GLASMIM URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA Ljubljana, so. julija iogs leto x., štev. 52 OKRAJNA SKUPŠČINA SKLEP o sprejemu investicijskega programa za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani 193. Na podlagi 2. točke 12. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list F LILI 45-667/61) in 1. člena zakona o paditvi investicijslJih objektov (Ur. “st LRS št. 5-33/63) je okrajna skupina Ljubljana na 2. seji dne 28. ju-nija 1963 sprejela naslednji SKLEP ^Prejme sc investicijski program za Sradnjo nove bolnišnice v Ljubljani * upoštevanjem naslednjih pripomb, pogojev in priporočil: A. Splošno: 1. Nova bolnišnica, v Ljubljani je bujno potrebna in naj se zato začne Sraditi čimprej v smislu že sklenjenih rokov tako: da bo krila splošne potrebe prebivalstva, ki danes bitna zadostnih bolniških postelj, ker je to osnovni koncept nove bolnišnice v Ljubljani. 2. Naziv investicije je »Nova bol-bišnica v Ljubljani«. 3. Nova bolnišnica ima 6 oddelkov. Otroški bolniki v teh 6 oddel-*ih se lahko zaradi racionalnega potovanja in ekonomične j šega izkoriščanja površin za postelje in ostale bfostore izločijo v posebno otroško eboto. . Kolikor bo v oddelku za gineko-!°8ijo tudi porodniška služba, odločijo o tem do 30. avgusta 1963 strokovni organi, in sicer republiški In “krajni zdravstveni center v sodelo-».abju z Medicinsko fakulteto ter ‘tePubliškim sekretariatom za zdrav-tvo Iz vidika organizacije gineko-osko-porodniškega problema okraj-be zdravstvene službe ln v sklopu Nravstvenega varstva matere in Jrbka, upoštevaje pri tem dejanske b bodoče kapacitete, te vrste zdravil0**1 zavodov. Pri tej odločitvi so , lžni upoštevati višino v progra-■ b odobrenih investicijskih sredstev > boln'j°'t0^0^*£C> s^u2bo v °kviru nove .i «• Nova bolnišnica v Ljubljani r jU® 850 postelj v hospltalu, do 34 dol °lj v medicinsko funkcionalnem 1 tepu, kot enoti za intezivno terapijo ' sna , 12 Postelj za kratkotrajno ho-^‘talizacijo v tem . 1 I lurv... . i • a ( ----ju v mu delu. bovi t6°Sobltcv novih 850 postelj v r ov. * bolnišnici ne bi smelo zmanjšati ksn0, standardnih hospitalnih r ,*ko x ' kliničnih bolnišnic; prav , oe ° učna dejavnost nove bolnišnice > čira ,e vplivati na zmanjšanje stan-5*nih postelj nove bolnišnice. J163.7: Llospital ima do 17 etaž, do do’ višine nad terenom in največ »Povpsi m’ tlorisne bruto zazidalno ha«!ln z°vodu ali tlela v delovni ho „ zacUt nemogoče, da bi se stal-sc uževal izbranega zdravnika, , nik-,R . PPsluži tudi drugega zdrav-Sruo V *stem zdravstvenem zavodu, kot i ,zdravnik ima ista pooblastila hrep/-,anl zdravnik, mora pa izvid ukivn a’ medikacijo in morebitne tor, v: zabeležiti v zdravstveni kar-88 ima zavarovanec pri izbi zdravniku. 14. člen Nujno potrebno _ zdravniško pomoč lšhko zahteva zavarovana oseba pri kateremkoli najbližjem zdravstvenem zavodu oz. zdravniku splošne prakse ali zdravniku- specialistu. Zdravnik, ki je nudil prvo pomoč, da komunalnemu zavodu na njegovo zahtevo poročilo o zdravi stvenem stanju zavarovane osebe in obrazloži nujnost pomoči. Komunalni zavod presoja utemeljenost nujnosti ln določa, v kolikšni višini plača sklad stroške zdravniške pomoči in morebitnega prevoza. III. UVEIJAVI, JANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V AMBULANTNO-POLIKLINICNI SLUŽBI A. Zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajali In obratnih ambulantah 9. tlen hjatiaVarovana osebo ne more v teku koledarskega leta 15. člen Sklad plačuje stroške zdravstvenega varstva zavarovanih oseb z ob- močja občine, kjer n! zdravstvenega doma, v višini, kot bi nastali, če bi si zavarovana oseba izbrala najbližji zdravstveni dom ali zdravstveno postajo. 16. člen Zavarovani osebi, ki sl izbere za uveljavljanje zdravstvenega varstva zdravstveni dom, zdravstveno postajo ali obratno ambulanto izven območja občine po kraju bivališča ali zaposlitve, plačuje sklad stroške zdravstvenega varstva v celoti. V tem primeru sklad ne plačuje nastalih potnih stroškov oz. jih -plačuje le v tisti višini, kot bi nastali, če bi zavarovana oseba uveljavljala zdravstveno varstvo pri naj bližjem Zdravniku. 17. člen Zdravnik, pri katerem zavarovana oseba zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča, ima pravico in dolžnost zdraviti zavarovano osebo in odrediti ukrepe, ki so v zvezi z zdravljenjem. 18. člen Zdravniške obiske v bivališču bolne zavarovane osebe opravlja praviloma najbližji zdravnik; obisk lahko opravi tudi izbrani zdravnik. Oe izbrani zdravnik zavarovani osebi ni najbližji po bivališču, plača zaverovana oseba sama morebitno razliko v višini potnih stroškov. Kjer je v zdravstvenem zavodu uvedena dežurna zdravniška služba, opravlja nujne zdravniške obiske dežurni zdravnik. * Zdravnik, ki je opravil hišni obisk ali zdravljenje v bivališču bolnika, je dolžan poslati izbranemu zdravniku poročilo o opravljenem obisku, o zdravstvenem stanju bolnika ter o odrejenih medicinskih ukrepih, kadar je to potrebno. Zdravnik je dolžan zabeležiti obisk v zdravstveno izkaznico. Zdravniško pomoč v svojem bivališču lahko zahteva zavarovana oseba: a) v primeru nujnosti, b) kadar ni sposobna priti v zdravstveni zavod. 