Łivinsk@ cene. ifiTimo v dobi padanja cen. Izmed vseh predmetor |tt najbolj pada cena živini, goveji kakor svinjam. — Vzrokov za padanje cen je več. Predvscm je gotovo to, da je bik cena živini zadnji 2 leti zelo visoka, najvišja spomladi 1923, lansko leto je pričela cena z dvigom ˇalute padati, posebno močno je padla cena živini od lanske jeseni in sedaj na spomlad. Cena je padla za dobro tretjino t jednem letu. Voli, kl so bili lansko še po 15 D za kg žive teže, so sedaj še ttioo po 10 D. Vse to je za našega kmeta posebno za kmete v •krajih, kjer se pečamo v pretežni večini z žrvinorejo, zelo hud udarec. V krajih, ki so oddaljeni od železnice se ne splača prodajati lesa, ker vožnja veliko stane, vinogradi f TiŠjih legah ne uspevajo, žita se pridela komaj za dom in lo samo večji in srednji kmetje, manjši ga morajo še kupovati, morajo lunetje krili svoje stroške samo z izkupičkom od živine, ki pa je v ceni silno padla in jc obstoj mlajših in zadolženih kmetovalcev v nevarnosti. Saj, kdor je kupil lansko leto v tem času vole, mora selaj biti po enoletnem krmljenju zadovoljen, če nltna izgube. Vsak pamentcn človek ve, da je temu vzrok dviganje valute. želeti bi pač bilo, da bi tudi cena predmetom, katere mora kmet kupovati, sorazmerno padla. Žal, da se to še prav nič ne pozna. Na primer sol, ki je državni monopol, je še vedno iste visoke cene kot prej, istotako tudi drughn predmetom je padla cena le malo. Tukaj bi morala država pomagati kmetu s tem, da bi znižala izvozno carino na živino in na ta način pospešila izvoz. Ce kmet nhna denarja, občutijo to tudi drugi staoovi. Bil stm na sejmu. Klobučar je razstavil svojo robo, pa celi dan ni prodal ne enega klobuka, ker kmetu denarja primanjkuje, tudi drugi trpe škodo. Pozivamo gospode poslance, naj v tem smislu pomagajo našemu kmetskemu stanu. Saj, kadar bodejo cene primerno visoike, ne homo kmetj« zahlevali posebne zaščite. KmcL