♦ Kljub temu, da so lani dosegli celotni izdatki za zdravstveno službo malone tri polne milijarde dinarjev, letos ne kaže nič bolje. Zato Je vprašanje, kako pristopiti k uresničevanju nekaterih smernic in sklepov, ki so bili sprejeti na nedavnem zasedanju OLO, zelo aktualno. Predvsem je treba razširiti preventivno zdravstveno službo. Mnoge ukrepe in predpise o zdravstveni in tehnični zaščiti v gospodarskih organizacijah je treba uveljavljati na delovnih mestih, seznanjati je treba delavce z varnostnimi ukrepi in hkrati zahtevati, da se poslužujejo razpoložljivih zaščitnih sredstev. Marsikatera, zlasti manjša gospodarska organizacija, postavlja nove, pogosto neizkušene in nepoučene delavce na nezdrava in teh- ZDRAVJE nično nezaščitena delovna mesta, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom ali psihologom. Niso redki primeri, ko niti zainteresirane organizacije ne pokažejo dosti razumevanja za pomoč pri rednih oziroma občasnih zdravstvenih pregledih delavcev. Tudi za šolske otroke velja ista ugotovitev. V marsikaterem podjetju zavlačujejo ureditev obratne ambulante, dasi imajo za to pogoje. Take in podobne naloge stoje danes pred samoupravnimi organi v podjetjih, pred celotno zdravstveno službo in drugimi organizacijami. Sklepi OLO, ki jih sedaj prenašajo na občine in sindikalne organizacije bodo uresničeni le, če se bodo za to zavzeli vsi zainteresirani. To so zavarovanci sami — plačniki vseh izdatkov in koristniki službe. Gre za zdravje in skupne koristi. K. M. aktualno vprašanje glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko lETO XI., ŠT. 89 — CENA DIN 10.— KRANJ, 17. NOVEMBRA 1958 Svet za notranje zadeve in splošno upravo OLO Kranj je na sobotni seji najprej razpravljal o poročilu £a sejo OLO, ki temelji na podatkih iz poročila Tajništva za notranje zadeve. Govorili so o maloobmejnem prometu, ki se z Italijo izvaja na podlagi Videmskega sporazuma, za Avstrijo pa velja Gleichenburški sporazum iz leta 1953. Z avstrijsko delegacijo so se letos pogajali za razširitev obmejnega pasu. Po prvotnem predlogu bi na Gorenjskem prišle za to v poštev občine Bohinj, Jesenice, Bled, Radovljica, TržiČ in del Kranja, skupaj torej 194 vasi, v Avstriji pa Beljak, Velikovec in Celovec. Po sedanjem osnutku pa bi ta razširjeni obmejni pas zavzemal v Jugoslaviji le 65 vasi s 35.114 prebivalci, v Avstriji pa ozemlje do Drave s 84.184 prebitki. Za skorajšnjo rešitev tega vprašanja pa za sedaj še ni nobenih izgledov. Število potovanj naših državljanov v inozemstvo se je letos v primeri z istim obdobjem v lanskem letu povečalo za 3926 oseb. Zlasti skupinska potovanja so bila letos v silnem porastu. Tu pa je treba omeniti, da gledajo naše potovalne agencije samo na komercialni Učinek, družbeno-politična stran pa jih navadno ne za-nirna. Zato niso ravno redka razna prekupčevanja, kadrih vzrok je že znana manija lahkega zaslužka prevoznih sredstev, ki potem prihajajo k nam v obliki »darilnih« pošiljk. ključitvi, navzočih 37, od tega jih je 22 glasovalo proti, 6 jih je bilo za priključitev, 9 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Proti združitvi so zlasti nekateri kmetje in obrtniki, ki se bojijo višjih davkov. Vzrok za to pa je tudi želja po ohranitvi lastne občine in tradicije. Občina Železniki se je izrekla proti združitvi s Škofjo Loko. Pravijo, da s priključitvijo nimajo kaj pridobiti. V občini Železniki pride na prebivalca 120.000 dinarjev narodnega dohodka, kar ni tako slabo kot v Gorenji vasi (63.000 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca) in v Cerkljah (71.000 dinarjev). Zato bodo Železniki zaenkrat še obdržali svojo komuno. Drugače je v Gorenji vasi. S priključitvijo k Skofji Loki se njihov politični aktiv v celoti strinja. Gorenja vas nima svojega industrijskega centra, zato tudi ne ugodnih perspektiv za nadaljnji obstoj. Dosedanja politika škofjeloške občine je bila vedno tako usmerjena, da občani iz Gorenje vasi zdaj s simpatijami gledajo na Škofjo Loko. Na zborih volivcev je bilo od 3818 volivcev navzočih 791 (21 %), od tega jih je 476 glasovalo za priključitev k Loki, 36 proti, 271 pa se jih je glasovanja vzdržalo, in sicer iz Sovodnja 179, iz Gorenje vasi pa 57. Poljane so glasovale v celoti za priključitev. Čeprav je žirovska občina najmanjša v kranjskem okraju — ima le okoli 3800 prebivalcev — je vendarle gospodarsko močnejša kot Poljanska dolina. Poleg tega Ziri geografsko in gospodarsko ne težijo samo v Loko, temveč tudi v Idrijo in Logatec. Zato ni tu teženj za priključitev k Škofji Loki. Po mnenju Okrajnega ljudskega odbora bo nova teritorialna razdelitev — priključitev Cerkelj h Kranju in Gorenje vasi k Skofji Loki — veljala za daljše obdobje. Spremembe pa mora potrditi še republiška Ljudska skupščina. Na sobotni seji Sveta za notranje zadeve in splošno upravo so govorili še o poročilu okrajnega sodnika za prekrške in imenovali člane komisije za strokovne izpite. 3-ler O delu urada za obmejno služ-°> potne liste in tujce, o krimi-tal'stični službi, mladinskem kri-^'"alu, o javnem redu in varnosti pr°meta bodo v torek razpravljali !*a Seji Okrajnega ljudskega odbora. poročilo k drugi točki dnevnega teda _ razprava o nekaterih uPravno-teritorialnih spremembah je podal predsednik OLO tov. Vinko Hafner. Gre namreč za združevanje nekaterih občin, kadrih obstoj je problematičen že ^kar so se te komune ustanovile. V zgornjem delu Gorenjske se do zdaj še ni pokazala potreba po kakršnemkoli združevanju. Neka-*eri pomisleki bi bili lahko le za Bohinj, ki pa je zaključena go-*Podar,ska enota, pa tudi večjega '^dustrijskega centra, h kateremu JI težila, v bližini ni. Prvotno je Wlo predvideno, naj se Cerklje Prik!jučijo Kranju, Železniki, Ziri 11 Gorenja vas pa Škofji Loki. y Cerkljah se je najprej sestal politični aktiv, ki se je izra-jj1 za združitev. Tudi na sestanku lršega političnega aktiva je veči-*d glasovala za priključitev h Kra-Nu- Na zborih volivcev v cerk- !anski občini je bilo od 3241 vo- lv<*v navzočih 385 (11 %). od te-'a jih je za priključitev glasovalo 3l. proti jih je bilo 80, vzdržalo 1,9 se je glasovanja 122 volivcev. ^ 42 odbornikov ObLO je bilo &a seji, kjer so glasovali o pri- Najbolj neučakani domačini jejo žičnice, čeprav nova naprava ritev nove žičnice na Vitranc, po iz Kranjske gore in bližnje okolice se že nekaj časa radi poslužu-služi šele za prevoz gradbenega materiala k srednji postaji. Otvo-membne pridobuve za zimski šport in turizem, bo na Dan Republike, 29. novembra. Na štiriletni osnovni šoli v Mošnjah sta se prvošolki kaj hitro naučili zlogovati. O nekaterih pr oblemih šolstva na Gorenjskem berite na 4. strani. 5 seje sueta za notranje zadeve in splošno upravo OLO Kranj eritorialne spremembe Volivci v Cerkljah za priključitev h Kranju, njihovi zastopniki V Občinskem ljudskem odboru pa proti - Žiri in Železniki ostali samostojni komuni - Razprava o poročilu TNZ S posvetovanja ml viih članov zadružnih svetov Izobraževanje kmečke mladine UVAJANJE MODERNEGA OBDELOVANJA, BORBA PROTI NAZADNJAŠTVU — TO SO GLAVNE NALOGE MLADINE V ZADRUŽNIH SVETIH • KRANJ, 16. NOVEMBRA. — Danes dopoldne je bilo v zgornji dvorani Sindikalnega doma posvetovanje mladih članov zadružnih svetov in predsednikov ter tajnikov aktivov mladih zadružnikov. Kot gostje so se posvetovanja udeležili tajnik OZZ Kranj Tone Šiler, sekretar OK LMS Kranj Viktor Kralj in sekretar občinskega mladinskega komiteja Kranj Mirko Galičič. O nalogah kmečke mladine v zadružnih svetih in o novih oblikah samoupravljanja V kmetijstvu nasploh je govoril tajnik mladih zadružnikov za Slovenijo Jaka Bogataj. Poudaril je, da mora zadružni svet na področju svoje zadruge razčistiti perspektivno smer proizvodnje, da ne bomo danoj propagirali krompir, jutri jagodi-čevje in pojutrišnjem spet nekaj drugega, ampak moramo vedeti, katera je kultura prihodnosti v Poljanski dolini, katera v Bohinju, Zabnici itd. S tem v zvezi morajo zadružni sveti čimprej sprejeti eno in večletne perspektivne načrte proizvodnje. Temu bo treba posvetiti še precej besed. Zadružni svet bo moral sprejeti tudi stvarne zaključke o pravilnem izkoriščanju zemlje. Na Gorenjskem imamo namreč še vedno nekaj površin, ki sploh niso, ali pa so slabo obdelane. Pri vseh teh nalogah mora mladina aktivno sodelovati in se boriti proti reakcionarnim elementom. Postavlja se namreč vprašanje, ali je naš kmet za tak napredek ali ne. Brez dvoma je za napredek kmetijske proizvodnje. Hkrati s tem lahko ugotovimo, da naša propaganda ni vedno najboljša. — »Ne smemo postavljati končnega cilja na začetni fazi!« je rekel tov. Bogataj. Naša družba v privatno lastnino zemlje ne posega, bori se le za povečanje proizvodnje. V gospodarsko-političnem pogledu nam dela največje težave delovanje polproletariata na vasi, ki je zaposlen v tovarni, doma pa je proti sodelovanju z zadrugo, proti modernim agrotehničnim ukrepom. Bodoči kader za vodstva zadrug moramo zato črpati iz vrst srednjega in malega kmeta, ker ,sta prav ta dva najmočnejša opora napredne kmetijske politike na Gorenjskem. Za prihodnje leto predvideva Zadružna zveza veliko akcijo za pridelovanje hibridne koruze na Gorenjskem. Tudi pridelovanje krompirja v kooperaciji z zadrugo se bo povečalo na 1500 ha. Levji delež teh nalog mora prevzeti prav kmečka mladina. V delu kmetijskih zadrug je še kup pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Strokovnega kadra ni, zadruge se še vedno z vso močjo držijo nekmetijskih dejavnosti, gospodarsko šibkejša področja se nočejo pripojiti k močnejšim, pa tudi kooperacijske proizvodnje se pop',vod še močno otepajo Zai'~ ". organizacije morajo dati već poudarka kmečki mladini, skrbeti morajo za njeno politično in strokovno izobrazbo, da bodo mladi nekoč sposobni sodelovati in tudi voditi kmetijsko proizvodnjo. Mladina pa mora pomagati utrjevati zadrugo in njeno gospodarsko osnovo. Kot kaže, bo letos slabo s km»-tijsko-gospodarskimi šolami. Nesmiselno bi bilo govoriti o tem, ali so te šole potrebne ali ne. Tak« zadružne organizacije kot občinski Sveti za šolstvo so v tem pogledu naredili premalo, zato je izobraževanje kmečke mladine iz leta v leto večji problem. Tovariš Šiler je govoril o volitvah v zadružne svete in o občnih zborih zadrug, ki 30, kot je rekel, letos popolnoma razočarali. V kranjskem okraju jih je bilo 68, od teh skoraj dve tretjini z manj kot polovično udeležbo. V članstvo zadrug je bilo letos sprejetih preko 500 ljudi, od tega okoli 200 mladine in prav toliko žena. V zadružne svete je bilo izvoljenih 220 mladincev in mladink. 