanko Skolastiko Kurež, ki je ponavadi pletla nogavice njemu in še marsikomu. France je gledal v strop, gledal skozi okno, Sko-lastika pa njegovo denarnico in njeno ne občutijo tako težke ovire v »- i vsebino. Oboje ie kmalu Izg nilo pod nie- darskem življenju, kakor ravno v naši. kjer se brrlični in velik;: očni prazniki. Novo loto in Rinkošti praznujejo na san:« pc> enkrat, ampak po večkrat. Na ostalo manjše praznike se tu niti ne oziramo Posebno v večjih mestih, kjer je prebivalstvo raznih veroizj>ove-di, i<> vr5i prodava cerkvenih praznikov kar pu ;••»*!krat. K temu pridejo še državni in narodni praznik:. Po mnogih krajih sc ljudstvo tudi še ve J no drži raznih praznikov, ki jih je katoliška cerkev w odpravila, ravno tako pa ie tudi pr-| Srbih. Ko je papež Gregor izvedel reformo koledarja, je protestanti in grški ori-jenfaloi niso hoteli priznati predvsem radi tega, ker ja reforma prišla iz Rima. Protestanti so to svojo intrasi-gentno sta!i=če opustili že pred več kakor dvema stoletjema in niim nema-rava slediti sedaj tudi pravoslavna cerkev. Izvedba sklepa pa je naletela, kakor smo že poročali, na precejšnje težkoče. Srbsko - pravoslavni sv. si-Dod se je postavil namreč na stališče, Franc Čič. Ljubljančani se še dobro spominjajo. no obleko ln Školastlka je dejala «Adio Francek!« in odšla. Francku je bilo prav. Ni mu pa bilo več prav, ko se je zmi- da je bil poglavar te tatinske to pe brez« slil, da je praznik, da mora iti v svojo druščino in je zapazil, da so njegovi «soldki» preč. Hitel je iskat Školastike in jo našel šele naslednjega dne na Marijinem trgu. Ker pa sta sredi ceste de na sedem let težke ječe radi vloma v j Ijubu* žaljiv članek, ki nesramno napada župno cerkev v Rudniku, v belgijsko vo« I poštenega moža. Na dan volitev so vis<^ jašnico in v pisarno tvrdke Tavčar in li na volilnem lokalu žaljivi plakati z Svetina in radi raznih poskušenih tatv; i. Kazen je služil v moški kaznilnici v Mariboru, kjer se je učil mizarstva. V mizarski delavnici si je napravil kose le» sa za lestvo, ki jih je skrivaj znosil v napisom «Do!c dr. Sajovic«-, češ da te radikal in velesrb. Svetujemo nujno ta* ko naši posvetni kakor duhovski gospo* di, da se primerno zanima za našega Jakca, ker bomo morali sicer poseči po svojo celico, v kateri je v jeseni 1921. samopomoči, to pa tako učinkovito, d.i prežagal železno omrežje in s pomočjo ; bo sigurno zaleglo. — Več občanov in lestve prep ezal kaznilnični zid. Beg se faranov. mu je posrečil. Osem noči je potoval j LITIJA. Sokol je otvori! zimsko serr« proti Zagrebu, kjer je zamenja! svojo : no s petdnevnim društvenim prednjaš--kaznjensko obleko, nato pa je pobegnil I kitn tečajem. Izpiti se bodo vršili po no-čez državno mejo v Italijo. Tam se mu vem letu. Na vsak način je za društvo jc godilo slabo, ker ni dobil dela. Pre« drzen kakor je. se jc vrnil spomladi pr hodn;ega leta v LiubMano. kjer se je po« častno in dokaz, da ima notranjo moč, ako priredi z lastnimi nočmi, večer zi večerom, po dve uri predavanja. Poleg poselni begunec Ivan Gorkič s svojo žc« no Nežo. Njemu so morali tovariši po tepal in ostaial po gostilnah dolžan, do« , tc'ovadbc prireja tudi dvakrat tedensko k er ni bi! aretiran in prepeljan n.: aj v plesne vaje. kaznilnico. ! ŽUŽEMBERK. Na javnem shodu Franc čič cele svoje kazni ni odsedel ' združenih naprednih strank žužember v zaporih, ker je bil deležen amnestij škega okraja v nedeljo dne 21. t. m., ki batirala malo preglasno, je ču! besede posameznih ..podjetjih®. V njegovem tudi mož postave in Franeek je moral i stanovanju je bilo shranjeno vlomi no izročiti Skolastiko njemu. In Sknlastika i orodje, pn njem so se delali načrti in pn je napravila tako poznanstvo s Šparov- n>em se Je skrivalo blago in se de.ilo — ■ Tam sta si med udeležence. G.avni njegov sotrud« ročati o ljudeh, pri katerih bi bilo mo« i zadnjih let. Mcscca oktobra tekočega ie« , je bi! dobro obiskan in so sc ga udele; ta je bil odpuščen v svobodo, katero je j žili pristaši vseh treh strank, so zastopa porabil v ta namen, da jc v svoje.n rojst« I niki SKS za ta okraj predložili predsed* nem kraju v Studencih pri Mariboru so= j niku shoda s'edečo resolucijo: «Na jav« deloval pri zločinu, ki po svoji grozovi« j nem shodu združenih na.prcdnih strank goče dobiti večje vsote denarja, na kar je razdelil vloge in določil storilce pri čevo Francko v zaporu, pripovedovali vsaka svojo zgodbo. In obema se je milo storilo... Prvi, ker se ni mogla pokazati fantu v novi obleki, Skolastlki pa ker se ie fantu pokazala, a ni imel nikakega umevanja za n eno žrtev in jo je tako lahko posla! za praznike v luknjo. Ječali sta obe, da je še stražnikom zunaj pred vrati m:lo storilo Nakrat pa se je začulo na vrata razbijanje, vpitje in ropot. Francka za vrati je kričala in ko so odprli vrata, so opazili Skolastiko pol mrtvo Nesrečnica je pojedla po pripovedovanju Sparovče- tosti presega vse, ki jih ljudje tuka.j pomnijo. KMub izdani tiralici ga doslej še niso našli. rv • • OODISS SDS. SKS in NRS v Žužemberku dne 21. dec. zbrani napredni volilci sreza Novo mesto pozdravljamo stvoritev enot nega nacionalnega bloka, obsojamo dosc« danje cepljenje naprednih vrst in izjav-!jama>, da hočemo enotno in brez razlike podvrgujoč strankarske koristi višjemu DOM2ALE. Mesto venca na grob po« cilju državne in narodne edinosti, oddati kojni Ivani Janežič v Domžalah je pre« j pri skupščinskih volitvah dne S. februar« gre od ust do nst po vsej Ljubljani. „GioEtta" je namreč prekrasno filmsko delo sloviie film-ke tovarne Pattae kra evne razmere, da bi ga oropali. Od Frerea, Pariš, sedaj „Gaumont'\ 1'a.is. tam so sc pe!ja ; na Brej{J-c in prouči|i V tem velefilma nottremo po na lepših kraiih sn-ti, kakor Ntzza Bfonte- r:iZrncre, da bi se ob ugodni priliki poli« earlo, Toni«, Alžlr, Parfs itd Vaeblna je vaeta lz krogo* nlht- stili z.ate z biscrj 0krašene krone na listov ln vellkomeatnlU pnatolovc«*. g]avi Matere Priprav!jaIi so ccrk, Dolhnu flitna 10.127 m. Nosi: raj au i umetniški orke-ter pri vaeh preilstavah 27., 23. ppv? del — 2©., 30. drug i del. Predstace ob 3.. 6., 7., 9. nik je bil begunec Delltrepo, izvrstni vlo« mi ci pa so bili Franc Čič, Herman Mišck in še nekateri drugi: med njimi se je iz« kazala lila Pere, ki jc za hrbtom svojega moža skrivala ukradeno blago in ga pro« daiala. Ta tolpa je imela velike načrte, ki bi vzbudili neznansko senzacijo, ako jih ljubljanska policija sredi delovanja ne bi spravila , Dostojevskega , katera mazove>, Dickensov tZivljeaski boj', ' dos->-f->a'i z-as-nlbi — V torek 30 t m jugoslovenskih pianistov, mladi izredno pride na oder v najkrajšem času. Gorkega prejema od 1. januarja dalje Matična uporabljanje strelnega orožja, ki je po- merava ga. Germanova obiskati Jugosla-Pct abonma koncertov Filiiarmonič-! knjiS3rna Ra Kongresnem trgu. Sedeži za • ?»2i0 ca beograjskem odrj žo nesramno-1 Vli°- Pn nas se Hudožestveniki ustavijo ne družbe v Ljubljani Filharmonič-ia ! vseh Pct koncertov stanejo po 150. 