19 člen Zavarovana oseba, ki brez potrebe .kliče zdravnika v svoje bivališče, plača sama stroške zdravniškega obiska 20. člen Strokovno nego bolnika odreja zdravnik, ki zdravi zavarovano osebo v njenem bivališču. Strokovno ■ nego opravlja ustrezna enota najbližjega zdravstvenega zavoda, ki deluje na območju bivališča zavarovane osebe. B. Zdravstveno varstvo pri zdravnikih-specialistih 21. člen Zavarovana oseba si prosto izbere zdravnika-specialista, ko je izbrani zdravnik spoznal, da je potreben specialističen pregled oziroma zdravljenje. Zdravnik je dolžan v primerih Iz 1. odstavka tega člena izdati napotnico s strokovnimi podatki za zdravnika-specialista. Sklad plača stroške zdravstvenega varstva ter potne stroške do najbližjega ustreznega zdravnika-specialista. Zavarovana oseba, ki zahteva bolj oddaljenega zdravnika-specialista, sama plača razliko potnih stroškov Izjemoma lahko napoti zdravnik zavarovano osebo k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu, če se določena preiskava pri bližjem zdravniku-specialistu ne more opraviti ali če je bližji zdravnik-speci-alist preobremenjen in bi zavarovana oseba morala dalj časa čakati na pregled ter bi se s tem zavleklo zdravljenje. Razlog za napotitev k bolj oddaljenemu zdravniku-specialistu mora biti naveden na napotnici. 22. člen Zavarovane osebe smejo brez napotnice izbrati najbližjega zdravnika-specialista v dispanzerju izbranega zdravstvenega zavoda ali v drugem zdravstvenem zavodu, ki dela na dispanzerski način in s katerim ima izbrani zdravstveni zavod sklenjeno posebno pogodbo. Tl zdravniki specialisti so: pediater, ginekolog, ftiziolog in venerolog. Tako Izbranega zdravnika specialista je mogoče menjati samo v skladu z določili II. poglavja tega pravilnika. Zavarovana oseba sme iti brez napotnice na pregled k okulistu zaradi določitve ostrine vida in predpisa očal. 23. člen Ce je zavarovani osebi potrebna zdravniška pomoč zdravnika-specialista zaradi poškodbe, lahko zahteva pomoč brez napotnice izbranega zdravnika. Pri ponovnem pregledu mora zdravniku-specialistu predložiti napotnico, če izbrani zdravnik meni, da je še potrebno zdravljenje pri zdravniku-specialistu. 24. člen Zdravnikl-specialisti, ki smejo sprejemati zavarovane osebe brez napotnice, opravljajo naloge, ki jih po zakonu opravlja zdravnik splošne prakse. Zdravnikl-specialisti, ki sprejemajo zavarovane osebe z napotnico, opravljajo predvsem naloge, za katere je zaprosil izbrani zdravnik, izjemoma pa tudi druge nujne naloge. Zdravnikl-specialisti ne odločajo o delovni zmožnosti zavarovancev, razen v primerih VII. poglavja tega pravilnika. ~ V vsakem primeru obolenja zavarovane osebe so zdravnikl-speci-alisti dolžni dati na zahtevo zdravstvenega ali komunalnega zavoda svoje mnenje o delovni zmožnosti oziroma invalidnosti. C. Konziliarni zdravniški pregled. 25. člen Konziliarni zdravniški pregled zavarovane osebe lahko zahteva zavarovana oseba sama, njeni svojci, zdravstveni ali komunalni zavod, izbrani zdravnik in delovna, sindikalna ali druga prizadeta organizacija. Stroške pregloda plača sklad, če ga je zahteval zdravnik, ki bolnika zdravi, če pa je zahtevala konziliarni pregled zavarovana oseba ali kdo drug, plača stroške pregleda tisti, ki ga je zahteval. O tem, ali gredo zavarovani osebi potni stroški, ugotovi konzilij ob priliki konzili-arnega pregleda. IV. UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V STACIONARNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH A. Zdravljenje v bolnicah 26. člen Zavarovano osebo napoti v bok nlco izbrani zdravnik ali zdravnik« specialist, pri katerem je bila predhodno pregledaha ali zdravljena. Zdravnik mora izdati za sprejem v bolnico predpisano napotnico. Zavarovana oseba si bolnico prosto izbere. Zdravnik, ki izda napotnico, mora upoštevati izbiro zavarovane osebe. Ce si zavarovana oseba izbere bolnico, ki ni najbližja njenemu bivališču, plača razliko za višje potne stroške. Zdravnik lahko napoti v nujnih primerih zavarovano osebo v bolj oddaljeno bolnico, kadar pričakuje uspešnejše zdravljenje ali če v bližnji bolnici ni možen sprejem zaradi pomanjkanja prostora. B. Zdravljenje, v naravnih zdraviliščih 27. člen Zavarovane osebe so lahko napotene samo V tista naravna zdravilišča, ki poslujejo z odobrenjem sveta za zdravstvo pristojne republike. Zavarovane osebe so lahko napotene na zdravljenje v naravna zdravilišča samo po določbah navodila o indikcijah za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, ki ga je izdal Svet za zdravstvo LRS. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je praviloma dopustno samo kot nadaljevanje predhodnega zdravljenja v ambulanti ali bolnicL V utemeljenih primerih se zavarovana oseba lahko napoti v naravno zdravilišče brez predhodnega zdravljenja. 28. člen Zavarovano osebo napoti na zdravljenje v naravno zdravilišče izbrani zdravnik po lastni presoji ali na predlog zdravnika-speciali-sta. Zdravnik, ki izda napotnico, jo pošlje z ustrezno medicinsko dokumentacijo zdravniški komisiji komunalnega zavoda v potrditev. Zdravniška komisijo pošlje napotnico z medicinsko dokumentacijo naravnemu zdravilišču, če meni, da je tako zdravljenje potrebno, sicer pa jo vrne zdravniku z napotki za nadaljnje zdravljenje. 29. člen Brez potrditve napotnice zdravniške komisije pošiljajo zdravniki-specialisti zavarovane osebe v naslednje specializirane zavode: 1. v Zavod za rehabilitacijo v Laškem in Ljubljani takoj po končanem ambulantnem hospitalnem zdravljenju; 2. kot nadaljevanje bolničnega zdravljenja pa v naslednja zdravilišča: Petrovo Brdo, Pohorski dvor, Otroški oddelek GOZD Martuljka, Šentvid pri Stični, okulistični oddelek na Jezerskem ter otroško okrevališče na Rakitni in Debelem Rtiču. 30. člen Zavarovana oseba mora prispevati k stroškom namestitve in prehrane v naravnem zdravilišču v tolikšni višini, kot jo določi s sklepom pristojni organ socialistične republike. 31. člen Zavarovane osebe, ki ne morejo hoditi ali le s težavo hodijo, se lahko ob ustrezni indikaciji napotijo samo v Zavod za rehabilitacijo v Laškem in v Ljubljani. 92. člen V breme sklada se praviloma ne odobrava spremstvo za bivanje v naravnem zdravilišču. Če zdravilišče 33. člen V vseh primerih odloča o podaljšanju zdravljenja v naravnem zdravilišču zdravniška komisija na utemeljen predlog zdravnika naravnega zdravilišča. 