3-Ier PLENUM OK ZK O MLADIM Oblike dela je treba prilagoditi pogojem. Taka je bila glavna ugotovitev, ko so pred dnevi na plenumu OK ZK razpravljali o dejavnosti mladinskih organizacij. Današnja mladina živi v precej drugačnih pogojih in razmerah. Zato so tudi njene potrebe in težnje različne od tistih pred 10 ali celo pred 20 leti. Razen tega dejavnosti mladine v raznih društvih in organizacijah še vedno vsiljujejo stara načela. Produkt takega pojmovanja je tudi mišljenje, da je »pregrešno* že to, če si mladina želi plesnih vaj in podobno. Taki pogledi marsikje oviraj* večjo množičnost mladine v društvih in organizacijah. Tudi v mladinskih organizacijah ne sodeluje toliko mladine, kot bi bil* želeti. Od 20.500 mladincev in mladink je v te organizacije vključeno le slabih 13.000. Druge informacije ob nedavnih volitvah v vodstva osnovnih organizacij p* ugotavljajo, da je vključeno v mladinske vrste znatno manj mladine, in sicer le dobrih 40 %. Dasi število mladine v mladinskih pa tudi v drugih organizacijah in društvih ni merilo dela, vendar so na plenumu poudarjali prilagajevanje oblik dela kot osnovno nalogo v prihodnosti. O tem bodo govorili tudi n*. občinskih konferencah- skušali bodo ugotoviti težnje in potrebe mludine in le-tem prilagoditi ustrezne oblike deU. K. M. 2 GldB Gorenjih* KRANJ, 17. NOVEMBRA 1958 PABERKI PO SVETU LJUDJE IN DOGODKI UDARCI V PRAZN KRALJEV ODDIH Jordanski kralj se odpravlja na oddih v Švico. S tem v zvezi piše časopisna agencija »Asociated Press«, da »diplomati v Londonu dvomijo, če se bo sploh še kdaj vrnil v cvojo domovino kot monarhe. Kakorkoli že, angleško zunanje ministrstvo j« zelo hitro zanikalo nekatere vesti, da bi bilo ono svetovalo kralju ta »oddihe »Kralj Husein sam dela načrte zase.c je izjavil predstavnik britanskega zunanjega ministrstva. To vsekakor ni sporno. Sporno je le, zakaj je napravil tak načrt. NEPOBOLJŠLJIVI Predsednik kuomintanške vlade Cen Ceng je izjavil, da bo nacionalistična Kitajska v primeru, če bodo komunisti poskušali napatsti obalne otoke, napadla LR Kitajsko. »Izjave, da ne bomo napadli, lahko privedejo človeka samo v zmoto,« je dejal. Spet nova izjava, ki se prav nič ne »klada s pri-xadevanji napredne ameriške javnosti — in svetovne javnosti sploh — da bi prišlo v Formoški ožini do pomiritve. VIDEZ IN RESNICA 629 Madžarov, ki so ob madžarskih dogodkih 1. 1958 zbežali iz domovine in se naselili v Združenih državah Amerike, se je pred kratkim vrnilo nazaj na Madžarsko. Uradni ameriški predstavniki, ki (50 se razgovarjali i nekaterimi povratniki, so izjavili, da so pri beguncih opazili določeno razočaranje, predvsem zato, ker so le-ti imeli pri iskanju zaposlitve velike težave. Brea komentarja! DVOBOJ Objava Montgommervjevih vojnih memoarjev, je tudi v Italiji dvignila precej prahu. Monarhist Renato Marmirolli je predlagal, naj vlada zaradi protesta proti takemu pisanju prepove nošenj« »montgommerv - plaščev« v Italiji. Skrajni desničar Vincenzio Caputo pa je šel celo dlje.- javno in povsem nesporno je pozval starega britanskega maršala, ki se je pravkar umaknil v pokoj — na dvoboj. Celo italijanska vlada je dala svojemu velepasla-»iku v Londonu navodila, naj pri britanskem zunanjem ministrstvu protestira proti »neresničnim obtožbam in klevetanju naših vojakov«. ABC IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / Tel. UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV V prvi polovici tedna še deževno < t f^)ff vreme; možnost snežnih padavin nI izključena. Konec tedna suho in mrzlo. Ne mine dan, da ne bi bilo kaj novega v odnosih naše države z vzhodnoevropskimi deželami, a žal ne v duhu, ki bi moral usmerjati odnose med socialističnimi deželami, pač pa povsem po nasprotnih načelih. V vzhodni Evropi radio, tisk, razne konference in druge priložnosti nenehno izrabljajo za napade proti Jugoslaviji, za žalitve, za potvarjanje dejstev, za pačenje resnice, za »dokaze« jugoslovanskega revizionizma itd. itd. Celo proslave enainštiridesete obletnice Oktobrske revolucije so porabili za to, da so načrtno napadli Jugoslavijo. Tako je predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grottewohl ob tej priložnosti v svojem slovesnem govoru zatrjeval nič manj kakor to, »da Je Jugoslavija že zapustila pota socializma in da bo vse bolj pripadala taboru sovražnikov socializma, da je že zdaj orodje v rokah imperializma in da bo naposled — prej ali slej — obsojena na propad.« Na proslavi obletnice oktobrske revolucije v Sofiji se Je članici Centralnega komiteja bolgarske komunistične partije Coli Dragoj-čevi prav tako zdelo potrebno, da z znanimi obdolžitvami grobo napade našo državo. Seveda bi nekaj manjkalo, če se ob tej priložnosti ne bi oglasili tudi Albanci. V gonji proti Jugoslaviji očitno nosijo zastavo in tako tudi napadi ob prazniku 7. novembra niso minili brez njih. Naša vlada je tako pri vzhodno-nemški kakor tudi pri albanski vladi vložila protestni noti. V njih je opozorila na te napade kot na pobudnike za poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in omenjeni državami. Tako je naša vlada po državniški poti protestirala proti gonji, toda pri tej stvari ne gre samo za odnose med posameznimi državami marveč za mnogo več. Gonja proti Jugoslaviji ima vsekakor namen prisiliti našo državo k vstopu v takoimenovani socialistični tabor, se pravi — k politiki, ki jo naša država dosledno odklanja- kot škodljivo za današnji mednarodni položaj, kajti razdelitev sveta na dva tabora, oziroma bloka, Je nenehni vir napetosti, razplamtevanja hladne vojne i nevarnosti za mir. Prav dosledna protiblokovska politika je Jugoslaviji prinesla ugled v svetu, spoštovanje, ki pa ga nikakor ne moremo uničiti laži, potvarjanje dejstev in izjave, da je naša država »imperialistično« orodje. Zunanja politika Jugoslavije, njena prizadevanja v Združenih narodih, prizadevanja za sodelovanje in normalne odnose z vsemi državami na sveta ne glede na notranje ureditve, dajejo dnevno dokaze, da so take trditve brez vsake podlage, zlagane in izmišljene. Njihovi udarci torej zadevajo v prazno. Seveda pa niso brez posledic, vendar ne za našo državo, pač pa zanje same, za mednarodno delavsko gibanje in za razvoj socializma v svetu. Ko Je VII. kongres Zveze komu- nistov Jugoslavije razčlenil odnose z vzhodnimi državami v preteklem razdobju, je med drugim ugotovil tudi tole: »Nepravilen odnos do Jugoslavije in pritisk, ki ga je Stalin naperil zoper Jugoslavijo, so imeli hude posledice ne samo za odnose s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, temveč za mednarodno delavsko gibanje sploh. V tem obdobju je . . . mednarodno delavsko gibanje pretrpelo precejšnjo škodo in je oslabelo, toda ne po krivdi Jugoslavije, kot so nam hoteli pripisati, temveč zaradi brezperspektivnosti glede pravilnih odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami sploh, zaradi grobega vmešavanja v notranja vprašanja drugih socialističnih držav in partij itd.« V današnjem položaju in spričo gonje proti Jugoslaviji1, ki prihaja iz tabora socialističnih držav, lahko trdimo, da današnje razdobje — čeprav Je Stalin že zdavnaj v grobu — po škodljivih posledicah za mednarodno delavsko gibanje prav nič ne zaostaja za tedanjimi časi. Delavske množice po svetu danes spet močno dvomijo o pravilnosti politike, ki jo izvaja vzhodni blok proti Jugoslaviji in o upravičenosti pritiska, ki ima namen Jugoslavijo prisiliti na kolena. Taki dvomi pa seveda hromijo revolucionarno moč teh množic in neposredno vplivajo na razvoj socialističnih sil v svetu. JELO TURK v nedeljo smo zabeležili KNJIŽEVNIK MIŠKO KRANJEC MED STRA2IŠKIMI IGRALCI Kranj, 16. novembra. — V soboto je kranjska kulturna kronika zabeležila pomemben dogodek. DPD »Svoboda« Stražišče je počastila 50-letnico uglednega soseda — književnika Miška Kranjca, ki se je pred nekaj leti naselil v Ja-vorniku nad Kranjem. V okviru počastitve je bila v soboto ob 16. uri v Mestnem muzeju odprta razstava knjižnega opusa Miška Kranjca, hkrati pa je bila odprta tudi razstava akvarelov akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja. Razstavi sta priredila Študijska knjižnica in Muzejsko društvo Kranj. Drugi del slovesnosti pa je tvorila slavnostna premiera drame M. Kranjca Pot do zločina. Delo je v režiji Mirka Cegnarja naštu-dirala za to priložnost igralska skupina DPD »Svoboda« Stražišče. Posebna mikavnost tega večera je bila ta, da si je uprizoritev ogledal tudi sam avtor. Slavnostni premieri je mimo številnega občinstva prisostvovalo tudi več političnih javnih in kulturnih delavcev. NASTOP SVOBODE JESENICE PRED ODHODOM V FRANCIJO Ansambel narodnih plesov Svobode Jesenice, je priredil danes popoldne v Cufarjevem gledališču nastop narodnih plesov in pesmi jugoslovanskih narodov. Občinstvo, ki je dvorano tesno napolnilo, se je prepričalo o kvalitetnem programu, s katerim bodo jeseniški svobodaši zastopali našo kulturno dejavnost v tujini. Prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki Izseljeniške matice, Zveze Svobod in prosvetnega servisa iz Ljubljane ter predstavniki okrajnega in občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev. U. JUBILEJNA PREMIERA CUFARJEVEGA GLEDALIŠČA JESENICE Jesenice, 16. novembra. — Sinoči je Cufarjevo gledališče na Jesenicah slavilo pomemben jubilej — stoto premiero po osvoboditvi. Za to priložnost so jeseniški gle-dališčniki v režiji Bojana Cebulja naštudirali dramo Otona Zupanči- ča Veronika Deseniška. Ob tej priložnosti je o pomenu požrtvovalnega dela tukajšnjega gledališkega ansambla, v imenu gledališkega sveta, govoril profesor Jože Šifrer, v imenu Sveta Svobod in prosvetnih društev OLO Kranj pa je igralce in gledališko občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, pozdravil tov. Ivo Sčavničar. Kritika je tokratni uprizoritvi zelo naklonjena. Kaže, da so se na ta praznik jeseniški gledališčniki-amaterji še posebno dobro pripravili, aa. GABROVCANI REŠILI POL MILIJONA VREDNOSTI V soboto, 15. novembra okrog 4.30 ure je nenadoma izbruhnil požar v hiši kolarskega mojstra Janeza Dolenca iz Gabrovega 2 nad Škofjo Loko. Hiša je bila že stara In lesena, Dolenc jo je uporabljal le za svojo obrt in skladišče lesa. Požar se je zelo hitro razširil na vse poslopje, ker so se vnela ob hiši naložena drva in ostali les. Ko je izbruhnil požar, ni bilo nikogar v bližini, ko pa so domači in sosedje, ki so približno 10 minut oddaljeni od te stavbe, pritekli na mesto požara, so že streho zajeli ognjeni zublji. Posrečilo se jim je rešiti nekaj strojev in manjših predmetov v skupni vrednosti okoli pol milijona dinarjev. Gasilska četa iz Škofje Loke je prišla na pogorišče dokaj kasno. Vzrok požara ni znan. -an Delo rezervnih oficirjev kranjskega okraja ŠE PLANINSKO-SMUCARSKE VEZBE V petek popoldan je bil skupni sestanek predstavnikov Okrajnega odbora rezervnih oficirjev Kranj :n garnizonov JLA z Gorenjske. Razpravljali so o načrtu dela in o medsebojnem sodelovanju. Med drugim so sklenili, da bo garnizon JLA v Bohinjski Beli organiziral planinsko-smučarske vežbe, kakor bodo za to ugodne snežne razmere. Ta vežba naj bi bila podobna gorskim in reševalnim vežbam, ki jih je garnizon izvedel 12. oktobra letos. Škofjeloški in kranjski garnizon pa bosta organizirala vežbe za zveze v okolici Kranja, ki se jih bodo udeležili rezervni oficirji in podoficirji. Garnizoni JLA bodo nudili organizacijam UROJ tudi več pomoči z raznimi predavanji, predvajanji vojaških filmov, dajali bodo potrebno čtivo itd. Sklenili so tudi, da bodo rezervni oficirji posvetili več pozornosti strelskim organizacijam, se vključevali v njihove vrste in sodelovali zlasti pri strelskih tekmovanjih. V nedeljo, dne 16. novembra sta bili na Bledu in v Radovljici še zadnji občinski konferenci UROJ v kranjskem okraju. Konference po občinah so pokazale vrsto dobrih metod dela. Marsikje pa so na konferencah govorili tudi o raznih pomanjkljivostih, predvsem zaradi nedelavnosti upravnega vodstva, pa tudi o malomarnosti posameznih članov. Povsod so bila izvoljena tudi nova vodstva. Sredi oktobra letos bo v Kranju še redna letna skupščina, na kateri se bodo pogovorili o novih nalogah, ki so pred to organizacijo in o organizacijskih spremembah. OBVESTILO Obveščamo vse člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v torek dne 18. 