120. | vsakdanji dogolek. V ilvanovn* so na- j u::jprej v Zagrebu. Iz Jugoslavije odidejo družba v Ljubljani priredi tudi tekom i f0, T5" 60 ,in 50 nin' NatenJFnej^ o teh j slopTIi igralci in igralke: D. Milutinovifi, 58 Bolgarsko iu Polico, letošnie koncertne sezone vrsto abon- ! kom"ertlh ln zanimivih programih obja- j R. Nikolič, Gir.ič. Gošič, Plavovič ter Nov mavzolej v Dalmaciji Na otoku makoncertov, na katerih se bodo izvajala vimo v kratkem. t so. Rizničevr., Pavlovičeva, Stokičeva in Brač v Dalmaciji sp postavi nov mav Silvestrov« in Novefta leta dau v ljubljanskem gledališču. Na Sil vest rovo sc igra v drami ob 3. popoldne veleza-bavna veseloigra iDanes bomo tičb kot ljudska predstava pri znižanih cenah. V operi se poje ob pol 8. zvečer priljub-l.:ena opereta cN"tapiri tudi pri znatno znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti emini, ki ne obiskujejo običajnih silvestrovih veeelic. — Na Novega leta dan se poje v operi popoldne ob 8. pri znižanih cenah Foersterjeva opera (Gorenjski slavček*, ob 8. zvečer pa se j uurizori v drami po daljšem presledku zopet .Jabcvtta francoska kome<:fja «Cy-; runu de Bergerac* i Levarjem kot nosil- j najrazličnejša dela iz moderne glasbene i \a.-a kultura t tuiem tisku. V Mila- Zlatkovičeva. R-žira! i« g. Rakitin. — zolej. katerega ie naročil rodoljub in ve literature, bodisi naše Jugoslovenske. ka- j nu izhajaioči italijanski Ča.>opis Novell a 7 petek, dne 26. decembra h vršila lepose^tnik tr. Franc Petrinovič za sv novelo cIlove komedije -Favn*, v kateri so 60- Roratidiču. nuarja 1925. in ga izvaja prizuano izvrst-1 ^Macedonska tnržnjz* (Odio macedone) delovali ge. Zlatkovid, Ginič, Stanojevir. štolcerjeve skladbe v tisku. Edicija na zagrebška operna in koncertna pev- \ od srbskega pripovednika Rastka Petro- ^tirovič ter dame Taborska, Zlntkoviče-: 'chott se je odločila izdati celokupnc objavlja _____ ( tvori jo izključno samospevi ruskega mo- j vatskega pisatelja in dramatika Milana I P°l'č glasbeno spremljavo. To je bila Umetnostna razstav« v Djakovu. V dernista Liborja Stravinskega. II. koncert j Begoviča članek, ki govori o zagrebškem Prva predstava tega dramskega dela po nedeljo, dne 21. t. m. se otvori v Djakovu se vrši 2. januarja in sodeluje na njem ; gledališču. Največ pozornosti posveča Be- Zepieev komorni kvartet is Zagreba. — One 16. februarja bomo pozdravili na TII. abonma-koacertu znani izvrstni Tkal- govič v svojem sestavku zagrebški upri zoritvi Pirande'love komedije . Poleg članka se nahaja v j denti pod vodstvom ge. Cermanove so svetovni vojni v naši prestolici. j razs'ava slik osiješkega slikarja Vladimi- HudoIeslTcniški disidenli na evrop- 13 Eiiokovca. fkl turneji. Praški budožestveniški disi- ■ eičev trio, v katerem sodelujeta poleg j listu reprodukcija posnetka dramaturga I ustavili Prago in ae podali na evropsko i m U atiud. hr.l Domače vesti • Napredovanje političnih in policijskih konreptnih uradnikov v ljubljanski oblasti S kraljevim ukazom so imenovani aa vladne svetnike v peti skupini prve kategorije srezki poglavarji: Matej Kaki v Črnomlju. Vinko Borštncr v Ljubljani. Josip Žnidsršii v Kranju in doklor Alojzij Gregorin v Brežicah. Za policijskega svetnika v šesti skupini: Viktor Kokalj. policijski nadkomisar pri policijski direkciji v Ljubljani. Za sre-zke poglavarje v šesti skupini: Fran Pezdič v Brežicah, dr Karel Tckarčič v Kranju, dr L) ion iz Mrrii v Logatcu. Ciril Poklukur v I.ogatru in dr. Lovro Bogataj v Ljubljani. Dalje so imenovani za vladne tajnike v sedmi skupini: doktor Janko Vidic v Ljubljani, Franjo Maršie * Laškem. Mirko Hrezipar v Ljubij-ni. dr. Tina Čuš v Krškem, fir. Janko Šiška v Kočevju, dr Fran Zobec v Ljubljani in dr. Ivan Vidmar v Brežicah. • Izplačilo invalidskih draginjskih do-klad. Ministrstvo za socijalno politiko je predložilo finančnemu ministrstvu akt za ministrski svet s predlogom, naj se čimprej prične z izplačilom posebne in- j vaiidske draginjske doklade. Kakor zna- j so, je v to svrho odobren kredit v znesku 100 milijonov Din. Kakor javljajo j iz Beograda, se z izplačilom prične v najkrajšem času. i • Himen. V Sirasbourgu se je poročil ! ?amo5nji trgovec, naš rojak g. Janko La-r'i Z g>'č. Marto Kesslerjcvo iz \Vol-Ss' eima. Mlademu paru mno"o sreče! | • Naš generalni konzulat » Trstn. Naš konzulat v Trstu je povišan na slopajo generalnega konzulata in je imenovan sa generalnega konzula dosedanji konzul Dušan Štefannvir. • Zaščitne odredbe za delavce. V ministrstvu za socijalno politiko je dovršen sov dortalek k pravilnikom, s katerimi je urejeno vprršnnje te*inični'i in zaščitnih oJredb z? delavce v posameznih podjetjih Predvidene so podrobne Hgijen-ske odredbe. Tako se za šumskn podjetja določa da se smejo za sekanje Sum uporabljati samo delavci, ki so popolnoma zdravi, Izključeni pa so vsi oni. ki so vdani pijnči. Nevarna dela morajo nadzirati izkušeni in strokovno usposobljeni ljudje. Preovedano je delo pred solnčnim vzhodom in po solnčnem zahodu ter nb | času nevil-te. Podobne zaščitne odredbe i so predvidene ludi v metalurgičnih de- j Javnicah. v pivovarnah, v tovarnah slad-žic in ogljične kisline • Famosojra «|rrkovna delavska 1'nija je imela na Štefanovo občni zbor, na katerem je imel kot prvo točko dr. ISn' injec predavanje o bolniškem zavarovanju. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Anton Merljak, podpredsednik: Or: S č Janko, ta,nik Žagar Janko, blagajnik Bufolin Jože; odborniki: dr. Bohinjec Joža, Mavrič Jože. M rtinuč Jože. Mozetič Valentin in Pičulin Janko. SSDLI. se prav lepo razvija in je danes edina orga- 1 nizacija, v katero imajo delavci z upanje. Je pa tudi skrajni čas, da delavci sprevidijo, da z demagogijo in (razami ni uič pom: gano. ® Prihed Novega M«? Novo leto se bliža in hvaležno s» spominjamo vseh onih, ki so se v teku tega leta spomnili nas. Prosimo vse, ki so nas v preteklem letu razveselili s svojimi darovi, naj bi nam ohraniti dosedanjo naklonjenost tudi v novem letu. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. VVolfova ulica 12. • Odlikovanje slovenskih rasilrev. — Kralj Aleksander je odlikoval do'go vrsto z- služnih slovenskih gasilcev. Zlato svetinjo za državljanske zasluge so prejeli: Josip Ribizel iz Vojnikn. An'on, Hočevar. Martin Zupančič in Ianacij Jen-! čič iz Loke: Jo=ip Kovačič. Josip Skala.' Anton Homan in I^macij Zagorc iz SI. Jerneja; Mihael Pruša. Frderik 1'ruša in Luka Pogorevčnik iz Slovenje;radca: Josip Dom.k. Josip BelSar, Ivan Kralj, Andrej Mežek. Ivan Zupan, Josip Zaletel. Josip A'rčič. Franc Jarodič in Franc Jeglič iz Tržiča; Jurij Siifer. Filip Krajger, Ivan Husar. Leopold Rnžank, Valentin Mrak in Viktor Z-gar iz Oušla-njn; Ignacij Merhar. Jakob Gnidicn in Jernej Ta^ulj iz Prijc h SI. Petra v Savinjski dolini; Volbenk Safar iz Sm-rja pri Jolšn^: Valentin TernovSek j iz St. Pavla pri Preboldu: Josip Sirca iz Žalca; Josip Kovačič iz St. Jerneja; Ig-j naclj Zecorc iz Brezovice; Anton T ček ! MarVo Žugeli. Franc Prus in Ivan Sko?1 iz Metlike; Mihael Mo?e. Anton Stap-j-' nik in Franc Skačej iz Sv. Lovrenca nad Mariborom; Franc Medič. Josip Lapaj- Pate dent.frice Kino Ideal predvaja od nedelje do vštevši srede elegantno šaloigro va zakona Režija Ernst Lubitsch z Mici Prevost ivetovra ?hbna krema ;e 7fi nejovartje zob potrebna kakor vsakdanji kruh.. nar, Ivan Perme, Anton Pertekelj in Ivan Tom. žč i7 Ljubij ne; Ivan FrUliauf, Filip Končnik, Ivan Kancijan, C. Ross-kopf in Josip Saš! iz Dravograda; Hir.ko Mationi iz Laškega; M.