34. člen O povračilu ambulantnih stroškov zdravljenja v naravnem zdravilišču odloča zdravniška komisija Komunalnega zavoda, kadar zavarovani osebi ni bila izdana napotnica za zdravljenje v naravnem zdravilišču. V. UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA A. Ugotavljanje zdravstvenega stanja In zmožnosti za delo na določenem delovnem mestu 35. člen Preglede pred vstopom na delo opravlja tista obratna ambulanta ali enota zdravstvenega zavoda, ki je pristojna za območje, kjer je sedež delovne organizacije oz. njenega obrata. Morebitne potrebne specialne preglede opravi tisti zdravstveni zavod, ki ga odredi zdravnik, ki je izvršil osnovni pregled. Sklad plač* stroške pregleda iz 1. in 2. odstavka tega člena, če je pregledani zavarovana oseba. Sklad pa ne plača stroškov za preglede zavarovanih oseb, ki so bili opravljeni zaradi predpisov delovne organizacije zaradi posebnih zdravstvenih pogojev za posamezna delovna mesta. 36. člen Sistematske preglede delavcev opravljajo tiste obratne ambulante ali zdravstveni zavodi, ki so ustrezno organizirani in s katerimi sklepa komunalni zavod posebne dogovore glede sistematskih pregledov v posameznih delovnih organizacijah. B. Ukrepi za zboljševanje zdravja to preprečevanje obolenj 37. člen Preventivne mere in ukrepi, ki se Izvajajo po odloku občinskega ljudskega odbora ali v soglasju z občinskim ljudskim odborom po priporočilu zdravstvenega centra, so obvezni za vse zavarovance, ki bivajo na območju pristojne občine. Sklad prispeva k stroškom ukrepov iz 1. odstavka tega člena na podlagi dogovorov in v okviru programa zdravstvenega varstva. C. Zdravila, zdravilna sredstva, pomožni ln sanitetni material 38. člen Zdravila, zdravilna sredstva, pomožni in sanitetni material, ki je potreben zavarovani osebi za zdravljenje izven zdravstvenega zavoda, smejo predpisovati splošni zdravniki in zdravniki-spccialisti v ambulanti, poliklinlčni ln dispanzerski zdravstveni službi. Ostali zdravniki smejo predpisovati zdravila na recepte zavarovanim osebam le po predhodnem osebnem pismenem pooblastilu komunalnega zavoda. Na teh receptih mora biti zabeležena pripomba •usluga«. 39. člen Zavarovani osebi se smejo predpisovati samo registrirana zdravila, katerih promet je odobren v naši državi. 40. člen Zavarovana oseba lahko dvigne predpisana zdravila v vsaki lekarni ali lekarniški postaji. 41. člen Zavarovana oseba je dolžna plačati v lekarni s predpisom določeni prispevek za vsako izdano zdravilo. Ce ne bi hotela zaradi tega prevzeti zdravila, lekarna zadrži recept. 42. člen Ce zavarovana oseba v nujnem primeru nima denarja za plačilo določenega prispevka, je lekarna kljub temu dolžna izdati zdravilo. Zavarovana- oseba potrdi na hrbtni strani recepta, da ni plačala določenega prispevka. Prispevek-je ‘ dolžna naknadno plačati lekarni. 43. člen Kadar zavarovana oseba nabavi v inozemstvu zdravilo, ki je v naši državi registrirano, pa ga začasno ni v prodaji, je upravičena do povračila stroškov v znesku, kolikor bi stalo zdravilo v lekarni na območju komunalne skupnosti. Ti gtroški se znižajo za obvezni prispevek. 44. člen Za neregistrirana zdravila, ki jih nabavijo zavarovane osebe v inozemstvu, sklad praviloma ne povrne stroškov. 45. člen Zavarovani osebi se morajo praviloma predpisovati domača zdravila. Ce ima lekarna na zalogi domača in Inozemska zdravila enake sestave in enakega učinka, lahko zavarovana oseba po svoji želji dobi inozemsko zdravilo, mora pa poleg obveznega prispevka za zdravilo plačati še razliko v ceni med domačim in inozemskim zdravilom, če je inozemsko zdravilo dražje. C. Preprečevanje ln zdravljenje zobnih in ustnih bolezni 46. člen Zavarovana oseba se za zdravljenje zobnih in ustnih bolezni lahko poslužl katerekoli zobne ambulante. Sklad plača stroške zdravljenja v celoti, potne stroške pa le v višini, kot predpisuje ta pravilnik. 47. člen Sklad nosi v celoti stroške za kariozno profilakso s fluorokalcijem, ki jo izvajajo ustrezni oddelki pristojnih zdravstvenih zavodov (zobne ambulante, posvetovalnice za noseče, predšolsko in šolsko mladino). D. Zobotclmična ln zobna protetična sredstva 48. člen Zavarovanim osebam gre pravica do zobotehničnih in zobnih pro-tctlčnih sredstev v tistem obsegu, kot določajo veljavni predpisi. Zavarovana oseba lahko zahteva Izdelavo zobotehničnih del iz ple- menite kovine. V tem primeru sama plača razliko med ceno izdelka ■ iz standardnega materiala in plemenite kovine. Zavarovana oseba, ki prinese sama plemenito kovino, dobi povrnjeno ceno standardnega materiala v višini, kot jo plačuje komunalni zavod zdravstvenemu zavodu, pri čemer se šteje, da se za posamezno prevleko ali člen v mostu porabi 1,8 gr polplemenite ko-' vine. 49. člen Zavarovani osebi se smejo na njeno željo napraviti zobotehnična in zobna protetična dela iz boljšega materiala in v večjem obsegu, kot so določena v ustreznem predpisu, vendar plača sama razliko v ceni materiala in stroških za storitve, ki so zagotovljene s predpisom, ln onimi, ki so dejansko izvršene. 