11. 1958 ob 16.30 uri v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica 1 l/I predavanje: Analiza rezultatov anket o kadrovski politiki in medsebojnih odnosih v podjetjih »Tiskanina« in »Planika« Kranj. Predaval bo tov. Kamušič Mitja, direktor Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela Kranj. Vabimo vse zainteresirane, da /te udeležijo predavanja. Uprava Kluba MLADINI VEČ POZORNOSTI r Minilo je teden dni, odkar smo na Gorenjskem volili prve zadružne svete in s tem uvedli samoupravljanje tudi v kmetijstvo. V pripravah za volitve se je posebno razgibala naša mladinska organizacija. Kmečka mladina se namreč bolj kot starejši zadružniki zaveda pomena tega prehoda iz starega v novo, zaveda se, da kmetijstva na Gorenjskem s starimi oblikami dela ne bomo rešili. Kmečka mladina tudi pričakuje od zadružnih svetov, da bodo ti pokazali zanjo več razumevanja kot so ga dosedanji upravni, odbori zadrug, da se bodo v njih lahko bolj uveljavili, da bodo imeli več besede. Glas mladih namreč še vedno preveč zapostavljajo, kot so nam povedali nekateri mladinci. »Kaj boste vi, mladi, ki še nimate izkušenj. Sama zaletavost vas je, pa nič resnosti!* Vendar so mladi že večkrat dokazali prav nasprotno. Poglejmo samo zadrugo v Cerkljah, kjer je predsednik mladinec. Ali Ziri, kjer je prav predsednik aktiva mladih zadružnikov Franci Kavčič dosegel letos pri krompirju največji hektarski donos. Take in podobne primere bi še in Še lahko naštevali. Ugotoviti pa moramo, da so nekateri kmečki mladinci še vedno pod precejšnjim vplivom reakcionarnih teženj svojih staršev, da preko mladih na najrazličnejših posvetovanjih in sestankih s"e vedno govorijo stari nazori, ki so popolnoma nasprotni današnjim perspektivam kmetijstva na Gorenjskem. Tak printer smo videli na včerajšnjem posvetovanju mladih članov zadružnih svetov, ko je tovariš iz l.ancovega govoril proti odpravi nekmetijskih dejavnosti in proti umetnem osemenjevanju, o čemer bi morali imeti danes posebno mladi že razčiščene pojme. Nekatere mlade člane zadružnih svetov smo vprašali, kaj menijo o nalogah zadružnih svetov in kako dela aktiv mladih zadružnikov v njihovem kraju? JOŽE ROZMAN, predsednik aktiva v Podnartu, nam je tole povedal: »Pred volitvami je deset mladih plačalo pristopne deleže. Trudili smo se, da bi bilo število večje, pa nam ni uspelo. V zadružni svet sta bila izvoljena dva mladinca. Da imajo starejši v nas mlade vendar le nekaj zaupanja, je videti i* tega, da sem jaz dobil pri volitvah skoraj isto število glasov, kot bivši predsednik zadruge. Letos smo priredili prvo razstavo kmetijskih pridelkov, ki je bila zelo dobro obiskana. Prostor smo lepo okrasili, po vasi pa postavili mlaje. Dobili smo 7.500 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Nekateri starejši so bili tako zadovoljni in prijetno presenečeni, da so »spustili* v nabiralnik kar 500 dinarjev. Po tem uspehu so v naš aktiv začeli vstopati tudi tisti mladinci, ki niso doma s kmetije. Upamo, da bomo delo mladinske organizacije v Podnartu v kratkem času poživili, da potem ne bo več kritiziranja, ki je v zadnjem času zašlo celo v časopisje. /a, tole bi bil pa skoraj pozabil! Če povem po pravici, smo bili malo užaljeni, ker nas od Okrajne zadružne zveze ni nihče obiskal, da bi nam izrekel priznanje za naše delo!* MARINKA KOZINA iz Čirč je kandidirala v zadružni svet kranjske kmetijske zadruge. Takole je rekla: »Aktiv mladih zadružnikov pri nas spi. Od občnega zbora, ki bo v decembru, si precej obetamo. Kot lani bomo imeli tudi letos gospodinjski tečaj in kmctijsko-nadaljevalno šolo, za katero se je doslej prijavilo le 13 članov. Po pravilih pa jih mora biti namreč vsaj 15. Mladinec je na sestanke zelo težko privabiti. Raje gredo v kino. Pravijo, da imajo več od tega. Veste, pri nas je težko! Smo pač v mestu!* CIRIL DOLENC, ki je končal Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, je na praksi v Kmetijski zadrugi v Naklem. Je zelo delaven, vsi ga imajo radi. »Zdaj imamo v Naklem šoferski, pripravljamo pa tudi traktorski tečaj. Napredni kmet bo moral znati vsak dan več, zato je treba posvetiti vso pozornost izobraževanju kmečke mladine!* Težav seveda nikjer ne manjka, prav tako ne ljudi, ki bi zavestno zavirali delo mladih. Kdor pozna Cirila, ta ve, da navadno dela ves dan. Ali za zadrugo ali pa za mladino. Razni očitki, da se na primer vozi z zadružnim kolesom, so zato v popolnem nasprotju z našimi težnjami po izboljšanju strokovnega kadra v zadrugah. at POSNEMAJTE G Al Ažman Venčeslav iz Kranja, Prešernova 15, je spet prinesel na našo upravo nova naročila. Lani Je nabral 30 naročnikov »GLASU GORENJSKE«, letos pa pravi, da bo dobil najmanj 100 novih naročnikov. Dragi bralci, tovariš Venčeslav naj vam bo za zgled. Tudi vi poskusite med svojimi prijatelji širiti »GLAS GORENJSKE«. Val trud ne bo zaman. Za vsakega novega naročnika, ki ga boste dobili, vam bomo izplačali provizijo! Uprava KRANJ, 17. NOVEMBRA 1958 Glas Gorenjske 3 Delo sekretariata OO ZB S SEJE ObLO JESENICE Pospešeno zbiranje dokumentarnega gradiva o osvobodilnem boju Lep in uspeh podjetja rentabilnost V koloniji za otroke padlih borcev na polotoku Rudica pri Puli, je tudi letos letovalo kakih 300 otrok iz našega okraja. Toda kolonija še ni bila polno koriščena. Po letošnji turistični sezoni 27.000 inoztmcev na Gorenjskem Število inozemskih turistov se je letos v primeri z vsemi dosedanjimi turističnimi sezonami precej dvignilo. Preko obmejnih prehodov Jezersko, Ljubelj, Jesenice, Korensko sedlo in Rateče je vztopilo in izstopilo z avtomobili 175.416, z železnico pa 194.482 inozemcev, skupaj 369.898 oseb, kar pomeni Povečanje za preko 50.000 ljudi. V kranjskem okraju se je letos zadrževalo 27.303 inozemskih turistov (lani 20.616) in sicer 25.295 luristov, 283 trgovcev in strokovnjakov, 478 športnikov, 893 jih je »ilo na privatnih obiskih, 75 članov delegacij, ostalih pa 279. Iz 'ega sledi, da je bilo letos v 9 mesecih že 6687 več inozemcev kot v vsem lanskem letu. Najbolj je bila letos zastopana Anglija, sledijo ji Zapadna Nemčija, Avstrija, Holandija itd. Na dotok turistov še vedno negativno vpliva sovražna propaganda v inozemstvu na račun Jugoslavije, tako v vzhodnih kot zapadnih državah. Še vedno se primeri, da inozemci s strahom prihajajo v Jugoslavijo. Potem pa presenečeni pripovedujejo, da pri nas doživijo in vidijo povsem drugo sliko, kot jim jo prikazuje njihova propaganda. Zato so na seji sekretariata OO ZB, ki je bila pred dnevi, sklenili, da bi v prihodnje to kolonijo lahko obiskovali tudi borci NOB. To je zlasti važno za tiste borce, ki jim v podjetju ne morejo nuditi ugodnega letovanja. Na seji so tudi sklenili, da bodo v prihodnji letni sezoni organizirali tudi posebne kolonije na Gorenjskem. Organizirati nameravajo šotorska taborišča v posameznih turističnih krajih, ki so pomembni tudi iz NOB. Tako bi borci med letovanjem obnavljali spomine iz časov vojne in obiskavali partizanske družine. Seveda bo organizacija teh taborišč odvisna od števila interesentov, od njihove izbire kraja in podobno. Na seji so govorili tudi o zbiranju dokumentarnega gradiva iz NOB. Čudno se sliši, vendar je res, da doslej nismo imeli točnega pregleda prvih partizanskih oboroženih enot na Gorenjskem. Zdaj je tudi to vprašanje rešeno. Anketirali so več kot 100 preživelih borcev in sestavili spisek enot z opisom krajev in imeni prvih borcev. Sedaj nadaljujejo z zbiranjem drugih dokumentacij. S pomočjo bivših aktivistov in drugih organizatorjev zbirajo podatke o prvih odborih OF, o prvih organizacijah AF2 in drugih organizacijah v sklopu osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. V okviru priprav za proslavo 40-letnice SKOJ in KPJ zbirajo tudi podatke o dejavnosti prvih komunistov oz. organizacij KPJ med delavstvom v industrijskih središčih na Gorenjskem. Pomembnejše zgodovinske kraje, ki pričajo o revolucionarni dejavnosti, nameravajo obeležiti s primernimi spominskimi ploščami. K. M. pogoj za plače nad tarifnim pravilnikom - Upravnika lesnega servisa in kinematografskega podjetja razrešena dolžnosti Zbor proizvajalcev občinskega Ljudskega odbora Jesenice je imel v četrtek popoldne svojo 13. sejo. Razpravljal je o priporočilih gospodarskim organizacijam glede izplačevanja plač nad tarifnimi pravilniki in o poslovanju Lesnega servisa na Koroški Beli in Kinematografskega podjetja Jesenice. Komisija za gospodarstvo pri občinskem zboru proizvajalcev je seji zbora predložila predlog priporočila, kako in do katere višine naj gospodarske organizacije izplačujejo plače nad tarifnimi pravilniki. Razumljivo je, da je ša-blonsko določeni seznam podjetij, ki smejo deliti do določene višine, vzbudil živahno razpravo in hkrati negodovanje. 