-rtin Adamčič, Franc ilnuptman iu Franc Blanč iz šmart-na pri Liliji ter končno Ivan Pečar iz Zavrsniks pri Litiji. Vsi odlikovanci so člani prostovoljnih gasilnih društev. • Der-arne pošiljatve v ir.ozems:vo. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se smejo od 1. januarja v pismih z označeno vrednostjo v inozemstvo po-šilj ti dinarske novčanice ali pa novčanice tujih držav v skupni vrednosti do največ 1U00 Din Zavarovalnina ostane ista kot doslej. Torej ja treba za vsako vrednostno pismo za inozemstvo plač ti pristojbino za priporočeno pismo iste leže in zavarovalnino v znesku 5 Din. ne;;le-de na vre jo morali oddati v bolnico, ker sc je Žil jamči narcvsa jastr. pila s kiob«sa Franc Jožsfova grenčica lahkotne opravljanje potrebe brez na-. peotanja. Odšla sto na u'ico, kjer je Erjavec takoj potegnil nož :n navalil na Jancžiea. Obrczal in op.aska! ga je prccci močno po obrazu, tako da jc bil Janežič prisi® licn iskati zaščite pri stražniku. Erjavec bo ime! opravka s sodiščem. ,,. .. ... u— Društvo za zgradbo Sokolskega do* p. o. Udr. rez. ofic. orozarjam, da prispe c .... . ... . , .. . . c., 1 • ui- W X I J -1 I ma v Sp. Siski p.iredi svoj običajni Sd* v Liubljano ob 10.30 nas predsednik go- 1 r . : . . spod Arandjelovič iz Beograda. Obenem i— Dr. F i , Bar.ar« ska ulica L u— Slaba kupčija. Brezposelni trgovski pomočnik Alojzij O—.aa iz Prcddvo* ra jc bil pred dvema dnevoma izpuščen iz zapora, kjer je prestal radi tatvine 14=mcsečno kazen. Na cesti ga je seveda zeb'o in podjetni mož je stopil v hišo št. 11 v Cerkveni ulici, kjer je ncopaže* no snel s kljuke suknjo Albina Zalarja. Imel pa je nerazumljivo smolo, kajti že naslednjega dne ga jc srečal Zalar v Gras daški ulici in spoznal svojo suknjo. Pre» dal je tatu stražniku in Oman je odšel zopet na toplo. u— Na korajžo je pozval na Štefanovo zvečer Ignacij Janežič dclcvca Antona Erjavca v gostilni Miklavc v Komcnske« j va družba v Gorici je nastala kot pošlega ulici, ker je predrzno jzzival goste. I dica pt ntične cepitve med goriškimi kie- " Cri:fstoletni:a P~c~L ;c PrUafcVc*. O božičnih praznikih praa:':r.-.i! istrski cPučki Prijat'.!;«, nekdan e eiasilc škofa Mahniča. četrtstolctnieo svojega obstoja. Danes 'e «Pi:čki Prijatelj« ela-ulo Iste skupine kakor »Goriška Straža«, namreč list Virg la Sčcka, katerega politika je vsem primorskim rojakom dobro znana. " Gorlika Mohorjeva družba, proti* utež Goriški Matici, je izdala za letošnje leto štiri knjige: koledar, roman Na In« diio, dve povesti ood naslovom Preužit-karji ter Gospodarsko čitanko. Mohorje- opozTj^m na večerni sesl-nek v Oficirskem domu ob pol 9. zvečer. Predsednik. u— Preporodažil Pogreba sk adatelia Viktoria Parme se ude'ežimo po'nošte« vi'no. Z' ira'išče po! ure pred pogrehom v društveni sobi. Pogreba se uJe'ežimo s trakovi. Uc!e'ežba je obvezna za vse. u— Prijava nalezljiv !a bo'ezni. Mest« ni magistrat opozarja občinstvo, pod< ietja, lastnike prenočišč, gosti'n, penzij, zavode itd. na novi pravi'nik o prijavlie« nju naezljivih ho'eznih, osobito pa na č'cn 2., (»'asom katerega so primorani vsak s'učaj obo^nia prijaviti mestnemu fizikatu. Pravilnik je raza ašcn v «Urads nem listu® št. 114 z dne 9. dcccmhra. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bu prijavljeni po'itiji sledeči s'uča;i: 1 pretep, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka kaljen ja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenia. 4 pre* stopki cestneg3 noliciiskcga recie, 2 p.-e» ko-atenji po icijske ure, 1 p es brez do» voljcn'a in 1 zap'cm'ia orožja. u— Sokol I. priredi v dvorani Mestne« ga doma svoj »Silvestrov večere z lepim programom. S»dc'ujejo priznani «S'ovcn« ski pevski kvartet«, komik prof. Trika, g. J. Pavlic, gojenec dr. Kozinove šile ter domači orkester in zbor. Po delni p^ vestrov večer z bogatim sporedom v dvo» rani pri »Valjavcun. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 5 Din. u— Izgubljen ie bil dne 22. t. m. zlat starinski uhan. Pošten najditelj se nc~ o» ša. da odda uhan proti primerni nagradi v upravi »Jutra«. 3603 u— ?ncea čla« na, brata Viktorja Parme, z znaki. Zbira« 'išče bratov in sester v Narodnem domu ob po! 16. — Podstarosta. a— lC0=odstotno povišanje najemnin. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru je izda'o svo im članom proglas, v ka« terem trdi, da je ministrska naredba o podaljšanju stanovanjskega zakona do 1. maia 1025. protiustavna in z-to neve« 'iavna. Vse na:c .minske omejitve baje torej s 1. janua-jem )925. prenehajo. Društvo priporoča svoiim č'anom. da z novim letom povijajo na:cmnine sta« novan:em za 1C0 odst. Sinočn;a soc;a'i« stična «Vo'ksstimme» k'iče vlado, da upo ra1«! p-oti hipnim posestnikom zakon o zašiiti države, a— Zastrupl:en:e s k!oba«o. V msri« preilftavila vodstvu tretje internaciio-nrde. Odf»oslanstvo. ki zastopa razni .-vipm. na Afnke. so sprejeli z vMkimf častmi. Komunistično vrvistvo jim je izročilo dar v 7nrskn 100.000 zlatih rubljev. Pri ?;ir. ' -min »o vo glavi. reme f.mb!'an» • 7 ilerrmhrn 10 '4 "SpO^OJCSJLlO- :. iisn- «IV n-iir em Strihnin i svež, za pokončavanje zveri, je dospel ..SAN1TAS1', Ces|e 60» OB OB OB t t K I £ i hrs-nnsKitilin oh /.rm-ui V.rsr na f»tn «T»«»rs Vete: U!»t6< li«J to Pal1:i»!lip mm l.liiblinn« 7 .71 -S -F, i lir*/, vei rit oblično — l.iubl<*na . 14. 7G 8 —2 1 r/n. »aseo — I.julilmua . SI. 7rtv9 —S 4 nav 'ar.vi oblačno — ' '.aeret' . 7. 770 ? —MJ braivetra 1 Ber.crad . 7. «70 1 —6-0 n n 30 l IMicai . . 7. — 1 rae» . . 7. 763 8 -6 0 JCg oblsčao — Innmost 7. V l.iulil aai hnroT.etei sttn. tenner. »iija Bnince vzbsia h 7 4?i -at.« a ob 16 IS Začetkom tedna Je vladal še po vsem j od Evrope tja do Amerike, povzročujoč evropskem kontinentu zmeren mraz, jas-; neprestano silovite vihaf^e na morju, no, mirno, po večini megleno vreme: ?