50. člen Zavarovana oseba lahko zahteva, da se ji izdelajo nove oziroma popravijo stare zobne proteze ali zobna protetična dela tudi predno preteče predpisana trajnostna doba, če je do okvare oziroma nerabnosti prišlo zaradi anatomsko-fizioloških sprememb ali zaradi netrpežnosti materiala oziroma zaradi drugih opravičljivih razlogov. Ce je prišlo do okvare ali nerabnosti proteze ali zobnega pro-tetičnega dela po nepazljivosti ali malomarnosti zavarovane osebe, se ji izdela nova zobna proteza ali izvrši novo zobno protetično delo, predno poteče trajnostna doba, na njene stroške in po določenih cenah. Pri tem se upošteva amortizirana vrednost glede na čas dejanske uporabe in trajnostne dobe zobne proteze ali zobnega protetičnega sredstva oziroma izdelka. Ali naj se zobna proteza oziroma zobno protetično delo izdela ali popravi, predno preteče trajnostna doba, na stroške sklada za zdravstveno zavarovanje oziroma na stroške zavarovane osebe, presodi strokovna komisija. E. Proteze, ortopedski pripomočki ter sanitarne priprave 51. člen Zavarovane osebe Imajo pravico do protetičnih in ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav v obsegu, kakor določajo veljavni predpisi. Potrebe po ortopedskem pripomočku ali sanitarni pripravi ugotavlja zdravnik-specialist, ki izda zavarovani osebi recept v skladu z veljavnimi predpisi. Poleg pripomočkov iz 22. in 24. člena pravilnika o Indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi za protetična sredstva in sanitarne priprave (Uradni list FLRJ, št. 51/62) lahko predpiše splošni zdravnik še: navleke za km ter gumijaste nogavice, gumijaste kratke nogavice in gumijaste ko-lenice. Pred nabavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave je zavarovana oseba dolžna predložiti recepte komunalnemu zavodu v potrditev in zaradi izdaje naročilnice. 52. člen Za paraplegike ln težje invalide, ki so potrebni rehabilitacije ali pri' učltve zaradi uporabe aparatov, ugotavlja prvo ln nadaljnjo potrebo za vse vrste . protez in priprav ustrezni zavod. Ustrezni zavod je tudi pristojen, da potrjuje Indikacije za izdelavo navedenih pripomočkov, ki so jih Predpisali zdravniki ortopedi ali drugi zdravstveni delavci. Isti zavod je nadalje pristojen kontrolirati ustreznost in kvaliteto izvršenih izdelkov vseh ortopedskih pripomočkov. Za slušne aparate potrjuje Ustreznost in kvaliteto ustrezni zavod. 53. člen Nabavo protez, ortopedskih pripomočkov ter sanitarnih priprav, ki niso naštete v veljavnih predpisih, {■dobrava komunalni zavod na pred-*°g zdravnika oz. zdravnika-speci-nlista. 54. člen Zavarovane osebe so upravičene do protez, ortopedskih pripomočkov m sanitarnih priprav v breme skla-dn, če so izdelane iz standardnih materialov, določenih v ustreznem Pravilniku. . Zavarovana oseba, ki zahteva izdelavo iz boljšega materiala ali po višjem standardu, sama plača določeno razliko v cent 65. člen Zavarovana oseba je dolžna skrb-a° ravnati s protezo in jo pazljivo uporabljati kakor tudi ortopedske Pripomočke ter sanitarne priprave. Zavarovana oseba nima pravice d° popravila ali nabave nove pro-‘Czc, ortopedskega pripomočka ali |®nitarne priprave na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti pred potekom trajnostne dobe P° njeni krivdi. Pred potekom trajnostne dobe i “na zavarovana oseba pravico do nabave novih oz. do popravila tia-•'{n potez, ortopedskih pripomočkov v, unitarnih priprav na račun sklada, če pride do njihove neuporabnosti zaradi anatomskih ali funk-lonalnih sprememb oz. zaradi neresnosti materiala, o čemer ruoča pristojni zdravnik-specialist "‘{roma ustrezni zavod. Ce nastane Jr. tem spor, se predloži zadevo ko-Jjdstji za rehabilitacijo invalidov ®*upščine komunalne skupnosti za-udi izdaje odločbe po prejšnjem ‘vidu in mnenju strokovnega or-8aha zavoda. VL „ UVELJAVLJANJE zdravstvenega varstva „ IZVEN OBMOČJA Komunalne skupnosti 56. člen v„.^avarovane osebe, ki začasno bitk;10 izven območja komunalne upnostl, koristijo zdravstveno var-v ,° v najbližjem zdravstvenem za-stvlU P1"! zdravniku javne zdrav- ®ne službe na območju, kjer za-bivajo. 57. člen Plač iVarovana oseba> kl 1® sama 8tVaa a stroške zdravstvenega var-teKa V prlmerlh iz prejšnjega člena Pravilnika na izrecno zahtevo 6ov7S,tven®6a zavoda, uveljavlja Zg./ucilo stroškov pri komunalnem vodu. V*a(u?Inunalnl zavod odloča o po-tilih U 8troškov prevoza s poseb- stv' Prevoznim sredstvom ali sprem-do doma oziroma bivališča. _ 58. člen delg ®d začasno nezmožnostjo za le zavarovanec praviloma dol- žan ostati !n se zdraviti v kraju, kjer je bival ob nastanku nezmožnosti za delo. Spremembo bivališča med nezmožnostjo za delo sme odobriti zavarovancu izbrani zdravnik, če v kraju novega bivališča obstajajo boljši in ustreznejši pogoji za bivanje in negovanje in ti boljši pogoji vodijo do hitrejšega ozdravljenja in hitrejše usposobitve za delo. Potne stroške nosi v tem primeru zavarovanec. Ce je potrebna sprememba bivališča za daljšo dobo (nad 30 dni), napoti pristojni zdravnik zavarovanca na zdravniško komisijo, ki odloči o kraju novega bivališča, trajanju bivanja in morebitni ponovni predstavitvi izbranemu zdravniku ali zdravniški komisiji komunalnega zavoda. 59. člen Zavarovanec, ki mu je odobrena sprememba bivališča med boleznijo, nadaljuje zdravljenje v najbližjem ustreznem zdravstvenem zavodu. Zdravnik, ki zdravljenje nadaljuje, je dolžan občasno obveščati izbranega zdravnika o poteku zdravljenja. 60. člen Zavarovanec, ki med zdravljenjem samovoljno odide iz kraja bivališča, izgubi pravico do nadomestila osebnega dohodka in nosi sam stroške nadaljnjega zavarovanja. VIL OCENJEVANJE ZMOŽNOSTI ZA DELO 61. člen Za ocenjevanje zmožnosti za delo so pristojni: 1) od zavarovanca izbrani zdravnik, ki dela v zdravstvenem zavodu na območju komunalne skupnosti po kraju zaposlitve ali bivališča; 2) zdravnik obratne ambulante, če ima delovna organizacija takšno ambulanto, sicer pa zdravnik zdravstvenega zavoda, ki je krajevno pristojen za delovno organizacijo oziroma njen obrat, kadar si je zavarovana oseba izbrala zdravnika Izven kraja zaposlitve ali bivališča. V tem primeru je dolžan izbrani zdravnik dostaviti zdravniku obratne ambulante oziroma področnega zdravstvenega zavoda vso medicinsko dokumentacijo, potrebno za presojo zmožnosti za delo. 62. člen Delovne organizacije oz. njihovi obrati, ki nimajo obratne ambulante, lahko v sporazumu z zdravstvenim zavodom in občinskim svetom za zdravstvo nalože posameznim zdravnikom zdravstvenega zavoda, da vodijo evidenco nezmožnih za delo v njihovih organizacijah oz. obratih. V tem primeru je potrebno, da delovna organizacija sklene posebno pogodbo z zdravstvenim zavodom, v kateri se določi, da isti zdravnik, ki vodi evidenco nezmožnih za delo, izvaja v organizaciji oz. njenem obratu preventivno zdravstveno varstvo, kot je določeno v navodilih za ustanavljanje obratnih ambulant. 