2e formulacijo priporočila bi v nekaterih podjetjih začeli izkoriščati kot pritisk na organe delavskega upravljania za delitev plač nad tarifnim pravilnikom, ne glede na to, ali so ustvarili sredstva za delitev. Teženj za delitev dobička je veliko. Zlasti sedaj pred Praznikom republike. Mnoga podjetja, ki so že razdelila znatne zneske, se spot oglašajo s prošnjami. Posebno boleč primer so nekatera trgovska podjetja na Jesenicah; čeprav niso prispevala v sklade podjetja niti dinarja, so bila pri delitvi plač nad tarifnim pravilnikom zelo širokogrudna. Izgovarjajo se na letošnje instrumente in da bodo v lastne sklade vložila sredstva ob koncu leta. Seveda, če bo še kaj ostalo! Predvsem je prevladovalo mnenje, da morajo podjetja opravičiti delitev plač nad tarifnim pravilnikom z računico o gospodarskih uspehih in rentabilnosti podjetja. Konjunkturni dobički niso odraz prizadevanja kolektiva, zato jih tudi podjetja niso upravičena deliti. Zbor proizvajalcev je sklenil, da morajo podjetja, ki imajo pogoje za izplačilo plač nad tarifnim pravilnikom, predložiti zboru proizvajalcev sklepe sej delavskih svetov in ustrezno dokumentacijo o gospodarskem stanju. Na podlagi govoric o neredno-stih v podjetju Lesni servis na Koroški Beli in po nalogu ObLO, je okrajna finančna inšpekcija pregledala poslovanje in ugotovila vrsto nerednosti, malomarno poslovanje in škodljiv odnos vodstva podjetja do skupnosti. Zaradi tega je podjetje zašlo v precejšnje težave. Usluge so bile drage in neredne. Zbor proizvajalcev je sklenil uvesti v Lesnem servisu prisilno upravo in predlagal ObLO, da razreši upravnika podjetja. Tudi v kinematografskem podjetju na Jesenicah so bile ugotovljene razne nerednosti, zlasti pri obračunavanju dnevnic in potnih stroškov, dalje nesmotrno izkoriščanje sredstev reprezentance podjetja, neredno blagajniško poslovanje itd. Neodgovornost podjetja se je pokazala tudi v tem, da so na nedeljskih matinejah, ki jih v glavnem obiskujejo predšolski in šolski otroci, predvajali filme, ki pri rednih predstavah niso bili dovoljeni mladini. Delavski svet podjetja je sicer obravnaval te primere in opozarjal upravnika na nerednosti, toda stanje se ni izboljšalo. Zato je zbor proizvajalcev predlagal občinskemu ljudskemu odboru, da razpiše mesto novega direktorja Kinematografskega podjetja Jesenice, -k Cerkliani so se odločili Pred dnevi so bili končani zadnji zbori volivcev v občini Cerklje. Bilo jih je skupno 15. Največ razgovorov je bilo o predlogu za priključitev občine h Kranju. Na enajstih zborih je večina volivcev glasovala za priključitev h Kranju. Štirje zbori pa so se izrekli za samostojno občino Cerklje. Skupno je glasovalo za priključitev h Kranju 69 %, proti tej teritorialni spremembi pa je glasovalo 31 % navzočih volivcev. Zanimivo je, da so volivci prehiteli celo svoje zastopnike v občinskem ljudskem odboru. Na seji ObLO je namreč večina odbornikov zavzela nasprotno stališče. O tej želji večine volivcev cerkljanske občine bodo razpravljali še na OLO in dokončno odločali v Ljudski skupščini Slovenije. Pak BRALCI NAM PIŠEJO Še o gimnaziji v Loki nn Dneunem Renu V KOMUNAH PRALNICA V.. Prebivalci Škofje Loke že vrsto let pogrešajo skupno pralnico s sušilnico in likalnico. In končno, sedaj vse kaže, da bo za Ločane odpadlo to vprašanje. V razgovoru s predsednikom ObLO Škofja Loka, Jožetom Nastranom, smo zvedeli, da bo skupna pralnica s sušilnico in likalnico še letos. Za to vprašanje se je zavzel Gospodinjski biro. Delajo že s polnim zamahom. Nova pridobitev loškega prebivalstva bo v prostorih nekdanjega komunalnega podjetja. Skupna pralnica bo v precejšnjo pomoč gospodinjam, ki so se v zadnjih letih zaposlile. Razbremenila jih bo napornega pranja, dodrodošla pa bo tudi številnim samcem. Prav tako bodo skupno pralnico lahko koristile ustanove, predvsem gostilne za pranje prtov, Vajenski in Dijaški dom za pranje perila in druge. Vsekakor koristna vzpodbuda loškega prebivalstva, ki naj bo za vzgled ostalim večjim krajem Gorenjske. FaBo Na razpravi o šolstvu na seji ObLO Škofja Loka je prišlo do nekaterih ugotovitev, ki jih je objavil »Glas Gorenjske« z dne 7. novembra 1958 pod naslovom »Gimnazija: da ali ne!« 1. Kvaliteta pouka in znanje dijakov stalno pada«; 2. »Profesorji so prav zaradi svojega službenega položaja zainteresirani na tem, da dijakov pade čim manj, sicer bi bil ogrožen obstoj zadnjih letnikov.« Vzrok za nazadovanje višje gimnazije je po mnenju nekaterih v tem, ker je dijakov le 97. To ni in ne more biti vzrok! Vsakdo ve, da se uspešneje dela z 20 kot pa s 30 ali 40 dijaki. Samo en primer, ki nam pove, da kvaliteta pouka ni tako slaba: dijak VII. razreda gimnazije je padel iz matematike tudi pri popravnem izpitu. »Presedlal« je na drugo gimnazijo. Toda moral je delati privatni izpit iz vseh predmetov. Uspel je prav dobro, enako tudi pri matematiki. Ta dijak je bil v Škofji Loki precej slab učenec. Zdaj mu gre učenje dobro od rok. Temu najbrž ni bilo vzrok niti učenje v počitnicah niti to, da bi ga bili škofjeloški profesorji »vzeli na piko« in bi ga zato »zašili«. To bi bi! lahko lep dokaz o strogosti škofjeloške gimnazije. Tudi drugo »dejstvo« je neutemeljeno«. Vse izveni tako, kakor da so naši profesorji privezani le na Škofjo Loko! Zakaj pa se ne izvaja selekcija? Ali so temu vzrok materialni interesi profesor- jev. Ne! Vzrok za to so globlji momenti, zaradi katerih noče noben profesor priti v službo v Loko. Nad našo gimnazijo namreč stalno visi težko vprašanje: Gimnazija: da ali ne? Postavka o »gledanju skozi prste« je napačna. Dejstvo je, da se je do sedanjega IV. letnika prebilo le 25 dijakov (ali 75,7 %) od skupno 33 dijakov, kolikor jih je stopilo v peto gimnazijo pred štirimi leti. V letošnji prvi redovalni konferenci je bilo v IV. letniku le 9 dijakov brez negativne ocene; v III. letniku 15; v II. letniku 6; v I. pa 14 dijakov. To se pravi, da jih je od 97 izdelalo le 44. Zakaj pa je dotok v višjo gimnazijo tako majhen? Kot pri izvajanju selekcije! Da ali ne?! Zato gredo četrtošolci raje v Ljubljano ali v Kranj, kjer problema obstoja gimnazije sploh ni. Zato negativne govorice o naši šoli silno škodujejo in ovirajo dotok novega kadra na gimnazijo. Namesto da bi Ločani združili sile v borbi za obstoj gimnazije, sami pomagajo k likvidaciji tega učno-vzgojnega zavoda. Dijaki škofjeloške gimnazije smo upravičeno prizadeti ob takih neresničnih govoricah. Loka čuti in mora čutiti, da ima višjo gimnazijo. Ta sodeluje na vsaki proslavi in poživlja kulturno življenje v mestu, ki pa je sicer precej mrtvo. Tudi v ostalem izvenšolskem delu se dijaki aktivno udejstvuje-jo. Celik Pavel, dijak — Škofja loka J Vsak ponedeljek in petek v »GLASU GORENJSKE" najnovejSi dogodki v besedi in sliki 1400 let na svoji zemlji (Nadaljevanje) Koroško ljudstvo ji je postavilo neminljiv spomenik: spletlo ji je venec pesmi in pripovedk ter jo spremenilo v simbol ljubezni do domovine. _ Danes je Miklova Zala bolj živa kot kdaj koli poprej . . . 1515 in 1575: dve tragični, a junaški letnici v zgodovini koroških Slovencev. Kmečki upori, »boj *a staro pravdo«. Tudi na Koroškem so s cepci, vilami in kosami oboroženi kmetje morali podleći Pred mečem plemiške gospode. Zimzelen so si zataknili slovenski kmetje za klobuke, ko so šli v boj za svoje peravice. Zimzelen so si zataknili za klobuke tudi mnogo let kasneje, ° so se spet morali z orožjem v roki boriti za svoje pravice . . . Toda ne prehitevajmo zgodovine. Sele 19. stoletje ustvari tako imenovano »narodnostno problematiko«. Nekateri današnji avstrijski zgodovinarji začenjajo spel trditi, da je bila narodnostna politika avstroogrske zgledna. Da je bila cesarska Avstrija neke vrste zametek bodoče združene Evrope, kjer »o imela vsi narodi iste pravice. Samo pri tem pozabljajo, da so jo slovanski narodi že od nekdaj imenovali »ječo narodov«, da so bili vsi njeni nenemški narodi izpostavljeni načrtni in nenehni germanizaciji in da je ravno zaradi tega morala propasti, ker so »njeni« narodi bili usužnjeni. Slovenci so najbolj trpeli pod pritiskom nemštva. In koroški Slovenci še prav posebno. »Most do Jadranskega morja« so bile stare sanje nemškega nacionalizma. Zadnji gojitelj teh sanj je obupal nad samim seboj pred trinajstimi leti v neki berlinski kleti. Zadnji. S prvimi so vodili nemočni in neenaki boj koroški Slovenci. Kalkulacija je bila preprosta: tistih dvesto kilometrov, ki ločijo nemški živelj od Jadranskega morja in kjer živijo Slovenci, je treba germanizirati. Industrializacija, načrtno naseljevanje in oster pritisk na slovenski narod so bile metode te germanizacije. Gotovo: nekateri narodi so bolj odporni do po-tujčevanja, nekateri manj. Slovenci so odporni. Toda v razmerah, v katerih že stoletja žive koroški Slovenci, so se posledice morale pokazati. Kjer se načrtno odrekajo najosnovnejše pravice človeku, ki noče zatajiti svojega materinega jezika, kjer človeku ne dajo dela, če ne zataji svojega porekla, kjer pomeni pripadnik drugega naroda nekaj manjvrednega — tam mora od generacije do generacije pojenjavati nacionalna odpornost. »Ljudska štetja«, ki jih je od časa do časa uprizarjajo na Koroškem, so poskrbela za nadvse tragično statistiko ponemčevanja. Leta 1867: 170.000 Slovencev. Leta 1890: 101.000. Leta 1910: 82.000. Leta 1923: 36.000. Leta 1934: 26.000. Leta 1951: 13.000 . . . Avstrijci so zelo ponosni na te zlagane številke. Toda po vsej pravici bi se jih morali globoko sramovati. Te številke so večen spomenik trpljenja slovenskega ljudstva na Koroškem in sramotilni steber, ob katerem bo zgodovina postavila nemško-avsfcrijski nacionalizem. Kajti te številke nimajo nič skupnega z resnico. Kdor pozna Koroško, ve, da na tej zemlji živi še najmanj 80.000 Slovencev. In pri teh niti niso všteti vsi tisti, ki so njihovi dedje še bili zavestni Slo- venci, pa se danes že prištevajo »čistim« Nemcem. Ce bi danes naštevali koroške Slovence po njihovem poreklu, bi bila ta številka mnogo višja. Kajti, končno: kam pa je izginilo tistih 90.000 ljudi, ki so se še pred 80 leti izrekli za Slovence •— in to v pogojih, ki tudi takrat niso bili ravno ugodni za naš narod? Teh 80.000 ljudi: to je slovenski narod na Koroškem. In ta narod hoče svoje pravice kot narod. Zavestno ali ne zavestno. Kajti tudi tisti, ki se izjavijo za Nemca, kadar pride nemški veljak v hišo s popisno polo v roki, tudi tisti hočejo svoje pravice kot Slovenci: samo zaradi strahu in zaradi tistega drobnega življenjskega oportunizma, ki je lasten nesvobodnemu človeku, zataje-svoje porekio in materni jezik. Ko je partizanska vojska osvobodila Koroško izpod nacističnega jarma, so južno in severno od Drave vsi in s ponosom govorili slovensko. Pred tem dejstvom se vse lažne številke »ljudskih štetij« razblinijo v nič. * *" * Kot je znano, je velikonemški nacionalist Wutte produciral pred desetletji slaboumno teorijo o »win-dišarjih«. Dejal je, da koroški Slovenci sploh niso Slovenci, temveč