<>-1 Zadnje dni se je jedro depresije premi-ntkod se je megla držala stalno, osobito kalo vedno bol proti ArkIMI. razširjajoč v alpskem predelu. Maksimum visokega hkrati svoj vpliv, to je tople Južnozapad-zračnega tlaka, katerega jedro ie ležalo ' ne vetrove z južnim vremenom nad Fran-še vedno nad sredniim Podonavjem, je cijo, Nemčijo ter zapadno Skandinavije, popolnoma obvladal vrimensko situacijo! Koncem ttdna je njen vpliv segel rapo- R O K t MCSTNI TRG 9 C R NATO V I C Tekom tedna se le Izvršila temel ita sprememba. S Severnega ledenega morja. kjer se nahaja stalno izredno mrzel zrak, je vdrl ta mrzli zrak med Skandinavijo in Uralom preti iugu preko širnega brezmejnega ruskega nižavja. Severna Rusija, kjer je še pred dobrim tednom vladal komaj tolik mraz, kot pri nas, je dobila nenadoma silno nizko temperaturo; na mnogih mestih je sredi Udna kazal termometer 30 stopinj C pod ničlo. Silni val mraza se ie pomikal vedno iuž-neje, stremeč proti Črnemu in Kaspiški- stoma se je nebo malo pooblačilo. Temperatura je psdla. Lahek minimum nad Anglijo daje upati, da se bo vremenski položaj radi prihoda gorkejšega zraka sled tadi do nas; barometer je pričil padati, v višinah se je pojavi! zapadni veter, megla ,e izginila in končno so se pokazali v soboto popoldne tudi prvi oblaki, gnani po zapadu Pričakovati nam je tedaj južnega vremena; verietna pa ie večja vremenska spremenljivost, ker ima mo na vzhodu silen mraz na zapadu pa zelo vehko toploto. • Dunajsko vremensko poročilo. Vrem« se v nižavah &e ni spremenilo. — Le me- mu molju. Toda istočasno se |e prlmikala vedno bliže k nam velika depresija, območje nizkega zračnega tlaka, ki leži že \eč izboljšal. — Napoved ta nedeljo: de no- > tednov nad severnim Atlantskim oceanom i besa bistvene »premenib«. == «JUTRO® št. 302 & e P nksf tr Milanu ie biičala samo voda in se je slišalo r.i/anvisev uon v mudim Jle žviž„anje vetra. prikazali so 3e foi- ni z lučmi, na ulici se je pojavil brod morske straže. Ljudje so se selili iz prvega nadstropja v višje etaže in va Na božični večer je bil v Milanu v Italiji izvršen atentat na Pitra Cauvljeva, znanega bolgarskega komitskega vojvodo In člana bivšega triumvirata Todor Aleksandrov-Protogerov-Peter Cauvljcv. Slovitega komitskega vojvodo je ustreli! sredi mesta v nekem gu Verziere makedonski trij Štefanov, rodom državljan. Atentator je dejan u samomor, ki pa se mu ni posre- j vsled čil. V preiskovalnem zaporu ie izpove dal skdeče: »Peter Cauvljev je bil od revolucionar ne makedonske organizacijo obsojen na smrt. Progiašen je Di! namreč kot izda-jaltc In boijševik, ki ie organizira! zaroto proti vodji makedonstvujuščih, Todo-ru Aleksandrovu. Kocka je odločila, da ga moram ubiti jaz. Dobil sem potni list, denar in sam. kres, nakar so me odpravili preko Rumunije in Avstrije v Itaii.o široke. Vse .je gledalo kakor no t»orre- veže interes sedanjosti. Človeka ravno tako kakor naroda ne sodijo oni po na-pakah, ki jib je zagrešil v prttekiosii, ali po usiugab, ki jih jo storil v prostosti; Angleži vpoštevajo le usluge seda- su. V pritličju hiš so plavale po lužah ** t«Je značilen iz angleške zgo- knjige in pohištvo. Ljudje so črpali vo- ™™rstona, k, so m,; An- do s čebri in škafi ter jo zlivali skozi okna. Težko je prizadejala povoden; Svrfioha fcksa „7*3**" stropne, cami/n« ia stenska svetilke t vseh izlet j»- jb na ksn&srenSslh caaa,'a. J. ^orcs, ralaca I,jabl?»n5ke Kreditna barka otroka 130, vsi ostali na 400 zlatnikov. lovi so pretresali hiše v njihovih teme- tudi kolodvore, kjer je odtragala trač-ljih. Ob 6. zvečer je voda še vedno na- i niče. V tem tniložaju je bila javna var- gleži dali naslov sVeliki«. In ta veliki angleški državnik je nekega dne izgovo. ril oslarijo, ki ;'i težko najdemo para v Vse te izdatke je Franc Jožef odobril zgodovini. Leta !8fi» je namreč govoril z lastnoročnim [»odpisom, v britskem parlamentu o projektu Sne- j Smaragdni nakit, katerega je prejela Stefruiija ob rojstvu prvega otroka, je !bil nesrečen dar. Februarja meseca leta j 1889. je bil nadvojvoda Rudolf že mrtev. Padel je kot žrtev ljubezni v Majerlingu. Izmed dokumentov, ki so pa...... Utonilo je veliko ljudi, posebno je Neva narastla za dva tn pol mnogo otrok, katere so odnesli valovi, ampak da mesto ni v nevarnosti. Sele !ftt Neki materi je požrla voda petero ko je mr>ž dokazal, da je nekdanja, <;t.',_,»i:a otrok. Drča je bila doma. mati pa v to- j slavna zvezdama jtopolnoma^ propadja, vami na delu. Po pokopališču so plava-1 da so niene naprave uničene in da tele-le krste z mrliča. Pritličja hiš so bila fonska zveza z obmorskim? opnzovali-z ukazom, da poiščem Cauvljeva in ga j prazna, ulice izumrle. Ko hj bila povc-js;'j že več let ne deluje, so mu spregle ubijem. V nasprotnim slučaju so mi zagrozili s smrtjo. Cela dva meseca sem hodil po Rimu, Milanu in Florenci in ; brežie jn izdolbla v zemPo globoke ja-fcončno našel Cauvljeva v Milanu. Ko;me, ki so bile mestoma 3 do 4 metre sem ga opazil v baru poleg katedrale, i------- sem takoj vstopi! in ga mirno vprašal: «Ai si ti Pet:r Cauv!jev?» On je vstal, toda v tem trenutku sem že izproži! in zgrudil se je mrtev na tla. Hote! sem izvršiti nato samomor, vendar pa mi je krogla zastala v samuki tsu, nakar so me stražniki odvedli v zapor.» Peter Cauvljev je bil rodom iz mesta Ohrida, kjer prebivajo še sedaj njegovi ožji sorodniki. Radi svojih tesnih zvez z našim narodom v tamkajšnji pokrajini, ga je komite makedonskih revolucionarjev poslal v Albanijo, od koder so njegove čete neprestano vpadale v ohridski okraj, čeprav niso dosegle nikakih uspehov. Pok g Todora Aleksandrova, ki je bil pred nekaj meseci zavratno umorjen na Bolgarskem in generala Prutogerova, je bil Peter Cauvljev najmarkantnejSa oseba v krvavi akciji makedonstvujuščih. Toda, ko je pred nekaj meseci prišlo do konfliktov in spopadov med makedonstvu juščimi sarmmi in je bil ubit vodja organizacije Todor Aleksandrov, tedaj je bi! Cauvljev osumljen, da je organiziral ta atentat. Central Protogerov, k! je za Aleksandrovim prevzel vodstvo makeJon i i ------••-.— ....... -- . ( i , n iiici i den j trajala še eno uro. bi bi! Petrograd dali krivdo, katero so [K>"rej valili sa- (hr ( 'izginil. Neva je odneMa granitno na- mo ns njega t"> bi se ne b!l znal zagtv n. movali vzeti Puez v svojo gospodarsko j gvoj0 poslednjo voijo pil-em (>ri polni ir vojsko posest, oni Sne*, o katerem iJavPstj ;n lastnoročno. Obenem prosim, p-ej vrteli povedati le slabo.! prevzaice izvršitev oporoke Nj. Ve-Pkratka. noben narod na svetu ni tako jj^ rt stvo ce«ar. katerega prosim tu