63. člen Ginekolog oz. zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v dispanzerju za žene zdravstvenega zavoda, kjer zavarovana oseba biva ali Je zaposlena, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico določanja o delovni zmožnosti zavarovank, kadar gre za bolezen, ki je v zvezi z nosečnostjo ali otročništvom. Prav tako presoja nosečnost zavarovank v zvezi s porodniškim dopustom in določa pričetek porodniškega dopusta. 64. člen Ftiziolog, ki dela v protituberku-loznem dispanzerju na območju, kjer zavarovanec biva, ima poleg pravice zdravljenja tudi pravico odločanja o delovni zmožnosti zavarovancev, kadar gre za tuberkulozna obolenja. 65. člen Pediater ali izbrani zdravnik s posebnim tečajem, ki dela v šolskem dispanzerju ali dispanzerju za otroki, ima pravico odločati o bolniškem dopustu zavarovancev, kadar gre za nego bolnega otroka. 66. člen Nezmožnost za delo se prizna od tistega dne, ko zdravnik pri pregledu ugotovi, da zavarovanec ni sposoben opravljati svojega dela. Zdravnik je dolžan nezmožnost za delo zabeležiti v zdravstveno izkaznico. Priznanje nezmožnosti za delo za nazaj načeloma ni dopustno. Izjemoma sme priznati nezmožnost za delo za nazaj v utemeljenih primerih pristojni zdravnik na podlagi dokumentacije hospitalnega zavoda, kjer se je bolnik neposredno prej zdravit Po prosti presoji sme priznati pristojni zdravnik nezmožnost za delo največ za 3 dni nazaj od dneva pregleda. V vseh ostalih primerih presoja utemeljenost retrogradne nezmožnosti za delo zdravniška komisija komunalnega zavoda. VIIL POVRAČILO POTNIH STROŠKOV 67. člen Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov po določilih zakona o zdravstvenem zavarovanju in tega pravilnika za vlak in ladjo II. razreda ali avtobus. Zavarovana oseba je upravičena do povračila prevoznih stroškov do najbližjega zdravnika oz. zdravnika-specialista, če v kraju bivališča ali zaposlitve ni ustreznega zdravnika in če Je razdalja do najbližjega zdravnika najmanj pet km. Zavarovana oseba je upravičena do povračila potnih stroškov tudi do bolj oddaljenega zdravnika, če je najbližji zdravnik odsoten, zdravniška pomoč pa je nujna. Ce mora zavarovana oseba zaradi istega obolenja najmanj petkrat v mesecu potovati na razdalji pod pet km ali v mestnem prometu, lahko uveljavlja povračilo vseh prevoznih stroškov. 68. člen Zavarovana oseba, ki v primeru nujnosti ali zato, ker ni na razpolago drugega prevoznega sredstva, uporabi dražje prevozno sredstvo, mora predložiti komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje ustrezno medicinsko dokumentacijo o nujnosti prevoza. 69. člen Zavarovana oseba je upravičena do povračila stroškov za prehrano in nastanitev (dnevnica) med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju. Višino dnevnic določi skupščina skupnosti s svojim sklepom. Zavarovana oseba, ki Jo komunalni zavod ali pristojni zdravnik napoti ali - pozove v drug kraj, je upravičena do izplačila akontacije na potne stroške v višini 80% stroškov. V roku 7 dni po končanem prevozu mora predložiti komunalnemu zavodu potrdilo o izvršenem prevozu. Ce zavarovana oseba v tem primeru ne potuje ali se v drugem kraju ne javi na določenem mestu, mora povrniti prejeto akontacijo. 70. člen Spremljevalec zavarovane osebe ima pravico do potnih stroškov po 76. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju. Spremljevalec je upravičen do povračila potnih stroškov z istim prevoznim sredstvom kot zavarovana oseba, razen če je prevoz spremljevalca že pokrit s plačilom prevoznega sredstva za zavarovano osebo samo. Ce spremljevalec sam potuje, Je upravičen do povračila potnih stroškov za vlak in ladjo IL razreda ali avtobus. Ce je zavarovana oseba upravičena do dnevnice, ima enako pravico tudi spremljevalec. 71. člen Zavarovana oseba je upravičena do uporabe rešilnega avtomobila, kadar gre za nujnost ali neposredno življenjsko nevarnost zavarovane osebe in kadar ni mogoče prevoza izvršiti z drugimi prevoznimi sredstvi. Kot nujni in za življenje neposredno nevarni se štejejo primeri, kjer je po načelih zdravniške vede nujno potrebna takojšnja zdravniška intervencija in bi opustetiv take intervencije pomenila neposredno nevarnost za življenje zavarovane osebe ali trajno poslabšanje njenega zdravstvenega stanja. Uporabo rešilnega avtomobila odredi pristojni zdravnik z napotnico. V nujnem primeru lahko pokliče zavarovana oseba sama rešilni avtomobil, vendar mora zdravnik zavoda, kamor je bila prepeljana, potrditi nujnost prevoza. Utemeljenost nujnosti presoja v primeru spora komunalni zavod po svojem strokovnem organu. 72. člen Zavarovana oseba lahko uporabi privatno prevozno sredstvo, kadar ni na razpolago javnih rednih prevoznih sredstev ali bi zaradi značaja bolezni morala sicer poklicati rešilni avtomobil. Sklad plača stroške v višini krajevno primernih cen. Zahtevku za povračilo prevoznih stroškov je dolžna zavarovana oseba priložiti račun. 