nek čisto drug narod, ki je še pred prihodom Slovanov živel na tej zemlji in da torej jezik, ki ga govorijo Korošci, ni slovenski jezik. Ko se je celo vladajočim oblastem zdela ta teorija absurdna in so naziv »vindišer« uradno — toda samo uradno — prepovedali, so se našli drugi, ki so pojav »vindišarjev« skušali »kulturno-psihološko« razložiti. Kajti VVuttejeva peklenska ideja je preveč uporabna in je ne gre zameta vati! Ti novi teoretiki, ki so se pojavili šele pred kratkim, trde namreč, da izraz »vindiš« ni nemški izraz za Slovenca (ki je imel v vseh časih dokaj zanič-ljiv prizvok), temveč nekaj čisto specialnega. Označeval bi naj namreč Slovenca, ki ni bil deležen slovenske »narodne renesanse« v sredi prejšnjega stoletja, ki torej sploh »ne ve, da je Slovenec in se je vsled tega v svojih čustvih in kulturni zavesti približal nemškemu narodu. Skratka: »vindišarji« so Slovenci, ki se čutijo Nemce. Ker na Koroškem »ni bilo slovenskega kulturnega življenja«, je pojav »vindišarjev« prav za Koroško značilen. Ta komplicirana »znanstvena« špekulacija se takoj razblini v nič, če te »teoretike« vprašamo: koliko pa je bilo Nemcev, ki niso bili deležni »narodne renesanse« in so kljub temu Nemci? Še bolj absurdna pa postane ta teorija, če si ogledamo slovensko kulturno življenje na Koroškem, ki ga, po njihovem mnenju, »ni bilo«. Slovenska literarna zgodovina nas uči, da ne samo, da je bilo kulturno življenje na Koroškem zelo razvito, temveč, da so bili časi, ko je bilo kulturno udejstvovanje na Koroškem bolj razgibano in plodno, kot v centru, v Ljubljani! Matija Majar-Ziljski je bil eden izmed najmočnejših zastopnikov »ilirizma«, ki ga je rodilo panslavistično gibanje po napoleonskih vojnah. Einspielerjev časopis »Slovenec«, ki je sredi stoletja izhajal v Celovcu, je bil najmočnejši pobornik narodne zavesti na vsem Slovenskem. In ko je leta 1854 slovenski profesor Anton Janežič ustanovil literarni časopis »Slovenski glasnik«, tudi v Celovcu, se je celotno slovensko literarno življenje sploh skoncentriralo na koroški zemlji, Mnoge kasnejše klasike slovenskega romana in slovenske poezije je odkril in vzgojil prav »Slovenski glasnik«. Da o Mohorjevi družbi, ki je imela svoj sedež prav tako v Celovcu in ki je razposlala med koroško ljudstvo na stotisoče primerkov slovenske knjige, niti ne govorimo! Iz vrste imen slovenskih pisateljev-Korošcev, ki so v prejšnjem stoletju delovali na tej zemlji, omenimo samo enega: im ■ Jakoba Sketa, pisca ljudske povesti »Miklova Zala«, ki je postala takorekoč brevir koroškega ljudstva in dokument njegove nacionalne in kulturne zavesti. In tako ostaja teorija o »vindišarjih« to, kar je: perfidni poskus ločiti koroške Slovence na »prave« in »neprave« ter jih tako napraviti dovzetnejše za germanizacijo. (Nadaljevanje prihodnjič) 4 d©*> Gorenjske Z ŠOLE V ŠOLO I T Deset kilometrov do šole -Zb delavnice ni prostorov -Pomanjkanje predmetnih učiteljev in profesorjev - Na dnevnem redu: šola za starše Nova šola v Lipnici je brez garderob Nenavaden naslov, saj vsakdo razen najmlajših cicibanov ve, koliko je 1 + 1. Teže pa bi odgovorili na vprašanje, kakšen je rezultat nove šolske reforme spričo razmer, v katerih se le-ta uveljavlja na naših šolah. Če sedanje uspehe šoloobveznih otrok primerjamo z nekdanjim znanjem šolarjev, opazimo nadvse razveseljiv napredek. Brž ko pa razglabljamo o novi šolski reformi, vidimo kopico težav, ki ovirajo uveljavljanje reformiranega pouka. Nedvomno je za to več vzrokov. Na eni strani prepičla sredstva, ki jih bo morala družba v prihodnje zagotoviti več, na drugi strani pa pomanjkanje učnega kadra, zastareli nazori staršev in vzgojiteljev itd. .. „ . ........ vanju teh perečih problemov, ki jo se med štiri stene in so zato Nas namen ni razmišljati m pi- .... , , , - • ■■ • , • « , ., ... ... . . jih iz dneva v dan boli občutimo, premalo življenjski. Trditev lahko sati osebno o učiteljih, ki imajo se ostanke nekdanjih šolskih navad in podobno. Tudi ni naš namen ugotavljati, koliko šolskih ur je neizkoriščenih, ker je učitelj ali profesor prišel v razred z deset-minutno zamudo in nepripravljen. Hočemo le nanizati nekaj problemov, ki niso osamljeni in katere je potrebno hitreje in smotrneje reševati, če hočemo čimprej uveljaviti načela šolske reforme. POSLOPJE JE STARO 110 LET Na Gorenjskem je večina šolskih poslopij starih in ne nudijo niti osnovnih pogojev za sodobni pouk. Mednje sodi tudi štiriletna osnovna šola v Begunjah. Poslopje je staro nič več in nič manj kot 110 let; zadnjikrat je bilo temeljiteje popravljeno že 1896. leta. Od takrat do danes se je zidarjeva roka ni več dotaknila (izjema so le preurejena stranišča in vodovodna napeljava). Pouka pred 110 leti in današnjega pouka si v istih prostorih ne moremo zamišljati. Šola ima le tri majhne, vlažne prostore, ki v zimskem času poledene in kabinet, v katerem ni prostora niti za potrebne učne pripomočke, brez katerih si sodobne šolske vzgoje sploh ne moremo zamišljati. Sola nima niti telovadnice, delavnice, fizikalnega kabineta in prostora za delo raznih drugih krožkov, ki bi jih šola morala imeti. Mar je pri takšnih pogojih moč misliti na uspeh šolske reforme? »Le kako,« nam je rekel Res-man, član šolskega odbora v Begunjah, in dejal: »Menim, da s šolo nismo prav nič na boljšem kot pred 80 leti. Osemletke v Begunjah nimamo. Okoli sto otrok z našega področja mora v šolo v Radovljico. Nekateri imajo do tja deset kilometrov. Kakšen je lahko uspeh teh otrok v šoli, si lahko mislimo. Kako naj sploh vskla-dimo tolikšen razvoj industrije (Sukno, Elan, Opekarna, Predilnica) s tolikšnim zaostankom v šolstvu?« To ne velja le za begunjski primer, podobnih bi lahko našteli št več. NENACRTNE NOVOGRADNJE Ker le govorimo o šolskih poslopjih, je prav, da pogledamo, kako smo gradili doslej. Ugotovili bomo, da je na Gorenjskem zraslo zadnja leta precej novih šol, ki so za sodobni pouk prav tako neprimerne kot stare šolske učilnice. Najbolj zgovoren primer je mogočno novo poslopje v Lipnici. Od vsega novega je žal novo res le šolsko poslopje, ki pa nima telovadnice, delavnice, kabinetov (ker so v njih stanovanja za učne moči) in končno niti drvarnice. Notranja oprema šole je stara, morda starejša kot marsikatera starih učilnic. Razen tega je še vrsta pomanjkljivosti, ki jih »nova šola« ne bi smela imeti! V prihodnje je potrebno o novogradnjah temeljiteje premisliti. HONORARNE URE OBREMENJUJEJO Kako pa je z učnim kadrom? A'i ustreza zahtevam šolske reforme? Dosedanji rezultati kažejo, da je učni kader na pravi poti, kar lahko podkrepimo s številko, ki jo je na primer pokazala ankota o izvenšol-ski aktivnosti članov Društva uči- teljev in profesorjev radovljiške občine. Na 35 vprašanj ankete je od 51 učiteljev in profesorjev 8 odgovorilo negativno. Vsekakor takšni pedagogi ne morejo dati otrckom vsestranske splošne in za življenje potrebne vzgoje. Napak bi bilo trditi, da so temu krivi izključno prosvetni delavci. Kriva je tudi preobremenitev z delom. Gre za pomanjkanje kadra, predvsem oredmetnih učiteljev oziroma procesorjev. Le-ti poučujejo na dveh, (reh in več šolah, honorarne ure se kopičijo, intenzivnost dela pada, in končno, kje najti čas za iz-venšolsko delo? Seveda so tudi primeri, ko čas ni vprašanje. Če hočemo tudi v tem pogledu ustreči šolski reformi, moramo bolj skrbeti za nov strokovni kader. V radovljiški občini predvideva petletni perspektivni plan povečanje učnih moči od sedanjih 56 na 90. Težavna naloga, ki jo je moč rešiti predvsem s štipendiranjem (in stanovanjsko izgradnjo). AKTIVNOST ŠOLSKIH ODBOROV NE ZADOVOLJUJE Referent za šolstvo pri ObLO Radovljica, Vlajsta Bulovec, nam je o delu šolskih odborov na njihovem območju dejala takole: »Šolski odbori še niso povsem dojeli svoje vloge. Več primerov je, ko so se sestali kvečjemu enkrat ali dvakrat na leto, toliko, da zadoste formalnosti. Na splošno razpravljajo predvsem o materialnih problemih šol nasploh.« Prav je, da se ti organi družbenega upravljanja zanimajo za ta vprašanja in jih rešujejo. Opažamo pa, da šolski odbori premalo razmišljajo o šolski vzgoji otrok in da imajo prešibko povezavo z delom učiteljev in profesorjev. Skupno bi morali temeljiteje spoznavati otroka in mu prilagoditi vzgojo. STARŠI SE PREMALO ZANIMAJO — KAKO JE V ŠOLI Pomemben člen v otrokovi vzgoji je dom — starši. Ne manjka primerov, ko starši zasmehujejo učitelje in jih pred otroci celo blatijo! Kako naj potem takšen otrok v šolski klopi posluša učitelja? Kaj naj sploh išče v šoli? Nič, le delo moti. Največ težav imajo predvsem mladi učitelji v oddaljenih osamljenih vasicah, kjer so prepuščeni sami sebi. V ilustracijo primer z Lancovega. Mlada učiteljica je želela podrobneje spoznati svoje otroke na šoli. Predvsem jo je zanimalo, v kakšnih razmerah živijo otroci, kar bi ji precej olajšalo delo v šoli. Toda našli so se zlobni jeziki: »Le kaj postopa in se klati iz hiše v hišo. Mar nima drugega dela? Prava opravljivka bo?« — Lepa hvaležnost! Ista tovarišica sama ne utegne, da bi otroci za malico dobili tudi topli obrok. Vse prošnje, da bi ji kdo pomagal, so bile zaman. Končno ji je le uspelo izprositi, toda za kaj čudno plačilo — vsak tedsn enkrat mora kmetici pomagati pri peki kruha. V Begunjah smo stopili v razred po končanem pouku. Na presenečenje razred ni bil prazen. Tovarišica in še sedem otrok je sedelo v razredu. Kaznovani so bili — »zaprti«. Ne bomo razpravljali o tem, ali je to prav ali ne. Igor se je v odmoru »jagal«, Lojze pa ni imel domače naloge. Zakaj ne? »Z očetom sem bil v soboto in nedeljo dopoldne na Bledu, popoldne pa sem moral v kino«, nam je pojasnil. Zvečer so seveda malemu Lojzku popustile moči. Kdo je torej kriv, da Lojzek ni prišel v šolo pripravljen? Lojze ne, temveč oče. Podobnih primerov bi lahko še našteli. Sodelovanje staršev in šole pri vzgoji otrok bi moralo biti vsekakor boljše. Vedno bolj se kaže, da so šole za starše zelo potrebne. Mnogi starši sami žele več vzgojnih predavanj. Taka predavanja so ob zdravstvenih najbolj obiskana. Perspektivni plani so jasno predvideli potrebe šolstva. Šolska reforma sama vse bolj zahteva svoje. Vzgoja otrok še ni zadovoljiva . . . Ne gre le za vprašanje obvezne šolske vzgoje. V vseh šolah so problemi skoraj isti. Zato se je treba šolskega vprašanja lotiti s še večjim prizadevanjem in vestnostjo kot smo ga reševali doslej. Ker končno je pa — 1 + 1 vendarle 2. Bogdan Fajon Pohujšanje v enem dejanju Iščemo krivca Malice otrokom nadvse teknejo Volivci v Begunjah, starši in člani šolskega odbora ie dlje zaman razpravljajo o tem vprašanju. Kaže, da smo prepočasni pri reie- zlasti trdimo za mlajše profesorje in učitelje. 