  • rn(;]< pa ta užjtek odpade, in vse kori-ti. ki jih določa pričujoči testament. preidejo na mojo hčerko. Ce se Elizabeta poroči in ostane Štefanija vdova, se ima premoženje razdeliti med obed ve. Poleg tega določam: 50.001) goldinarjev prejme kot dar moj tajnik polkovnik Spindler, 20.000 goldinarjev dvorni nadmojster grof Bombidles, 30 tisoč goldinarjev se ima razdeliti med siužinčad. Velika omara z akvareli |>ri-pada dvornim zbirkam. Sablje in lovsko orožje naj se razdeli meti sorodnike. Moje lovske in druge pse naj dobe moji lovci, obleko, perilo in čevlje je razdeliti med komorne služabnike. prirodopisne zbirke zapuščam du-nai-k;m prosvetnim ustanovam. Rudolf m. p. V Rudolfovem inventarju najVmo omenjene sledeče premičnine in nepremičnine: Otok Lokrum s stavbami, go-sttodarskimi in drugimi poslopji, Mayer- Fz hals tiuJil nikdar več. Izkoristite to izredno priliko, tla Vata ne bo žil. rago Sšekrojife, Ejs«nbSfasaa. Ija tega učenjaka, ko ga na nosilnici ne- Teden dni pred porodom se mora ten. so k svečanosti, ki se rr.u je priredila ob,vriniti med cerkvene molitve posebna : tem odlikovanju. j molitev za srečen porod, katerega pri-j ičakuie tT-stolonnsiednikova ž°na. Ko i se pojavilo norodne bolečine — kar Ihj Tekom zadnjih desetletij smo dofivet! dal vedeti dvorni mojster — je priru- že toliko čudnega, toliko neverjetnega, diti po vseh cerkvah na Dunaju, v da se nam dandanes pravzaprav nifi ve8 Srhfiiibrunnu in Laksenburgu, v ondot- I ne *'li nenio'_r»^e. Misliti gi moramo, da nih kapelah posebne molilne ure. Roj- nas nič več ne more presenetiti, ker smo stvo princa sli princezinje morajo na- takorekoč f.e na vse pripravljeni, znaniti topovi s 10?. oz'roma 21 streli, j In vendir. Prej bi me.nili. da se bo |To to;tovs' ib strelih s< mora i«-ti v d i ustavil svet. kot pa da izgine harem, na'-ki cerkvi sv. Štefana, v stolnicah institucija, ki je stara skoraj poldrugo samo še do Si. decembra. Petrograjska povoden] Pred par dnevi smo poročali iz Mo- Angieži ia Amemanci Ista. podvržena je vplivom raznih linij v Rtidimpefti, Pra-n nroviiici- | tisočletje. V mladi turSki republiki so horizonta, ki jo prostran in neizmeren, ialnih mestih sveči n Te D'-tim. ; račeli energično pometati s staro tradi- Govore isti jezik pa se vendar ne razu- podv^ena ie misteri jo/nem u vplivu bi ž- Kr«t novorojenčka se vrši tri dni po'ciV> in metati čez krov vse.^kar le ko-mejo. | nje proJlosti hlepeče za ideali. Amerika noro lu. Kritni obred izvrši dunajski lička' ovira rarvoj moderne Turčije. <>d- . Vprašali so nekoč Uenčja Vivianija, 1 je mlada: saj ni stara več kot 140 let, in nadško' ki dihi za ta •»lučaj na mz[«v- pravili so mnogo?enstro, in s tem tudi skve. da je doživel Petrograd, ali, ka- ko ge :e nimJi| f Zedinjenih državah: mladost je vedno čuvatvena. !.igo vse potrebno. O imenu novorojen- staro. čostnHvo institucijo harema, kor se mesto sedaj imenuje, Leningrad, , ,Kak:;lia (e po vašem miieu u razlika ! Nasprotno pa je Anglež zakopan v čka ^ morajo sporazumeti tozadevne I v Carigradu »e imenovala vlada poseb- veliko po vodenj, ki je povzročila mmo- mo(] Angležem ;n Ameiikaiuem?« ! svojo megl go škode. Vsled neurja se }e tempera-j ,Velika, je odgovoril Viviaui. Anglež sto o du.-o tura v ozračju znatno izpremenila in vgeh štiriindvajset ur na dan ne izgubi te>i predal lo in v saje, in zato jp zipil osebnosti. no koinis jti. ki naj izdela zakonski nar pied nepi ilikami v najskii-; Stroški za porod in krst so poleg obi- črt. s katerim se nvel avlja kot edino __ svojega bistva. Poleg tega je' čainih izdatkov sledeči: dovoPeni zakon mono-amia. Zakon z ledene plošče iz finskega zaliva so sto- chiutena' čiistvili. Amerikšnec" pa angleški narod Mar in v dolgi dobi svo- Nadvojvo linia m:iti doli «m.i'.iirdiii več Jenskami je dovoljen ie v i7iemnih rile, da je reka Neva znatno narastla vse!) jvana st ur od sedmih zjutraj do jega življen.a je spoznal nešteto U»jev nakit za 40.000 goldi narjev. Dvorni shtfa:ih. ako dokaže mož. da mu je mno-ter "rectopila bregove. O nadaljnjih po- geljme zvečer.« ' in n:ihove slalie p ati. Zato nima več nadmoj^ter tlobi tab.iti. ro z monogra- jg"5enstvo nu no potrebno, sletlicah jKiplave nimamo poročil, na, £elo odkrtosrčno povedano, pa tudi smisla za ideale: Anglež je hladnokrven mnn cesarja: vrednost tabatiere: 4000 | Ko izg'n» harem iz prerajajoče se Tur- raznolago pa nam je opis petru,.:! resnično. Amerikanee bodi po svojih po- jračtinar. Igoldinarev. Žena dvornem r -'mojstra ;«je- »>o oilstranvno Se mars.k.i' dmir^ katastrofe pred par meseci. Tedanja '^, od 6edme zjutraj do sedme zvečer:1 F.to. zakr.j so Ameri&ini tako različ- dobi nakit za 4.-.00 goldinarjev, na i- ga kar je z n >m v tesni zvezi. Njegovih po "lava je bila, kakor posnemamo iz ,akrat je on pravi husiness man, p:era- ni od Angležev. In zato sta tudi Anglež f. ki bo krsti! otr ';a. pa križ za ;vra,.n'<> hn 'reha vof hermetično zapirati ruskih listov, nekaj naravnost strašne čunljiv in kratkobeseden kot vsi busi- iu Auierifcm nud seboj Ik>Ij različna ka- 2500 ?oMinariev. Te'e vei" P"trel«>vali. Se vedno se ne moremo pomiriti radi ^ ee se smemo tako izraziti odpre, in čeprav pripadata istemu plemenu. nike) 250. babica 200, dvorni kaplan! Nezakonski nafrt bo predpsoral tn- groznega dneva. Vse je nastopilo tako ona je namreč podvižena pritiska atmos-j Angleže, kojih zgodovina polni foli- 100. laksorburški duhovnik 40. sprem i'1' 'dravtviko pre.skavt, pred sklenitvijo nenadoma! — Zjutraj 23. septembra je rere, ki je tam preko vedno jasna in Ci- jai.te, pieteklost nikdar re veže, njih stvo pontifikata 50. osobje. ki oskrbuje divjala grozna burja. Dimniki so se ru- ---------------------- Žili, opeka je padala s streh in veter jo je nosil kakor papirčke po zraku. Ljudje so komaj lazili po štirih. Situ-aeija je priki|>e!a na kritično točko ob 8. [tormldne, ko so bile ulice polne de-: lavcev, kateri so se vračali domov. Vse j je bežalo, kakor da mu je kuga za pe- i tami. Množice ljudi so oblegale trgov!- i ce in prodajalne za kruh in petrolej. jVeva je že prestopila bregove. Nevihta je strašno divjala in naenkrat se je zaslišali, kričanje: »Voda, vtsla!« Z bal Sona je bilo videti, kako poplavtja voda celo iMi-o. Vse se je izvršilo v trenutku. Tramvaj je šel med valovi kakor ladja. Tekom petih minut je bilo vseokolu «amo razburkano morje. Voda je zalila pritličje hiš, vozovi in živali so plavali. Otroci so klicali na po moč. TojMjvj so streljali neprenehoma, a veter je odnašal njihov grom daleč '».ven mesta. Okoli 4. ure popoldne braka. Kdor se ji bo odteTnil. bo občut* ! no kaznovan P;- ne srmo to. Tudi njego* zakon bo raz veljav! !en. Sujnf. svila?ii Iasfc, —a— jmmmmmmmmmmmm:ammmmam su* ua po rednem umivanja glave t Eiida" Shampoon oral 1»32 X Iznajdljive kokote. Iz zapiskor london.