73. člen Potni stroški se izplačujejo po opravljenem potovanju, če ni s tem pravilnikom drugače določena IX. PODALJŠANJE NEGOVANJA OBOLELEGA OŽJEGA DRUŽINSKEGA ČLANA 74. člen Podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana ali ženo na porodu se lahko izjemoma odredi preko zakoni- tega roka, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) če je zdravstveno stanje bolnika takšno, da bi bila brez ustrezne domače nege potrebna premestitev v bolnico; b) če bolnik živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem, ki ga neguje; 75. člen Zdravnik, ki bolnika zdravi, predlaga komunalnemu zavodu podaljšanje negovanja s podrobno medicinsko utemeljitvijo. Zavarovanec, za katerega zdravnik predlaga podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana, potrdi s posebno pismeno izjavo, da je izpolnjen pogoj iz tpčke b) prejšnjega člena. Zavarovančevo Izjavo mora zdravnik priložiti predlogu za podaljšanje pravice do nadomestila osebnega dohodka. 76. člen Predlog zdravnika prouči zdravniška komisija komunalnega zavoda in nato na podlagi medicinskih podatkov ter ob upoštevanju socialnih in življenjskih pogojev zavarovane osebe in obolelega družinskega člana predlog odobri ali zavrne. Zdravniška komisija v svojem mnenju določi čas podaljšanja, ki praviloma ne sme trajati preko 30 dni. Zavarovanec, ki ni zadovoljen s presojo zdravniške komisije, se lahko pritoži na komisijo zdravniških izvedencev. 77. člen Pravica do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka do enega leta starosti sc priznava praviloma njegovi materi. X. IZOLACIJA V PRIMERU NALEZLJIVIH BOLEZNI 78. člen Izolacijo zaradi bacilonostva ali nalezljive bolezni odredi izbrani z -ivnik ali pristojni organ zdravil vene ali sanitarne inšpekcijske s užoe občinskega ljudskega odbora, mora o svoji odredbi obvestiti iz Oranega zdravnika zaradi ureditve pravice zavarovanca do nadomestila osebnega dohodka. 79. člen Zavarovance-bacilonosce, zaposlene pri prometu z živili, se mora čimprej premestiti na ustrezno delovno mesto, kjer ni več potrebna izolacija. XI. DOLOČILA O VIŠINI PRISPEVKA ZAVAROVANIH OSEB PRI PLAČILU STROŠKOV ZA NEOBVEZNA CEPLJENJA 80. člen Zavarovane osebe plačajo neposredno zdravstvenemu zavodu, ki izvrši cepljenje, 50 7« stroškov za vsa neobvezna cepljenja, ki jih izvaja zdravstvena služba iz epidemioloških razlogov, z izjemo cepljenja proti poliomielitisu, kjer prispeva le 25 7o stroškov. 81. člen Za neobvezna cepljenja, ki jih Izvršijo zdravstveni zavodi zaradi posebnih predpisov na , zahtevo zavarovane osebe ali delovnih organizacij., plača naročnik celotne stroške sam neposredno zdravstvenemu zavodu. xn. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 82. člen Zavarovane osebe, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika uživale pravice do zdravstvenega varstva, po prejšnjih predpisih, uživajo od tega dneva dalje pravice po prejšnjih predpisih, če so zanje ugodnejše. Pri zavarovancih, ki bodo na dan začetka uporabljanja tega pravilnika nezmožni za delo, se šteje do ozdravljenja, da je njihovo nezmožnost za delo ugotovil pristojni zdravnik. Isto velja za zavarovane osebe na zdravljenju v zdravstvenih zavodih. 83. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Stevlika :115/2-63. Datum: 27. aprila 1963 Predsednik skupščine Vladimir Majcen 1. r. 576. Na podlagi 82. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 22/62) in sklepa skupščine Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja (Ur. 1. FLRJ, št. 44/62) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Center na 3. zasedanju dne -27. aprila 1963. SKLEP o znesku podpore za opremo otroka 1. Podpora za opremo za vsakega novorojenega otroka znaša 10.000 dinarjev. 2. Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1/5-1963 dalje za vse novorojene otroke, za katere gre zavarovancem ta podpora na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju. Številka: 190-40/63. Ljubljana, dne 27. 4. 1963 Predsednik skupščinti Vladimir Majcen 1. r. 577. Na podlagi 80. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62) in sklepa skupščine Republiške skupnosti, socialnega zavarovanja delavcev (Uradni list LRS, št. 6/62) je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Center dne 27. aprila 1963. SKLEP o višini povračila stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo In bivanjem v drugem kraju L Povračilo stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju znaša: — 1600 dinarjev. — če zavarovana oseba prenočuje v drugem kraju; — 1000 dinarjev — če zavarovana oseba ne prenočuje v drugem kraju. Za zavarovane osebe, mlajše od 7 let, znaša povračilo stroškov: — 1200 dinarjev — če prenočuje v drugem kraju; — 700 dinarjev — če ne prenočuje v drugem kraju. II. Povračilo v znesku, navedenem v prejšnjem členu, gre zavarovani osebi, kadar traja potovanje nad 12 ur, za potovanje, ki traja 8 do 12 ur, pa povračilo v polovičnem znesku. Za potovanje, ki traja manj kot 8 ur, se povračilo ne prizna. III. Ce traja potovanje in prebivanje v drugem kraju več dni zaporedoma, gre zavarovani osebi polni znesek povračila za vsakih 24 ur, za preostalo število ur pa po določilih prejšnjega člena. IV. , Ce gre zavarovana oseba v drug kraj zaradi zdravljenja v stacionarnem zdravstvenem zavodu, se potovanji do zavoda in povratek štejeta za ločeni potovanji. V. Povračilo stroškov po tem sklepu uveljavljajo zavarovane osebe na način, določen v pravilniku o uveljavljanju zdravstvenega varstva. VI. Ta sklep začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1/5-1963 dalje. Številka: 190-32/63 Ljubljana, dne 27. 4. 1963 Predsednik skupščine Vladimir Majcen 1. r. 578. Na podlagi 85. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62) in sklepa skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev (Uradni 1. LRS, št. 6/63), je sprejela skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Center na 3. zasedanju dne 27. aprila 1963. SKLEP o znesku za pogrebnine za zavarovane osebe I. Znesek pogrebnine znaša ža zavarovane osebe: — stare do 1 leta 12.000 din — stare od 1 do 14 let 20.000 din — stare nad 14 let 34.000 din II. Ta sklep začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za vse primere, nastale od 1. 5. 