2al pa pri tem opažamo, da »o proivttni delavci še vedno preveč enostranski. Zapira- PRVA SLIKA (Diiektor in tajnik Knedel) DIREKTOR: Tovariš Knedel, preberite si tole pismo! KNEDEL: Prosim! Hrm, od firme »Metla«. Kaj pa hočejo? (Bere glasno) »Vračamo vam pošiljko z dne 13. t. m., ki ne ustreza vaši cenjeni ponudbi z dne 10. januarja t. 1. Blago ni kvalitetno, se pravi — ima grobe napake; menimo, da je prišlo do neljube zamenjave kvalitetnega blaga z izmetnim. Pričakujemo drugo pošiljko, v nasprotnem primeru stornirajte naše naročilo. Vse za dvig kvalitete! Veleblagovnica »Metla«. Direktor: Nande Kopriva.« (Nekaj časa molči, nato si popravi očala in reče s povzdignjenim glasom) — To smrdi, tovariš direktor! To hudo smrdi! DIREKTOR: (Jezno) Smrdi! Seveda smrdi! Vprašanje pa je: kdo smvai? Kdo je zasmradil ozračje naše tovarne, a? KNEDEL: (V zadregi No, da . . . Hm, težko je reči, toda . . . DIREKTOR: Kaj, toda? (preteče) Vi nekaj veste! KNEDEL: No, da . . . poslovodja, no, da . . . morda kdo drugi . . . Težko je reči... DIREKTOR: Kaj vraga mečkate! Recite: ta in ta je zasmradil naše dobro ime, pa konec! Tu nimamo kaj razmišljati. Krivca moramo najti, pa naj bo kdorkoli! (telefonira) Pokličite takoj vse šefe oddelkov! Naj pridejo takoj v direktorjevo pisarno, (odloži slušalko) Tako! Kmalu bomo držali tega smrdljivca v pesteh. V tem primeru ne bom poznal nikakršnega usmiljenja. Tokrat ne bom sentimentalen. Danes bomo naredili piko in če bo potrebno, tudi klicaj. Da, klicaj! DRUGA SLIKA (Direktor, tajnik Knedel, šef skladišča, šef predelovalnice, šef obdelave In šef kontrole sede krog mize) DIREKTOR: Tovariši! Danes smo prejeli dopis, s katerim nas veleblagovnica »Metla« obvešča, da nam vrača pošiljko, ker je blago nekvalitetno. Tovariši! (s povzdignjenim glasom) Ker smo s podjetjem »Metla« v zelo dobrih, da ne rečem familiarnih stikih, ne smemo dopustiti, da nekateri reakcionarni elementi pošiljajo mimo nas, tovariši, tej veleblagovnici izmet-no blago. Tega nisem in ne bom nikdar dopustil, kajti ime naše tovarne mi je sveto. Pravzaprav je simbol kvalitete! Tega grešne- ga kozla, tega smrdljivca, ki je onečedil dobro ime naše kvalitete, moramo za vsako ceno najti, pa čeprav se še tako rafinirano skriva našim budnim očem. Apeliram na vas, da pomagate razkrinkati tega smrdljivca! (oči prisotnih se obrnejo na šefa skladišča) ŠEF SKLADIŠČA: (ko opazi poglede, plane kvišku) Tovariši! (pomotoma doda še) Tovarišice! (pritajen smeh) Meni je stvar povsem jasna — izredno jasna. Poudarjam: kristalno jasna! Čeprav že leta in leta govorimo o tem, dn naša skladišča ne ustrezajo več več kot jasno . . . ŠEF OBDELAVE: (začuti ost, saj sta predelovalnica in obdelava -oddelka, ki ju ne veže posebno vzorno sožitje. Diplomatsko, čeprav bi mu najraje rekel: packa!) Tovariš, ki ga visoko cenim, bi rad zvalil krivdo name. Dobro! Denimo! Denimo, da je bil proizvodni proces vse do obdelave v redu. Dobro! Recimo, da je tako, toda lepo vas prosim, zakaj imamo potem (vsi čakajo, koga bo zadela strelica) vmesno kontrolo in dalje končno kontrolo?! (kontrolor se skrči, drugi se odahnejo) Ali ni- sodobnim zahtevam, je blago, ki ga izdajam, prvovrstno, (pogled mu bega po pleši šefa predelovalnice) Tako je vsaj napisano na dobavnicah. Torej, blago, ki je prišlo v prevzemno skladišče, je bilo prvovrstno, čeprav o tem močno dvomim. Toda tovariši, vsak naj dela to, za kar je plačan; moje delo torej ni ugotavljanje kvalitete, (ponosno pogleda po navzočih in z občutkom olajšanja sede) ŠEF PREDELOVALNICE: (govor šefa skladišča ga je zadel. Ta trenutek je obžaloval, da je večkrat zamižal ob prevzemu blaga, ker se ni hotel zameriti. Smola, toda kaj hoče, ko ga podpisane dobavnice tiščijo za vrat. Zgrbljen, z glavo med rameni) Ja, če bi bila krivda v predelovalnici, obdelava prav gotovo ne bi molčala. To je mamo kontrole za to, da zadrži vse, kar po kvaliteti ne ustreza zahtevam tržišča? (ponosno dvigne glavo in sede) VSI: (s sočutjem zro v šefa kontrole. Grobna tišina) DIREKTOR: (gleda izpod čela šefa kontrole, nato nestrpno) No? ŠEF KONTROLE: (se skrivnostno nasmehne) DIREKTOR: (srdito) No? ŠEF KONTROLE: (skoraj posmehljivo) Če bi kontrola izločila vse, kar ni stoodstotno brez napak — potem . . . potem . . . DIREKTOR: (razdraženo) No, potem? . . .? ŠEF KONTROLE: (glasno s poudarkom) Potem bi bili že prvi mesec brez plač, ker ne bi Imeli kaj prodajati. VSI: (grobna tišina; v zadregi si prižigajo cigarete) DIREKTOR: (vznemirjeno bobna s prsti po mizi) No, da . . . Torej .. . KNEDEL: Torej? VSI: Torej? KNEDEL: Vaša mnenja so stvar toliko pojasnila, da gre za precej zamotano stvar. Ker pa zadeva z veleblagovnico precej smrdi, jo bo nedvomno prerešetal tudi delavski svet podjetja. Zato ne bo napak, da o tem napišemo poročilo, ki bo odločno poudarjalo, da tu ne gre za pregovor: »Riba smrdi pri glavi«. V poročilu bomo nanizali izjave vseh, ki so duša tovarne in ki jim lahko verjamemo. — (splošno zadovoljstvo) DIREKTOR: Pridružujem se tovarišu Knedlu. Dragi tovariši, ta malenkost in moje prejšnje razburjenje naj vas ne motita. Današnja razprava je dokazala, da krivca ni moč najti oziroma, da krivca sploh ni. Če se poslužim jezika gospodarstvenikov, tedaj je stvar naše kvalitete strogo objektivnega značaja in mi ne moremo delati čudežev, (splošno zadovolj-'stvo). K temu bi dodal še naslednje. Pri firmi »Metla«, s katero so nas vse doslej vezali prisrčni stiki in ki ni poznala besede »reklamacija«, se je vgnezdil nov direktor (omaluvažujoče) m'ki mlečsozo* bež, ki je komaj zlezel iz šolske klopi. Povsem jasno je, da nima pojma o trgovini in prijateljskem trgovanju. Ta zelenec, Nande Kopriva, je torej tisti, ki mu naše blago ni všeč. Bodite . . . bodimo brez skrbi, saj konkurence trenutno nimamo, torej smo brezkonkurenč-ni. Blago zlahka prodamo. Zatega* delj sem sklenil, da predrznost tega zelenca, ki nam očita slabo kakovost, kaznujemo s tem, da 08 bojkotiramo, se pravi — da blagovnici »Metla«, ki se je drznil8 zavrniti naše blago, poslej ne bomo več pošiljali svojih izdelkov-(zmagoslavno pogleda po navzočih) VSI: Pravilno! Da, tako je prav' Bravol Odlično! DIREKTOR: Se enkrat mi, prosi«1 oprostite, da sem tako grobo rav-u,il. To je bila le neljuba pomota, »podrtijaj, saj vendar ve"10, da so naši izdelki visoko kvalitet' ni. VSI: (prizadevno pritrjujejo) DIREKTOR: Preden odditete, *e potrudite še k tajnici na kozarček »reprezentance«. Torej, da razumemo: za delavski svet 1 ostale: krivca sploh ni! Jasno? VSI: Jasnol EKKNJ, 17. NOVEMBRA 1058 Glas Gorenjske 5 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročil« za prevoz bolnikov, telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega oddelka je 475, uredništva 397. Vespo, Lambretto, avto in kolo, pa tudi bunde ter razne vrste krombl štofov Vam hitro in točno dostavi O. Sefič, Trst, Via Giulia it. 5. 1950 V Kranja ali bližnji okolici iščem s 1. decembrom (skromno opremljeno sobico. Naslov v ogl. oddelku. 1959 Kupim (lahko novo neizdelano) enodružinsko hišo od Kranja do Tržiča. Vrednost naj bo 1 milijon. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gotovina«. 1966 Preklicujem štev. bloka 32290. izdan v Komisijski trgovini dne 15. novembra 1956 — Zaplotnik Marija. 1983 Pred tremi tedni izgubljena 2 ključa skupaj 1. iverthaim v centru Krenja vrniti proti nagradi 500 dinarjev na upravo »Glasu Gorenjske« ali Eržen, 2anova 18. 1984 Motor, kolo »HOREKS« 350 ccat v odličnem stanju prodam. Naslov r oglasnem oddelku. 1385 Prodam dobro ohranjen štedll-aik. Naslov v ogl. odd. 1986 Prodam 3000 kg korenja ali zamenjam za seno. Struževo 5, — Kranj. 1987 Na Jesenicah prodam vseljivo dvosobno stanovanje. Ponudbe pod »Sončno« na upravo lista. 1988 Preklicujem besede, katere sem izjavil Samotu o Maruši Pisker-nik z Jezerskega. — Sova Miloš, Tržič. 1989 Iščem upokojenko za dopoldansko pomoč t družini. Naslov v oglasnem oddelku. 1969 Hišico za odmor na Gorenjskem tudi v slabem stanju kupim. Ponudbe oddati ns. upravo pod »Letovišče«. 1990 Prodam harmoniko novo diato-nično 3 in pol tonsko in foto aparat zn R. III. a po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku pod »Bled«. Sprejmemo takoj pomožnega delavca za knjigoveznico. Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK«, Kranj. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah Pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 nri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 17. NOVEMBRA 6.40 Naš jedilnik. 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja. 9.20 Poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. t. Petra Liparja. 10.10 Godala v ritmu. 11.00 Popevka tega tedna. II. 05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Dušan Voglar: Donavski gusarji (zgodba brez konca). III. 35 Dve parafrazi na valčkove teme J. Straussa. 12.00 Pet pevcev — p^t popevk. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marjan Ažnik: Dognojevanje oziminam z dušikom. 12.25 Štirje fantje igrajo. 12.40 Pesmi raznih narodov. 15.40 Listi iz domače književnosti — Pesmi Saše Vegri. 17.20 Srečno vožnjo (šoferjem na poti). !8.15 Poje Slovenski oktet. 18.30 Športni tednik. 20.00 Revija zabavne glasbe. TOREK, 18. NOVEMBRA •■05 Pisan spored slovenskih narodnih in domačih napevov. "•40 Potopisi in spomini — Ernst Hemingway: Zeleni griči Afrike — V. 1° 45 Za dom in žene. H-30 Oddaja za otroke a) Marija Lipovnik: Strah ima velike oči, b) Pesmi za otroke. 12.00 Poslušajmo Kmečki trio. 12 25 Simfonični plesi. l3-30 Ch. Gounod: Odlomki ii opere »Faust«. 14.00 Harmonika v ritmu. 1^15 Zanimivosti iz znanosti n tehnike. 16 40 Humoreska tega tedna — Drago Gervais: No in ta kultura. 16.00 Za glasbene ljubitelje. 17.20 Zabavni potpourri. 18.00 Družinski pogovori. 18.45 Pomače aktualnosti. i00° p°ie Zbor Slovenske filhar- 90 i* ™°nije P- v. Rada Simonitija. £t.l9 Zabavne melodije. SREDA, 19. NOVEMBRA 8.05 Glasbeni album. 9.00 Jezikovni pogovori. •.15 Parada orglic. 9-30 5 minut za novo pesmico — Pavi« Kalan: Zazibalka. 1.35 Domači zvoki in popevke. 10.30 Prelistajmo naš zabavni album. M 15 Zborovske skladbe Blaža Ar- niča. •t-0.5 V ritmu polke z orkestrom Lawrence Weik. 215 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Kako napreduje osemenjevanje krav. 3.30 Narodne pesmi v duetu. "40 Novost na knjižni polici — R P. Roche: Prvi ▼ navezi. •■•0 Konci ; i po željah. 17 20 S«,tanek ob petih. OBVESTILO Stanovanjska uprava Kranj obvešča prebivalstvo, da bo sprejemala stranke v zadevi dodeljevanja in zamenjave stanovanj, izključno samo v ponedeljkih od 14. do 18. ure. V drugih dnevih strank ne bomo sprejemali, kar naj stranke upoštevajo. 