-ke policije prihajajo iz Francoskega na Angleško kokote, to so boljše dame dvomljivega ali pravzaprav zelo določenega [*>klica, in se niuiijo proti mastni odškodnini z angleškimi državljani, ki so bili oltsojeni na za[>or in imajo v kratkem nastopiti kazen. Na ta način si preskrbujejo «dame» pravico do bivanja na Angleškem, ker so|«iam» ni mogoče izgnati, ker »o državljanke. To se lahko stori le tedaj, če se jim dokaže biganiija. opolnfevanfu -jevB ...... . Stev Cene dopolnjen h steklenic ^r- . o l 2 3 ^ 5'- 10-— 17— 30"— J nai se pazi na to, da se zabela dopolni iz Maggiieve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shran evati, oziroma prodajati samo Maererl«ieva zabela in ničesar drugega. i Nova avstrijska valuta Po vzgledu Nemčije pričenja tudi Av> atrija g uvajanjem nove valute in zlatih bilanc. Približno dve leti je avstrijska krona it stabilna, vendar je vedno ie 14.000. del stare zlate k-one. Kakor smo že poročali, bo prešla Avstrija s 1. janu* arjem s kronske na šilingovo va!uto. Ši» Iing bo enak 10.000 papirnatim kronam in bo štel 100 grošev. Računanje v šilingih bo spočetka fakul« tativno. Javna gospodarstva morajo naj* kasneje do 30. junija biti prevedena r.a računanje v šilingih, upravni uradi in ter se je mnogo blaga izvozilo. Tendeu-1 slovaško dvignil. Posebno tobak bi si ca moki čvrsta. Podoba je, da bodo cene mogia nabavljati Češkoslovaška v Jugo-moki vzporedno s cenami pšenice j slavi ji. Končno ugotavlja minister, da dalje poskočile. — Pšenica, baška in j sPrager Presse« s svojimi informativni-sremska, se je trgovala (75 do 76 kg. mi članki razbija zelo živahno propagan-2 o^st.) po 410 do 4t5 Din, ječmen (62 do za. čim večje zbližanje ekonomskih in-do 03 kg) po S40 do :!&') Din. oves. beSV teresov oh> h držav, po 300 Oin, turš£;.\a bo ska pa 1R5 do: = Izvor r.afc svi'e. Ir. BeogrncLi poro-193 Din. fižol. beli. baški. po na sremskih in baških postaj? 27. decembra: ZAGREB. Borza danes ni poslovala. V svobodnem jrcmelu v efektih ni bilo 205S,a Jfaša parola \z: j&m coko?a3a! no.-!a. Le v koli šk /ojni škodi je prišlo do ne- j rnačlh tleh. Sodnik je oba dni sodil zelo b::Skc, «0>, notira na novosadski borzi tiseg kilogramov, izdelano okrog P20 do 630 Din. nih tvornieah, izvozi na inozemska tr- = Vprašanje mafcsisrirsnja obrestne in F*er v M;inn- c,lrih in L>'on- mere. Kakor poročajo ir. Beograda, se je = Koni-crz je razglašen o imovini vršila te dni seja glavnega odbora Na- Marije Padarjeve, trgovke v Vidmu pri sodišča pa morajo že s 1. majem dalje ; rodne banke, na katoii se je razprav- Dobrepoljah. Prvo zborovanje upnikov računati v šilingih. j Ijalo o innksimiran'u obresne mere. Na- ia pri okrainem sod;šču v Velikih Laščah Pri pošti ostane radi mnogih težkoč do i rodna banka ie zadnje dni ponovno kon- dne 10. januarja 1025. nadaljnjega v veljavi računanje v kro» i ferirala z zagrebškimi in ljubljanskimi; _ poravnalno postopanje o imovini nah. Istotako ostane kurzni list dunajske bankami in mogla ugotoviti, da večina posestnika in trjrovea s črevi Štefana borze začasno pri kronskem notiranju; jhank soglaša p predlogom Narodne ban- Keltncrjn in njegove žene je ustavljeno, prehod v šili njo ve tečaje se bo izvrši!, j ke, da se maksimira obrestna mera za ker se ni dosegla za poravnavo večina eim bodo izgotovijcnc -late biV.nce. Av« vloge z 10od=t. Vse banke so priprav- Hasov. atrijska narodna banka sme do konca Ijene držati se teh mer in so predlaga- _ Razstava za ir.destrPo kož v Mila-1926. izdajati novčanice v kronah, ven« 'le, da se izdela o tem poseben statut. nu. Dne 22. januarja {925. se bo otvori-dar naj sc novčanicc na 10.000 ali manj j _ Pcgiijatve piva. Prometno ministr- la v Milanu razstava za industri:o kož. kron vzamejo čim prej iz prometa ter se stvo je odred'lo. da se morajo pošiljat«e Razstava bo imela posebr.o sekcije, ka-nadomeste z novci v šilingih in g-osi h. ■ pjva h Te 7. zadrževanja odpreniTati po že kor: kc.žc za vse stroke industrije, kože Zlati šiling bo po tečaju dolarja pred« , }e7JJ;cj da Re p;Vo ne pokvari. Na va- za vse vrste PevPev in za drugo obutev, stavljal vrednost 0.2217 grama čistega i gone. natovorjene s pivom, nai se prle- kož" za potnišk* toilte. za predmete za Zlata. Kovali pa sc bodo novi zlati novci j pj [jstek z napisom: Pivo! otpraviti hit- potovanje, ra sedlarje in za vse vrste pite 9 desetink zlata, ki ga predstavljajo ; no. fe listke v velikosti 14 krat 32 cm sov: koža zs stroje in orodje za industri-p« vrednosti. morajo nalepiti pošiljale! sami. R^zpn jo itd. Istočasno se bo vršil: Kongres ioIiko zaključkov- Tendenca za \ojno objektivna PuMlk oba dnj ctevilna, je riodo je čvrsta; tečaj 130 do 131. - V žjvQ aklamltala goste. Sprejem jn „ devizah je kl.ub dvodnevni pa™ b.l nje zelo lepo Kakor ČUiemo, hoče Pro promet minimrden :n tendenca za vse de- ,-„ „ .... . . .T ,, „ viza še slabša nego j.re ,s. Ka'"° teRf"0 se določi sle-v-^s-™« 1- /Ljn vrrHuncti . . - „ , . ■ ■ - deče vodstvo tekme: Vodja dr. Souvan, vsc»o\a.'i le culi tisoc.nk \rcanosti src= jc„ Jrzave. Pod tem naslovom prinaša ve. . .. r x -111,1, , ■ ni bra. ki jo predstavljajo. Novi valutni za. : .,Pra£er presse« razgovor svojega dopis-i = Obrana uvoza mehkega lesa v Svl- s arl1m««ki skokov: Inz. BIou kon ukinja prisilno sprejemanje srebr« j aika z naylm finančnim ministrom dr. eo. Kakor je znano, je Švica zabranila f a i nih šilingov in omej :,c obtok z 10 ši in- Utokulinovičem. Dr. Stokulmovič je mej uvoz mehkega lesa. To « storila v s^r- VJI"' s«dnik,: dr- fupanc rra,nc' °f\f-gi na osebo. Manjši novci ns smejo pre« Lir^im izj,vii. da bo naša trgovinska ho zašč te domače lesne industrije, ki! senko Gurcc in Pelan zapismkar Gnido- koračiti 5 šilingov na osebo. bilanca za I. 1921. aktivna za okrog mi- ima velike količine takšnega lesa v za- vec" Vsi UuMjanski klubi morajo posta- Gospodarskih poslcdic najbrže izme-- 1 ;ijnr(]0 Din. (Jlede nove carinike tarife logi. njava valute r.e bo imeia. Glavni pomen ! niinister menil, da bo sicer zaščitila j — Pri avstrijski pošti ostane še na-nove valute bo v tem, ci.1 sc bo nehalo i industrijo, vendar pa no bo onemogoča- dal:e v veljavi raiitnjglt v kronah. 7/ računanje z dcsedan.irni vis--:l::n>; števil« j;a f!t-0r.. ker brez uvoza je tmli izvoz Dunaja poročajo: 1'oštnohraniln'čni urad kami. Z mnogih strani se izraža e boju Inf ii.ogoč. O vprašanju trgovinskih stikov ohjavlja, da se radi mnog'h težkoč še zen, da bo prehod v računanje z rasnj« j J)e,-j Češkoslovaško in Jugoslavijo se je ne bo uvedlo računanje v šilinerih. tem-šimi vsotami povzročil draginjo. ' j.-, ptojadinorič izrazil med druirirn: Tr- j več ostane do nadaljnjega r veljavi ra- ----------------j govin=-k.i pogodba z It.ili.jo je v pripravi, čunanje v kronah. _ ____ _______ ____________ =» Položaj ca ži.B.m tržila. Za : Avstrijo se vrše sedaj trgovinska po-j == Dunajske Insolvence. Poravnalno n'ke odigralo dve tekmi proti goriške- -. i" '>.iV.