1963 dalje. Številka: 190-18/63 Ljubljana, dne 27. 4. 1963 Predsednik skupščine Vladimir Majcen 1. r. 579. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana- Bežigrad je na podlagi 27., 122. in 123. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ, št 22/62) sprejela na 4. zasedanju dne 30. maja 1963 naslednji SKLEP o sodelovanju delovnih organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja in o delu prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga njim odstopa komunalna skupnost I. Na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost) Ljubljana-Center sodelujejo delovne organizacije pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja med drugim tudi tako, da neposredno izplačujejo delavcem, ki so pri njih Zaposleni, nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 oz. za prvih 7 koledarskih dni bolezenskega dopusta ali nege obolelega ožjega družinskega člana in tako, da vračajo skladu zdravstvenega zavarovanja stroške zdravstvenega varstva za prvih 30 oziroma za prvih 7. koledarskih dni zdravljenja njihovih delavcev, kadar je zdravstveno varstvo posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Skladu zdravstvenega zavarovanja vračajo delovne organizacije zaradi poškodb pri delu ali poklicne bolezni stroške zdravljenja v stacionarnih zavodih in stroške prevozov reševalnih postaj. II. Za prvih 30 koledarskih dni izplačujejo nadomestila osebnega do- j hodka svojim delavcem neposredno in vračajo skladu zdravstvenega zavarovanja stroške zdravstvenega varstva zaradi poškodbe pri delu ali : poklicne bolezni tiste delovne organizacije, ki zaposlujejo nad 50 de- ! lavcev, za prvih 7 koledarskih dni pa tiste delovne organizacije, ki zaposlujejo do 50 (vključno) delavcev ter invalidske delavnice ne glede na število zaposlenih. Pri tem se za leto 1963 upošteva število zaposlenih po stanju na dan 31/12-1962. . III. Za neposredno sodelovanje organizacij v zdravstvenem Zavarovanju, po predhodnih določbah odstopi komunalna skupnost organiza- j cijam del prispevka za zdravstveno ; zavarovanje. U ■: Del prispevka, ki ga komunalna skupnost odstopi delovnim organi- ; zacijam za prvih 30, oziroma 1 koledarskih dni bolezenskega dopusta in j nege obolelega ožjega družinskega i člana ter za plačilo stroškov zdrav- i stvenega varstva zo prvih 30 kc> štl 18-88/52), 28. in 29. člena kj na o veterinarski službi v Ljud-I, g^Publiki Sloveniji (Ur. 1. LRS br r*5/59) in v sporazumu z Gospo-kl *° zbornico za okraj Kranj po seje upravnega odbora z dne ski odbori po sklepih sej občinskih zborov in sej zborov proizvajalcev Jesenice z dne 14. maja 1963, Kranj z dne 29. aprila 1963, Radovljica z dne 22. marca 1963,. Škofja Loka z dne 12. aprila 1963 in Tržič z dne 26. marca 1963, sprejeli ODLOČBO o prenosu Kmetijskega zavoda Kranj v pristojnost občinskih ljudskih odborov Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Kmetijski zavod Kranj (v nadaljnjem besedilu: zavod), ustanovljen z odločbo upravnega odbora Okrajne zadružne zveze Kranj, št. 809/1-59 z dne 17. septembra 1958 (Uradni vestnik okraja Kranj štev. 14-139/59, 32-294/60 in 20-170/61) se prenese v pristojnost občinskih ljudskih odborov Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Zavod opravlja operativne živinorejske pospeševalne naloge, zlasti: a) daje strokovno pomoč pri urejanju in delu živinorejske proizvodnje; b) vodi odbiro plemenske živine in rodovniške knjige; c) organizira umetno osemenjevanje ih prlrodno pripuščanje živali; č) zasleduje znanstvena dognanja na področju živinoreje in uvaja njihovo praktično uporabo. Poleg naštetih nalog opravlja zavod tudi naloge iz 24. in 25. člena zakona o veterinarski službi v Ljudski republiki Sloveniji. Zavod dela na območju gorenjskih občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Naloge iz točke 3 opravlja zavod sam ali po svojih strokovnih enotah. Pravila določajo, katere strokovne enote ima zavod. Zavod gospodari s premoženjem, ki mu je bilo dodeljeno in ki ga pridobi s sredstvi, s katerimi razpolaga. 6. Upravnika imenuje občinski ljudski odbor Kranj v soglasju z občinskimi ljudskimi odbori Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po javnem razpisu, ki ga opravi ObLO Kranj. Upravni odbor ima z upravnikom 7 članov, od katerih imenuje po enega vsak ObLO, ki je prevzel ustanoviteljske pravice, enega Člana izvoli izmed sebe delovni kolektiv; upravnik je po svojem položaju član upravnega odbora. Delo upravnega odbora vodi predsednik, ki ga izbere upravni odbor izmed sebe. Delovna doba upravnega odbora traja eno leto. 7. Zavod ima naslednje sklade: 1. poslovni sklad, 2. rezervni sklad, 3. sklad skupne porabe. 8. Delavci in uslužbenci zavoda se plačujejo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki ga sprejme upravni odbor zavoda v soglasju z ObLO iz 1. točke te odločbe. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Kranj. 10. Podrobnejšo organizacijo in način dela zavoda, urejajo pravila, ki jih sprejme upravni odbor, potrdijo pa občinski ljudski odbori, v katerih pristojnosti je zavod. 11. Prenos v novo pristojnost velja od 1. januarja 1963, odločba o prenosu pa se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-14/1963-4. Datum: 1. junija 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora Martin Košir, 1. r. OBČINA LJUBLJANA CENTER 581. Na osnovi 28. in 29. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 8-61/61) je občinska skupščina Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti z dne 11. julija 1963 sprejela ODLOK o določitvi plačevanja prispevka iz dohodka komunalnih delovnih organizacij na območju občine Ljubljana-Center 1. člen Obračunavanja in plačevanje prispevka iz dohodka je oproščeno komunalno podjetje »Trgohlad«, Ljubljana. 