17.40 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — VI. Narodne pesmi ix Primorsko. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Gaetano Donizetti: Ljubezenski napoj, opera v dveh dejanjih. Četrtek, 20. novembra 8.40 Potopisi in spomini — Ernst Hemingway: Zeleni griči Afrike — VI. 9.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 10.10 Od arije do arije. 11.00 Melodije potujejo. 11.30 Oddaja za cicibane a) Katja Boh: Kopitljaček Hop-hop potuje po svetu, b) Cicibani po-jo in igrajo . . . 12.00 Tamšetov narodni ansambel in pevci. 12.15 Kmečka univerza — Franc Urleb: Gozdno-gospodarske skupnosti. 12.25 Dvajset minut ▼ tričetrtin-skem taktu. 14.15 Turistična oddaja. 15.40 Na platnu smo videli. 17.20 Glasbene uganke. 18.00 četrtkova reportaža. 18.45 Radijska univerza — prof. Mirko Avsenak: Koledar. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 21. NOVEMBRA 8.05 W. A. Mozart: Odlomki iz opere »Figarova svatba«. 9.40 Poje kvintet Niko Stritof. 10.55 5 minut za novo pesmico — J. Bitenc: Naša Spelca. 11.00 Za dom in žene. 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Tone Cerne: Aktinomikoza pri domačih živalih. 12.25 Nekaj narodnih zapoje bari-tonist Peter Zbilj ob spremljavi Avgusta Stanka. 13.30 Iz folklornih zapiskov Tončke Maroltove. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marija Pichler: Makovi kolači. 15.40 Iz svetovne književnosti — Tazudjo Ishikawe: Dragocena nožnica. 16.00 Petkovo glasbeno popoldne. 17.20 Moderni ritmi. 18.30 Iz naših kolektivov. 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled. 21.15 Melodije od tu in od tam. SOBOTA, 22. NOVEMBRA 8.05 »Mladina poje« (Pojo mladinski zbori iz Kranja in Domžal). 10.10 Vsakomur nekaj iz arhiva narodnih in domačih melodij. 11.45 Pionirski tednik. 12.00 Pojeta Ivo Robič in Vali Hohnjec. 12.15 Kmečka univerza — ing. Lojze Kač: Sodobno pridelovanje hmelja. 14.15 Športna reportaža. 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — IV. Josip Pavčič. 16.30 Od popevke do popevke. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.45 Okno v svet: Pakistan. 20.00 »Spoznavajmo svet in domovino«. 21.00 Melodije za raivedrile. RAZPIS Upravni odbor Kmetijske zadruge Velesovo p. Cerklje razpisuje mesto traktorista. Pismene ali ustmene ponudbe na upravi zadruge. Nastop službe po dogovoru, kakor tudi vse ostalo. TJO KZ Velesovo pri Kranj n OPOZORILO Opozarjamo starše občine Kranj in Cerklje, da se vrši drugo cepljenje proti otroški paralizi otrok, rojenih od 1. 4. 1957 do 31. 3. 1958 po sledečem razporedu: Otroški dispanzer Zdravstveni dom Kranj: dne 20. 11. 1958 od 8. do 12. ure od črke A—P; od 5*4. do 17. ure od črke R—2. Zadružni dom Kokrica: dne 2T„ 11. 1958 ob 7.30 uii. Osnovna šola Predoslje: dne 21. 11. 1958 ob 8. uri. Zadružni dom Visoko: dne 21. 11. 1958 ob 9. uri. Osnovna šola Olsevek: dne 21. 11. 1958 ob 9.30 uri. Ambulanta Preddvor: dne 21. 1L 1958 ob 10. uri. Ambulanta Kokra-, dne 21. 11. 1958 ob 11. uri. Ambulanta Jezersko: dne 21. novembra 1958 ob 11:30 uri. Osnovna Sola Trstenik: 21. novembra 1958 ob 14.30 uri. Osnovna šola Gorice: 21. novembra 1958 ob 15. uri. Otroški vrtec Golnik: 21. novembra 1958 ob 15.30 nri. Osemletna osnovna šola Duplje: dne 21. novembra 1958 ob 16. uri. Osnovna šola Podbrezje: 21. novembra 1958 ob 16.30 uri. Zadružni dom Naklo: 21. novembra 1958 ob 17. uri. Osnovna šola Podblica: 22. novembra 1958 ob 13. uri. Osnovna šola Besnica: 22. no-vemura 1958 ob 13.30 uri. Osnovna šola 2abnica: 22. novembra 1958 ob 14.15 uri. Osnovna šola Mavčiče: 22 novembra 1958 ob 15. uri. Osnovna šola Trboje: 22. novembra 1958 ob 16. uri. Osnovna šola Voklo: 22. novembra 1958 ob 16.30 nri. Posvetovalnica za otroke Šenčur: 22 .novembra 1958 ob 17. uri. Osnovna šola Velesovo: 24. novembra 1958 ob 8. uri. Zadružni dom Cerklje: 24. novembra 1958 ob 8.30 uri. Osnovna šola Zalog: 24. novembra 1958 ob 10. uri. Osnovna šola Šentnrška gora: 24. novembra 1958 ob 11. uri. Otroška ambulanta Stražišče: — 24. novembra 1958 ob 15. uri. Starši, ki pomotoma niso prejeli za svoje otroke vabila k drugem cepljenju in so njihovi otro-, cl rojeni v zgoraj navedenem obdobju, naj se kljub temu zglasijo na najbližnjem cepišču. Ekipa za cepljenje se bo na vsakem cepišču zadrževala le določen čas, zato prosimo starše, da se Strogo drže navedenega datuma in ure na vabilih. V četrtek, dne 20. novembra in v ponedeljek, 24. novembra 1958 ne bo ordinacije v Otroškem dispanzerju Zdravstveni dom Kranj. V petek, 21. novembra 1958 odpade posvetovalnica za otroke v Otroškem dispanzerju Zdravstveni dom Kranj in v ponedeljek, dne 24. novembra 1958 v Otroški ambulanti Stražišče. DVA REMIJA V desetem kolu slovenske nogometne conske lige sta se danes gorenjska kluba srečala z NK »Ljubljana« in NK Grafičar. Triglav je z nogometaši »LJubljana« igral doma in je imel zato več možnosti za osvojitev obeh točk, medtem ko so morali Jeseničani v Ljubljano ia Je zato zanje neodločen jrezultat vsekakor uspeh. TRIGLAV : LJUBLJANA 2:2 (2:l)t je v 36 minuti tudi dosegel prvi gol za Ljubljano. V tipično prvenstveni tekmi slovenske conske lige sta si danes moštvi NK Triglava in NK »Ljubljane« razdelili točki. Triglav je bil v prvem polčasu boljše moštvo, v drugem polčasu pa so prevladovali Ljubljančani. Igra je bila dokaj dobra in hitra, čeprav je bilo-igrišče blatno in neprimerno za igro. Začetni udarec so imeli Ljubljančani, ki so tudi prvi prišli pred vrata Triglava. Vendar je Triglav hitro uredil svoje vrste in začel nevarno napadati. 2e v 10. minuti je Krašovec na lep predložek iz kota prvič porinil usnje v mrežo. 15 minut za tem pa je Stular II z navidez nenevarnim strelom iz kakih 18 metrov zabeležil že drugi zadetek za Triglav. Gostje so po-redkoma prihajali pred Triglav.«-va vrata. Vendar so bili njihovi napadi nevarni. Zlasti je bil neva-: ren Gosar na desnem krilu. Le-ta Po odmoru so gostje začeli nevarno ogrožati Triglavova vrata. V 51. minuti je Gosar po lepem prodoru po krilu že drugič zadel v Trkjlavovo mrežo in s tem postavil končni rezultat tekme. Za ta gol je kriva ožja obramba Triglava, predvsem vratar, ki je sic KDO JE LETOS NAJBOLJŠI ŠPORTNIK GORENJSKE? Izberite najboljše športnike Gorenjske! Do vključno petka, 21. novembra imate še čas, da se udeležite naše ankete: »IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE«. Da-setorice, ki jih boste predlagali, pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske«. Vaš trud ne bo zaman. Lahko se vam nasmehne sreča. Pripravili smo tri nagrade: I. 3000 dinarjev, II. 2000 dinarjev in ni. 1000 dinarjev. Nagrajeni bodo le tisti trije, ki se bodo s svojim predlogom najbolj približali končnemu rezultatu ankete. Najboljši športnik Gorenjske pa bo prejel prehodni pokal, ki ga jo pripravilo nredništvo »Glasu Gorenjske«. Sinoči ob 21. uri Je bila v kinu Storžič v Kranju premiera noveg» slovenskega filma Kala, ki sta ga za proizvodnjo »Viba« ti!m zrežirala Andrej Hieng in Krešo Golik. Film bo na sporedu od ponedeljka 17. novembra dalje, in sicer ob 16., 18. in 20. uri. ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI I. zvezna nogometna liga: Vardar : Velež 4:0 Crvena Zvezda : Budučnost 5:6 Hajduk : Sarajevo 1:0 Železničar : Rijeka 2:1 Dinamo : Partizan 4:1 Radnički : Vojvodina 1:3 D. zvezna nogometna liga zahodna skupina Zagreb : Trešnjevka 2:0 Odred : Borac 0:0 Sloboda : Split 3:0 ElektrostroJ : Lokomotiva 9:2 Šibenik : Borovo 1:0 Slovenska conska Mg«: Krim : Iaola 2:3 Sobota : Slovan 8:0 Ktadtvar : Maribor 1:1 Branik : Rndar Tretji na večeru Judo Ljubljana, 13. novembra. — V stekleni dvorani Doma železničarjev v Ljubljani so se srečale ekipe štirih slovenskih judo klubov. Borci Branika iz Maribora, Olim-pije iz Ljubljane, Triglava in dveh ekip 2TAK Ljubljane so se borili v počastitev 100-letnice železničar-skega športnega društva Ljubljana, obenem pa so proslavili peto obletnico judo kluba Ljubljana. Kranjčani so presenetili z osvojitvijo tretjega mesta, saj že stili mesece niso imeli ugodnih pogojev za treninge. Rezultati pređtekmovanja: Olimpija : Ljubljana II 5:1, Tii-flav : Branik 3,5:2,5; finale: Ljubljana : Olimpija 3,5:2,5, Ljubljana : Triglav 5,5:0,5, Olimpija : Triglav 4,5:1,5. Končni vrstni rod: 1.2TAK Ljakljeno, 1. Ohmpiu, 3. Triglav. m. Največ zakonov se razveže moževi krivdi Natančnega števila obstoječih zakonskih zvez se statistično ne da ugotoviti, kajti edini vir, ki prihaja statistično v poštev — popisi prebivalstva — ugotavlja samo število poročenih moških in poročenih žensk. Navadno se to število ujema, vendar je poročenih žensk več kot poročenih moških. Ob popisu leta 1953 je bilo v naši republiki 279.355 poročenih moških in 282.993 poročenih žensk. Glavni vzrok prenehanja zakonske zveze so primeri smrti, saj dosežejo povprečno 84 % vseh prenehanih zakonskih zvez. Vendar je tudi razvez več, kot jih je bilo pred vojno. Temu niso vzrok toliko spremembe v življenju samem, kot reforme pravnih predpisov. V osnovnem zakonu o zakonski zvezi imamo osem izrazitejših razveznih razlogov, in sicer: — neskladnost narav, trajni nesporazum, nepremagljivo sovraštvo; — prešuštvo; — ako mu zakonski drug streže po življenju; — grdo ravnanje in hude žalitve; ii beda v arabskih IMi Zgraditev hidroenergetskega sistema Kolumbije, katerega center je veliki Jez Grand Coulee Dam, je zagotovila velike količine električne energije, ki omogoča državi VVashington nadaljnji industrijski razvoj. Ta hidroenergetski sistem bo omogočil tudi usposobiti za obdelovanje okoli 8.500 kvadratnih kilometrov plodnega zemljišča. — Program regulacije rek je privedel do razširitve raznih vej industrije. Slika prikazuje priprave za izdelavo betonskih cevi, ki jih izdelujejo t novi tovarni cementa Bivši iraški kralj Fejsal II. je prejemal letno 50 milijonov šterlingov za petrolej, ki so ga v Iraku izkoriščale tuje družbe. Letos avgusta se je nameraval poročiti. V začetku julija je bil dokončan razkošen dvorec ob reki Tigris. 