(>..!ovaške v Juiroslavijo dvakrat i = Padec cen srehru. V Londonu je dne ter izpopolnili s par tujci iz Genove hruarja igral z budimpeštanskiin FTC. v vedno velik. — Fjžei brez premeta. — j večji kakor obratno. Bilo bi želeti, da pred prazniki doseglo srebro najnižjo ce- in Turina. ki služijo tam kot vo.aki. S. Budimpešti. iraznike dobro prodajala bi se tudi jugoslovenski izvoz v Češko- r.o v letošnjem letu. K. Primorje je igralo mnogo boljše kot - Smučarji o božiču. Slabe sr.ežne raz«-mere se letos povzročile, da so se koncentrirali smučarji na Planico pri Ratečah, dosedaj edinem za smučanje usposobljenem terenu. Zato ni čuda, ako so bile Rateče prenapolnjene, v Kranjski gori pa se je tudi le s težavo dobilo prenočišče v privatnih hišah. Snega je v Planici kakih 30 cm, ie pa močno zmrznjen in preko njega srež, tako da je iz-borna smuka Mid drugimi ie prispela v Rateče partija zagrebških smučarjev, članov Gradjanskega, ki so imeli na praznik v Planici tekmo za prvenstvo kluba. Dnevi sami so prekrasni v Planici, solnce je toplo in vreme ves dan brez oblakov in vetra. Vsega je smučalo v Planici o Bo-Ljubljansko Primorje je v božične praz i ?iču kakih 80 smueaneV. Zanimivo je. voka se je za prazni prvi dan in v živahni, toda fair-igri porazilo domačine s 4 : 2 (2 : I). Pro Oo-rizia je s tem doživel prvi poraz na do- Ijusluik in izlHjafpl. konzorcij . (V)govorui uie«luil Fr. Brnr»f'4 fisk Delniške iis'rarne. d v Liub!;ini. t (Slovanska čitalnica» v Mariboru javlja tužno vest, da Je dnt; 25. t m. preminul njen odbornik, skladatelj Viktor Parma časten član Narodnega gledališča v Mariboru, vladni svetnik v pokoju itd., odlikovan z redom sv. Save. Pogreb nepozabnega kulturnega delavca se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob 16. uri izpred Narodnega doma na glavni kolodvor, odkoder prepeljejo krsto v Ljubljano. M a r i b o r, 27. decembra 1924. Oddala gostiln© ¥ naiem Pri rudniku Trbovlje se bodo oddali s 15. marcem 1925. v najem sledeči objekti: t.) rudniška restavracija nn Vodah, ležeča v središču rudnika, s pritikIinami (ledeniro. kegljiščem iu vrtoni), vsi prostori z električno razsvetljavo in vodovodom v hiši; 2.) podružnica restavracije na Vodah, pripravna za točilnico čez ulico, z električno razssetljavo. Interesenti si morejo ogledati omenjene objekte vsak čas in dobe vsa potrebna pojasnila pri podpisanem ravnateljstvu, ki bo sprejemalo ponudbe, opremljene s kratkim opisom predživljenja reflektan-ta, do 15. februarja 1925. Rudniško ravnateljstvo Trbovlje. 7665a Sre&šnji ured za osiguran e radn ka u Zagrebu gradit če u M h^noviče oj u ici (Skiizaiište) paiaču po več nagra-djenim viasiitim naert ma. Pcz.yaju se stop ovlašteni arhitekti, državljani kraljev ne Srbs. Hrvata i Sio-venaca, da pcdnssu svoje ponude na iz-vedbu sv h načrta, trgškavn ka, dokaznica mlera, statičkog računa, nad ora. vodstva te obračuna gradnje i uredjaja zgrade. Nacris i pob iže uputa daje inžerjerski odsjek Središnjega ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Proradcvičeva ulica 43 111. Zapečačene porude valja prodati do 7. januara 1925. do 12 sati. <733a Svarilo pred nakupom! Kzslediicem nagrado! V sredo dne decemhrs doooldno med 10. iu 11. uro i je b.l pri Figovcu i.a d>onšču iz mlekarskega *oz» : ukraden v vrečo zavit temnonijav usnieu kovček (cea n5 cm dolgi. Kovček je veiboTul 2 punčki za otroke, I 1 To.iv medvedka, 1 temnoruj&v otr. klobuček iz oranž \ trakom, 2 zlati icrižici, ena z obeskom .Mailone. gra »irano ,.Božiča X. 24", 1 l>rn"či Tolk, mupa s pisem- : skim papirjem. Podatki na podlagi katerih bi bdi mo- j goče dobiti nkrudeuo blago uataj naj se tako javijo. pod ,,A. O. L." na Aloma CompaDj, L:ubljan». V Rogaški Slatini se da v Dajem ali proda 7t>63/» luksusna pekarna z inventarjem, stroji za kekse in recepte pod zelo ugodnimi pogoji. Podjetje je dobro vne-Ijano iu je eksistenca osigurana Onj. ponudbe pod «F. B. is62» na upravo „Jutra". 10-500 HP L0K0M0BILI WOLF I.ANZ novi ili potpuno gete raloo poprafljeni i iskušani na i VOR-NIChlM JAMSTVOM i MONTAŽOM Siro&Guljni - Dičsei - upojni plin - mofori BRAČA FISCHER S: ZAGREB Pogleilajte naše veliko skladištc. SINGER $i¥HLNI STROJI so na vsem svetu = poznani kot najboljši — Singer Šivalni stroji, Bournev& CoM New York 708/» Prcdsja na obroke Centrala za SHS: Zagreb Maruličeva ul. 5 Zaslopsliia&^li^lil) 88«=» itUl 33 ra> .ingimuK l* jE»s'.«»*=• u ra*nna »»o*« ««•<« 1 fltn. — rrtob*«|e»« •• !• nali ogia.l. »• «> %>me&al » S'«®*® » takt* «o«!i = snaafcat> Na •cr02 i v.l O & ^ jf Kdor išče služb« Llij u: t-aruči U Ouijeka or-u*n m uautt-.-t ai:je ia JovaLjtf u»iutAč-tuja ..i:uitu *:a . Vaaka p:;.';a.v-i ii vefeb KiajfV drz-ise okoil ■joo »igiuaov, v kaiei ib tft* Sjjujti služb«? '.a »4p! a/.:s;viJ«j 5ieaia za uurSke ia ženske !i»4Ki (>>;ieUi«i nrezpiaa t-o pov/.eiju ce lioSUjajo Ceua vtsake :i'.t\»lRe je 10 iJ»n Narcn-uiuv ja meneč dni zuada 35 i*J!3. aa tfotrtletje Itiu 2060 ! SCe atesta sienogiafke lu BliujcpisKe, prev^aiue pa tudi uitrblo biafeajul^Ki Ue. Naslov po\« upr. (,Jutia'*. Mlad uradnik trgovsko lu teliiiii uo uaobra-2eu( želi preujeotll službo. tM AU.tltVO pui<)4l lU'i| nav- cijo v zueaka 25.000 I>lu. — ;'i)uu(jl)u Ua upiat«» .,Jn:a" pod 6jUo „£auealjlv 142U3". Z * 603 otov uspeh vsakomur in za vsako poirodoranj* nudijo !ali oglasi. N?dvnmno najholifil uspeh ps ie -»lehemprnu oglaSevalru ' zaitotovlieii. ako se pos už ie neilcl|skih iu iirazniuih . številk »Jutra«, ki prin-i-aio rele sinui na ra -n^vrst ' ne ših <>gas >v iu ki jth rita /. zatiiman em ogromno s.evito our.iftva Z mirom ua lo /.»liti »s-e rit tel e. r»rima ur pil teui na ifoto* uipch. — Oi{|.s<" e takoi b « pntikll* nami. N«Innuilua po d^guvo-ru. evenl. naprej. P«»nudt»e ua upravo ...Infra" p«»d ftlfro ...M u na stranka 14233". Garcon . stanovanje 1 A £ e • • manJAe kompletno stalim uoif «luliko br»/ ku hlnifi aH 2 nroi»r»»ii»l leni sobi s «oupitrnb«» kopainlre. t novi aH «»hM »n*l - Plin*« se tudi *a daNe <*-ai*a oaorfj alt da •MlAkosliiina. - Sfparuuu vbi»d •i«»i,iilV-a in i on m«*»,ta. poeoj - Ponudt»e « opt<-'»in lete pianiir*er". 27154 Zdf«vo, pošteno ?e sprejn-.e k učtteljjskeini: par:: z dvesin otrokosja na dcfclv. 2uati 3j-.ts aekoiiko kuhati. Pi^čti po dogovoru. — Zu'ji=€k, LetuS, taviu^tka doliaa. Siboo Otročka vrtnarica 18 let stara. I^e službe pri otroklb v boljSI družini. — Ccujiue poutttibe ua upiuvo ..Jutru" pod iilio »,bpoi aotia 14433'*. 2"«e na upravo „Juiia" pod zua< ko „bpietua 14467". 2770i» 7efe-*na reč ** proda. Nnslov ? upravi ..Jutra". 277o6 Prodajalka išče elužbo, najraje v trafiki. — Poirudne na Jpiavo „Jutra" pod 6i(ro ,,1'ošuna 14460". 27708 Poini&cm ©lamor.oSem itd., nudi vi-•*«ok ^aaluiek. - Ponudb« ir* Borzo dela v Ceijo. 274"<« Sobarica fel bj opravljala aamo boljšti lažja dela, ae 6 prej :n 'a4orpo fc^lo b priklopnim ror.om ntl bro*. , znamke N. 8 L., 5- 7 UP. 'popolnoma v dobrem s'anlu. proda nll snnirnta za manj-Ae. Jos. PiMsnlk, Kamnik. 27647 s stanovanjem vrtom ln in ventarlem odlam v najem. — Naltaia se sredi traa. ob glasni renti i ta Ima vpeljano električno ra/.H\etijavo (iddu se pridelkom lanuarja l!»J5 Pojaniiila daje Ivan TlAler. forottraf |u gosilitilCar ua Vrbnlkl. 27630 Stara trgovina meSanei?a blaea. dobro rpelja na, v prometnem kraju, tik rerkve. se da tako.! v na jem. Potrebni kapital *a prevzem 12.r><»»»o |.|n Vprašanja I«»d .. 1U25" na upravo Jutra* 27521 Gostilno, kuhinjo, trafiko odd:»m rsdt družinskih razmer v podnaiem *a dobo 4 nmnerev ali za vse leto. — !