150 soban ima in veliko prestolno dvorano, v kateri je zlat prestol. Vse naprave v dvorcu so najino- pMshva, stepa m pmi\a u fitmlk Walt Disneveve filme o življenju živali in rastlin ter njegove čudovite posnetke narave vsakdo pozna. Film »Čuda prerije« nam približa neskončno širjavo prerije in prikazuje »privatno« življenje številnih iivali, ki se divje prebijajo skozi življe- DOMISLICE Pogovor med Zapadom in Vzhodom je podoben razgovoru med nekom, ki ne zna govoriti, in drugim, ki noče poslušati. (Krima Menon) Matematika sluzi človeku, statistika ia tiranizira, (prof. Ciampi) -o- -o- -o- Don Juan je moški, ki bere ženskam iz oči svoje lastne želje. (Barbara Stanwyck) Ljudi, ki jim je z rožicami postlano, najlaže spoznaš po tem, da venomer tožijo o trnju. -o- -o- -o- O vrečastih oblekah žena: Ne zahtevam, da se mora obleka tesno prilegati. Če pa žena že obleče obleko, naj bi se vsaj približno dalo uganiti, kje v njej je. nje. Louis Bromfield opisuje prerijo v poznanem romanu »Deževje prihaja«. Predstavlja nam drugi del serije filmov »Odkritja v kraljestvu narave«, ki se je začela s filmom »Živa puščava«, iz katerega objavljamo dve sliki. Naslov tretjega dela serije pa je »Skrivnosti stepe«. Disnevev film »Čuda prerije« je dolg 2.000 metrov in sestavljen iz 104.000 slik. Film so snemali polni dve leti, porabili pa so 150.000 metrov barvnega traku. Vse živali so snemali v naravi na 16 mm trak. Živali niso vedele za človekovo bližino, zato tudi niso spreminjale svojih vsakdanjih navad. Disnev je o problemih snemanja in o snemalcih napisal posebno knjižico. Iz tega dela priobčujemo samo kratek odlomek: »Elma in Alfred Milotte sta snemala že vse podrobnosti iz življenja afriških levov in slonov. Tri leta se že s tem ukvarjata, vedno delata čisto sama, brez nosačev in gonjačev, brez pušk. Družina grizlijev je poležavala za skalo, h kateri sta se napotila zakonca Crisler! Prepozno! V divji jezi, ki žene vse matere, da branijo svoj zarod, se postavi medvedka po robu, z ukrivljenim vratom, z ušesi nazaj. Crisler je snemal mirno dalje, njegova žena pa je zaman poskušala prestrašiti žival. Ko pa medvedka začuti duh po človeku, se obrne in znese svojo jezo nad mladiči. — Tom Mc Hugh je zlezel pod svežo bivoljo kožo in se tako čimbolj približal bivolom . . .« Enciklopedija barv Normalno človeško oko razlikuje posamezne barvne odtenke s tolikšno občutljivostjo, da bi mogli razdeliti celotno barvno skalo na nič manj kot 9 milijonov posebnih barvnih odtenkov. Izhajajoč iz tega spoznanja, izdeluje neka angleška tovarna v Salisburvju že danes 8,750.000 raznih barv na majhnih steklenih ploščicah, ki so oštevilčene in poimensko klasificirane v obliki vzorčnih seznamkov barv. Te enciklopedije barv, imenovane Lovibondov barvni popis, uporabljajo v praksi kot mednarodne merske enote za barvne odtenke na najrazličnejših področjih: v industriji pri opredeljevanju barvnih vzorcev, v kletarstvu za ugotavljanje vinskih barvnih odtenkov in še celo pri preverjanju pristnosti avstralskega medu in malajskega ananasa. dernejše, posebno razkošno pa je urejena razsvetljava in pa vodne naprave. Umetni studenci so v parku in celo v sobah. Prav tako vodometi. Težke in dragocene zavese so ob vhodih in oknih. Mehke preproge so razprostrte po vseh sobah in hodnikih. Povsod neizmerno razkošje, ogromno bogastvo, nenavadna prefinje-nost. Mladi iraški kralj je hotel sprejeti svojo mlado ženo tako, kot so jih sprejemali njegovi predniki. Ves ta sijaj priča, da je dežela bogata, da si lahko privošči tako razkošje. In res je videti po deželi mnogo prekrasnih dvorcev, lepih vil, sijajnih palač. Lepo je bilo življenje raznih prinčev, dvorjanov, plemičev, šejkov in šahov. Saj so se stekali v njihove blagajne ogromni dohodki, ki jih je prejemal Irak za petrolej. Večina prebivalstva pa je prebivala v pomanjkljivih bivališčih, kočah iz lesa ali pa iz blata. Brez v.sake opreme, brez pohištva. Več kot 80 odstotkov ljudi je bolnih za jetiko, za luesom ali trahomom. — Ljudstvo torej ni imelo ničesar od bogastva, ki jim ga je nudila njihova zemlja. In zato je prišlo v Araku 14. julija do prevrata, kralj Fejsal pa je bil ubit. TAsbj 25 km visoko Ameriški znanstveniki upajo, da bodo že v kratkem rešili dokončno skrivnost »kanalov« na Marsovi površini. Sestaviti nameravajo namreč teleskop, katerega bo ponesel poseben balon iz plastične mase 25 km visoko. Tam bodo skoro brez atmosferskih motenj opazovali dogajanja na Marsu. Seveda popolnoma avtomatsko, kajti znanstveniki bodo pri tem ostali na zemlji. Pričakujejo, da bo pri tem kar 60 •/• zemeljskega ozračja pod teleskopom, tako da bodo »kanale« na Marsovi površini, na balonu nameščene kamere, povsem jasno fotografirale. — neozdravljiva duševna bolezen; — zlobna zapustitev zakonskega drugaj — izginotje zakonskega druga; — obsodba zaradi kaznivega nejanja zoper koristi ljudstva in države ia druga nečastna dejanja. Če upoštevamo povprečje zadnjih štirih let, je kot razvezni razlog najpogostejša neskladnost narav, trajni nesporazum ali nepremagljivo sovraštvo, ki doseže 41,1 % vseh razveznih razlogov, in prešuštvo (31,8%). Tudi grdo ravnanje in hude žalitve med zakonci niso redek pojav, saj dosežejo 18,6% vseh razvez. Ostali razvezni razlogi ne prihajajo pogosto v poštev. V največ primerih je krivda za razvezo zakonske zveze na moževi strani, saj doseže v povprečju zadnjih štirih let 40 odstotkov vseh razvezanih zakonskih zvez, medtem ko je število razvez po krivdi žene le 10%. Dobra četrtina (29,4 odstotka) vseh razvez je po krivdi obeh — moža in žene. Brez krivde zakoncev je razvezanih 21,4% vseh razvez. V letu 1956 je bilo 27,8 % vseh razvezanih zakonskih zvez po krivdi obeh zakoncev, 40,3 % po krivdi moža, 8,7 % po krivdi žene in 32,2 % brez krivde zakoncev. V letu 1956 se je v primeri s prejšnjimi leti zmanjšal odstotek krivde pri razvezah, ki so bile izrečene po krivdi obeh, medtem ko se je odstotek razvez, izrečenih brez krivde zakoncev, močno povečal. V zaklonišča! Sovražnik se bliža! — tako je opozoril prerijski psiček svojo tovarišijo FR&NK OWEN: l-J EDDIE CBAPMAN P R I POVE D UJ E Naslednji dan sva s von Grunenom odpotovala v Oslo. Rad sem spet jadral s svojo jadrnico po bistrih vodah fjorda. Vesti z bojišč so kar prehitevale druga drugo, toda nobena ni bila za Nemce ugodna. Komaj so Norvežani nehali vzklikati britanskim zmagam v Afriki, že je prispela velika novica o prvem izkrcanju zaveznikov v Evropi. Resda so se izkrcali na južnem koncu Sicilije, toda to ni oslabilo vala optimizma, ki je v hipu zajel Oslo. Nemška propaganda si je prizadevala zmanjšati pomen invazije in govorila je, da je bilo to možno samo po zaslugi izdajalcev v fašistični stranki. Zatem je počila prava bomba. — Mussolini sam, Hitlerjev brat po zločinu, je bil vržen z državnim prevratom. Na uličnih vogalih, na avtobusu, v kavarnah, povsod smo razpravljali o tem velikem dogodku. En dan po strmoglav-Ijenju Benita Mussolinija sem šel v L6wenbrau, da bi rezerviral mizo. Glavni natakar Johannsen me je vprašal, kaj mislim o tej novici. Norvežani so izkoristili sleherno priložnost, da bi pomolili pod nos slabo novico in vsepovsod so obletavali Nemce in jim kar najbolj nedolžno zastavljali najhujša vprašanja, pri čemer so jih tako naglasih, da je bilo moč zaslutiti najstrahotnejše posledice določenega dogodka. Von Grunen je bil pesimist. Dotlej sploh niso predlagali, kaj naj bi jaz počenjal. Ti najnovejši dogodki pa so očitno vzpodbodli berlinski Biro. Vprašali so me, za kakšno misijo bi se odločil. Skraja sem se pretvarjal, kakor da se sploh nočem oprijeti dela. Kasneje sem zahteval, naj mi povedo, kakšno misijo imajo v mislih. »Sabotaža,« se je glasil odgovor. »Koliko mi boste plačali?« sem vprašal. »Kot zadnjikrat,« je odgovoril von Grunen. »To ni dovolj, hočem najmanj 500 000 mark ali 50 000 funtov,« sem predrzno odvrnil. »Toliko ne bodo nikoli plačali,« je ugovarjal. »Saj to je celo premoženje.« Rekel sem mu, da mi gre ravno za premoženje. Ujezil se je, potlej pa se sukal okrog mene, da bi me pripravil k podpisu pogodbe, ki je prispela iz Berlina. Bil sem trmast in nisem hotel podpisati. Teden dni sem kljuboval dobrikanju von Grunena, Holsta in Thomasa, ki se je vrnil iz Berlina. Iz obupa je von Grunen nehal plačevati moje račune. Ves teden ga ni bilo na spregled; napisal sem mu ostro pismo in izrazil ogorčenje zavoljo takšnega ravnanja. Rekel sem mu, da bi ga želel prej videti v peklu, kot da bi podpisal pogodbo, ki mi ne ustreza. Zaključil sem s pripombo, da sem, če se on s tem strinja, pripravljen oditi v koncentracijsko taborišče. To je bilo slepilo in on je bržkone to tudi opazil. Pa vendarle je naslednji dan začel zopet plačevati moje račune. Zatem je pisal v Berlin, kako je z menoj. Teden dni kasneje je prispelo sporočilo po radiu. Vsebino sporočila mi je povedal načelnik nemške obveščevalne službe na Norveškem — kapitan von Bonen. Von Grunena in mene je poklical v svoje stanovanje. To je bilo lepo opremljeno in zelo čisto. Knjige so bile skrbno razvrščene na policah, na pisalni mizi so ležali skrbno ošiljeni svinčniki in slike so bile v lepih okvirih. Vse to je vzbujalo vtis uspešne parade. Njegova lastna slika je visela na zidu iznad jedilne mize. Docela je bila podobna človeku, ki je imel ostre modre oči, plešasto glavo in šibko razvit podbradek. In tu, v modri uniformi s štirimi zlatimi krožci na rokavih in večnim železnim križcem na prsih, je bila točna reprodukcija človeka, ki je zdaj sedel z menoj in se vljudno pomenkoval. To sliko je napravil neki mornar na ladji, katere poveljnik je bil von Bonen. Tarnal je zavoljo svojega podbradka, ki je očitno žalil njegovo nečimrnost in ki se ni ujemal z običajnim švabskim slogom. »Glej no, glej,« je kar naprej ponavljal in pri tem gladil svoj podbradek. »Moral bi biti debelejši, veliko debelejši.« Ker ni znal angleški smo se menili v nemščini. »Pripravljeni smo vam plačati 500 000 mark, če boste uspešno opravili za nas neko misijo,« je spregovoril von Bonen. »Načrt vam bom razložil na kratko. Kakor veste, so nam Britanci malone onemogočili naše podmornice — to se jim je posrečilo z izumom, s katerim lahko ugotovijo oddaljenost in položaj podmornic. To počenjajo iz velike daljave. Našim podmornicam je zdaj nemogoče operirati, ne da bi se izpostavile hudi nevarnosti — lahko jih odkrijejo celo, kadar leže na dnu oceana z ustavljenimi stroji. Če bi lahko odkrili ta izum ali izume — zakaj utegnilo bi jih biti več — bi si seveda lahko pomagali, tako kot so Britanci storili z našimi magnetnimi minami. Zdaj vam ne morem dati nikakršnih natančnih informiacij o teh izumih. Po pravici rečeno, kaže, da jih imamo bore malo. O pravem času pa boste dobili na razpolago vse gradivo, kar so ga zbrali o tem. Boste podpisali pogodbo?« Iz žepa je izvlekel pogodbo — bila je prepis prve, samo da je bila navedena vsota večja. Podpisal sem. Razpravljali smo o več možnih metodah, kako bi se dokopal do skrivnosti in von Brun en je rekel, da bom odpotoval v Bergen, kjer me bodo v šoli za obrambo podmornic seznanili z vsemi znanimi izumi in ugotovitvami. S+$$+/+4$$+%+/X%/+/+++/$^$+9%$%%+%//%%+/+%% E/9//^%$/+//+^^+^^^+/$/%+$+%$/+/7^X8$^^$+$/%%+/+$$$//$/T$^/$$$/$^^++/^