>ika!l so na z.eto prometnem Uralu In Imajo ob se* zoni 20 do fin eosto\ dnevno Ozlrn sp le na reflektaniInje. k| so dobre knharb-e. ker dohalalo hollAI nosile. Več po doeovorn Dopise nn «tpr ..Jutra" pod „Dubra kuharica". 27659 Soba lopo opremllena * električno razsvetllavn In posebnim vhodom. »» od.la p 1. Januar tem. Naslov pove up*n*a ..Jutra". 27668 Stanovanje se odda takol tistemu, kl odkupi malo rabljeno pohištvo za eno pobo ln kuhinjo. Cena 7eto usodna. — Ponudbe pod Aifro ..Nizka cena" na npr. ..Jutra*. 27602 Prevaran !n razočaran v zakonu, v OajlepAi uioAkl dobi. z dobro pozicijo In znatnimi dohodki, iSAem tem potom utehe ln razvedrila ? svrho po« znejSe Sen It ve s premožno, naobražeuo In blago gospodično a'l vdovo velike postave in prijetne zunanjoPtl. od 24 do 30 let staro. — Pred pogoj neomadeievana preteklost. Le resre, neanonlmne dopise i»o možnosti s sliko, katera se takoj vrne. Je poslati do 2. jan. na upra>o ...lutra" p«»d ..Slučaj 36". Tajnost častna zadeva. 27660 V svrho ženit ve teli »nan?a Ir Inozemstva do- ] speli. Izobražen. 35 lef star trgovec, kat . neodvisen, do- j bro Pltulr; n. z naobražetio. i dobro slt-uirano damo. tudi vdovo. Ta in'»pt čar>tnu rade i va. — Ponudbe pod ..Odlično | mlAljenje" na upr. ..Jutra'. 27710 Fte^anfen pos^rd Izobražen, predt HO lef. pre možen. Iz u* ledne rodbine, želi radi dt»Ae\ne osamelostl znan ta z Izobraženi« damo. v pvrbo žen it ve. Predn< st Imajo trgovsko naobtažene in materi lelno neodvlune Tal nopt znlnničena. Pr.n.idbe na np»avn ...Itttra" |K>d ..Nkre na harmonija". 27711 Vsakovrstne vožnje zlasti prevoz pohištva ob pri. liki selitev, prevoz premoga, iesa i u drv s k dodvora nll od drugod In vsakovrstne druge vožnje, oskrbi točno, nalhltreie, v naileo «ui r . » ln po zelo solidnih cenali Komar Lojze. Krakovska ul it. 13. Tam se tudi sprejemajo naročjih in d-ijejo v-lal> e, poulelie, mite, stole itd. I«vr5ujem vns plesk rska li^nr-ka, «o 1»> lo črkogiikarfka dela po zeio ugodiliti cenah FRANC BOKAL Znor Slška Celovška ces a štev. 65 poleg milnice. Mmh vila v ne osredni bližini me>t»rp» parka v Mu r noru, e takoi razpolož Ijivini stanovali eni, se po jiko ngodmh plačil nib pogoiih proda, nnr. se da v uaiem Nova stavba, olistga 4 gobe. ko alirco iu gol>o za Nlužinčad. ktihiti'0 in pritiklmami iti prostorno >cž<>. vse električno ra/. sveti ie o, IS let davkov pr sta. InOO m »očivnega iu okrasni (fa vrta g ce tnrnurammi poti. 'Jjo ila se lahko dnevno id 9. do 11. ure dopoldne ali i>d 3. do 4. popo dne v Mariboru, Ti>m06 0Ter-tl»nn snMcit s hmno sit hre7. Isie. se orl solidni drojinl P ti-"'he nn uprnvo ..tntra" pod aifro ..Soblia 14 472". 27710 7}ai prs«an z rdeCIm rubinom In hrlllnn- tolu. v otillkl IMMtkie. se ]S Izuulill. — (liltlii I1.J .e proti nagraill v *t>.tMol Valjine,-' f v Sp. Sitki. 27CU2 Iščemo mladaga inteligentnega gospoda ki In imel veselie o-utlt". ia viruaavaoja 1« kandlraoja sad a la vicutiavaDja eo-fiivja. l'reduo.-t im;i|0 n<'otvnjeuL Nastop hi bil z novim le otn 74H^a Konzervna tovirna ,,GLOBUS", d.d. na V-hrvki prt L uOH&nl. I Lesnega pre^etnar^i ti je dobro verzlran v ler:ii etrofci. ye sji-ejme. Ponudbe ipcd „.2 Suhe gobe. britrevo olje io tltoi aiitmle of oa)*i4 Jih -tn.h iei proai ca po vsorjeiit ponudbe tvrdKa Kr M: i toll. i I i I Vetja količina le orelioie^a. Iirastoie^a. lipove ga. ja\oru\ey;a jestinoei;a. ua orove^a io liu.uie^a uUro^lt^n r s proli takuj.;ajtinu plačilu slainu iupuja — Puoudi-e n. ivruko Vinko Krstaa, Icmm trguvioa. Jteriti>r, Mai-iroi. ulica 13. Filatelisti Po ugodni ceni prodam kompletno zbirko SHS ztiaiiik. -Naslov pove uprava ..Jutra 27 466 HPgnon pisalni stroj, prlma, maio .-abljin. ae cenir proda. — Ponudile na upravo .,Jutra" pod značko ...Miguon 2000". 2767G Stroj za strešno opeko zfcrezno — s'ar, rabljen, se kupi. PoLudbe je ua.lovitl: Kiamar, Kiaarjtta, Uuitnjsuo 2741*7 Kože 7everlfne. aajf-je. podlaslfne lo ikI drJHe dl. a^ine. kupu je .kozi nt lelo v vsaki iiinužiiii I). ZilravIC. trgovina usnja v Ljuliljanl. Sv Klo rljana ulica 9. 2C30i Prazne Odo! steklenice kJpuje drn»erlja Anton Kane sinova, Zidova,... ulica 91 1. 26412 Posestvo z 4 in pol orala zemlje lo z dobrim Ku.podsr.kiui pu.l"pji>in v bliiiiii premotrokopa LtfC se takoj proda. — Jurij \ rbuv»ek, Slivnica pri Celju. JiiUU Enonatlslronna vi't x vrtom, v bil li al puika v ' MurilMiiM. se proda. Kupcu gtuuovHiije Ha l a/.piuu^o, — Puuudbe n. upiuvo ..Jjtra" V a, iwol u po u .lilo „1 aM lil ^ dolu". 27tiu3 Velika hiša pripravna ca Iml « .;o, to* varuo al* trgovino, 3 miuui« od kiiiodvura nu li pi o. ,10-lofiiiem Indnptrl i»ke«r> r. ua j lesu bogatem kratu v Slo«e-1 nljl. lik oh nkiajul ceell, zl-d.iUa. l opeko krita, 32 >n dolgu lu 8 tu 61 roka, oPsto-Ječj» u 11 noti. > k hm i 1 shrambe |n 3 obokanih kleti; 13 n» dolga tu d m A:roka dr-val nt« a. 3 p%lniaki, veliko dviinAč«, lepi zeleojudnl vrt In (tadmnjak dobra plina i Vt»da ID električna ra/.pvet* |ljuva vse v dobreio stanju, V bližini dva premogokopa z Izv rstnliii preiiMiKotn. — Čepa 250.000 Oln. - Vrt pove Srečko L o r b e r, posestnik. Slovenska Ulstrlea. Slovenija 26162 Mlin in žago z vsem gospodarskim poslopjem ln orodjem, v bogatem lesnem kraju, na stalni močni vodi reke Krke, ee radi celltve takoj proda. — Poie>? tega se nahajajo v bllilnl milna 3 orali zemlje, kl je zelo proklodna za kako večje podjetje. Plačilni pogoji so ugodni. Pojasnila daje Ivan Magovec, Krka pri Stični. 27687 co ti o ico.cc« n;n IMivillla pe *|ire|nip 7% kra tek čap proti popotni v ar nosil. Ponudbe pod ..iMiliro ohr<-i|Ivi, -Na upravo ..Julla'* pod llfro ..Oriifoloj". 26234 Dopisovati želim radi pomanjkanja znanja z gosplco neoiiiHa x meSanlm blagom j = Selo-Moste pri Ljubljani = ■HMHIIIJ /i»WiMI f U LjUJS m BCBAVUjA TAfiSj i 11 Za dopolnitev zajvoja se ptiporočajo: ELSA KROft LICE. milo oilvjj.no sredstvo s dobrini ospehon ELSA-RIBJE OLJE krem »la!« otroke in odrasio K e se »aiboij k unijo božična Lporjtilis e nji'ooli-im uspehom pri slalni I ase 5. 1VCHO SLABOSTI bledic", slabokrvnost, poman kan,e energiie, pe šanje talilnih moči odstrum hitro «NEO.iK\TO-SiN*. — Ona zavitka tiO Din — Razpošilja ga. se pošlje znesek v naprei (v pismuj ia 15 Din za poiilialne btroske, družin: Icseliseliaft 15f chemisuhe met?tlurgische Indastrlen n. k. H. WIKN XIII 2. "VS iss.-ril sasse 6. Na|^eftini[e izvorno vrelo za n«, ARMATURE, S1SALJKE HIDHANTE i ŠTRCALJKE Sva vr8Ko-, Teudloff - Koncem Jusoslaven. d. d. za promet armatura, slsai ka i strsjeva ZAGREB, Paromtlnaka e. 1 (Paromlln) PoŠt. pretinac 270 Eonaoev tedenski Bi » ■ eiezm koledar je najlepši, najoregledneiši in edini, ki ima označene dneve tudi po srbskem koledarju. Je v kras vsake hiše in pisarne ter sploh '«»» nepogrešljiv. Cena 20 Din. Na debelo se naroča pri J. Banač sin L ubijana. ozor, peharji! 3 as sd in s!adno mo':o (maltsrin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi: 751S » Tovarna diaslad in slsda H. ZflLDHBB, ti. z o. z., Ljubljana-VIL O. MUSTAD