2. člen Naslednje komunalne delovne organizacije: Mestni vodovod, Ljubljana. Mestna kanalizacija, Ljubljana. »Snaga«, Ljubljana, Mestna plinarna, Ljubljana, Mestna vrtnarija, Ljubljana, Elektro Ljubljana mesto, Ljubljana, Javna razsvetljava, Ljubljana, Uprava trgov, Ljubljana, Kinematografsko podjetje, Ljubljana obračunavajo prispevek iz dohodka po stopnji 15 %. 10 % dohodka, ki ustreza obračunanemu prispevku iz dohodka, vlagajo te kom. delovne organizacije v svoji poslovni sklad, 5 % pa v proračun občine Ljubljana-Center namensko za komunalno dejavnost. 3/ člen Komunalno podjetje »Varnost« • Ljubljana obračunava prispevek iz dohodka po stopnji 15 % in ga v celoti odvaja v proračun občine Ljubljana-Center namensko za komunalno dejavnost. 4. člen Letni načrt uporabe sredstev poslovnega' sklada, sestavljajo komunalne delovne organizacije, navedene v členu 2, po smernicah občinske skupščine Ljubljana-Center. Letni načrt uporabe sredstev prispevka iz dohodka, ki ga komunalne delovne organizacije odvajajo v proračun občine Ljubljana-Center, sestavi svet za komunalne zadeve občinske skupščine Ljubljana-Center. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave • v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. številka: T/Po-420 — Prispevki iz dohodka kom. del. organizacij. Datum: 11. julija 1963. Predsednik občinske skupščine Ing. Drago Lipič, 1. r. 582. Na osnovi 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Ur. L FLRJ št. 8-63/61 in 13-187/63 je občinska skupščina Ljubljana-Centef na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. julija 1963 sprejela ODLOK o višini obrestne mere, po kateri plačujejo obresti od poslovnega sklada komunalne delovne organizacije na območju občine Ljubljana-Cen,tcr. 1. člen Obračunavanja in plačevanja obresti od poslovnega sklada je oproščeno podjetje »Trgohlad« Ljubljana. 2. člen Po obrestni meri 1 % obračunavajo obresti od poslovnega sklada naslednja podjetja. Mestna vrtnarija, Ljubljana, Uprava trgov, Ljubljana, Elektro Ljubljana-mesto, Ljubljana, »Snaga«, Ljubljana, Mestni vodovod, Ljubljana, Mestna plinarna, Ljubljana, Kinematografsko podjetje, Ljubljana, Mestna kanalizacija. Po obrestni meri 6 % obračunava obresti od poslovnega sklada podjetje Javna razsvetljava, Ljubljana in »Varnost«, Ljubljana. 3. člen Del dohodka, ki ustreza višini obračunanih obresti od poslovnega sklada, vlagajo podjetja, navedena v 2. členu, v svoj* poslovni sklad. Letni načrt uporabe sredstev poslovnega sklada sestavljajo komunalne gospodarske organizacije po smernicah občinske skupščine Ljub-ljana-Centcr. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Številka: T/PO-420 — Obresti od poslovnega sklada. Datum: 11. julija 1963. Predsednik občinske skupščine ing. Drago Lipič, L r. OBČINA LJUBLJANA- SIŠKA 583. ni a podlagi člena 116. splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Ur. 1. FLRJ št. 45-585/60) in 27. člena statuta občine Ljubljana-Šiška je občinska skupščina Ljub-ljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. julija 1963 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada. 1. člen Ustanovi se občinski zdravstveni Investicijski sklad za potrebe zdravstvenega varstva občanov. S sredstvi sklada se financirajo investicije na področju zdravstvenega varstva občine Ljubljana-Siška. 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 3. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje sedem članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina na skupni seji obeh zborov, in sicer: — tri člane izmed odbornikov občinske skupščine, — ostale člane izmed javnih zdravstvenih delavcev. Upravni odbor izvoli predsednika izmed svojih članov. Mandatna doba članov upravnega odbora traja dve leti. Vsako leto se lahko izmenja polovica članov. 4. člen V občinski zdravstveni investicijski sklad se stekajo sredstva iz naslednjih virov: a) prispevki in skladi zdravstvenih ustanov (drugi odstavek 98. člena in člena 109 splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe); b) prispevki iz skladov zavarovalnih zavodov; c) prispevki iz proračunov in skladov politično teritorialnih enot; d) prispevki iz sredstev gospodarskih in drugih organizacij, ustanov tar državljanov; e) krediti; f) drugi viri. Občinska skupščina lahko odloči, da se vlaga v ta sklad do 50 % amortizacije vsake zdravstvene ustanove na območju občine. Amortizacijska sredstva se štejejo kot posojila, ki jih mora investicijski sklad vrniti zdravstvenim zavodom ob pogojih in na način, kakor je to predpisano v odloku, po katerem so bila sredstva vanj vložena, če ni v pogodbi med zavodom in skladom drugače določeno. 5. člen Administrativne zadeve in posojilno službo opravlja za zdravstveni investicijski sklad Narodna banka. 6. člen Upravni odbor sklada sestavi finančni načrt sklada po smernicah pristojnega sveta občinske skupščine Ljubljana-Siška. ' Natančnejše razmerje ustanovitelja do sklada določi ustanovitelj s pravili. 7. člgn Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 420-3/63-2/2. Datum: 11. julija 1963. Predsednik občinske skupščine Miran Goslar, 1. r. 584. Na podlagi 106. člen zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ Št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je občinska skupščina Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. junija 1963 sprejela ODLOK o ustanovitvi občinskega sklada sa borce. 1. člen Ustanovi se občinski sklad za borce občine Ljubljana-Siška (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sredstva sklada so: 1. dotacije iz občinskega proračuna, 2. prispevki gospodarskih organizacij in ustanov, 3. prispevki družbenih in političnih organizacij, 4. drugi dohodki (dotacije, darila, prispevki, volila itd.),' 5. participacija republiškega sklada, 6. obresti sklada. 3. člen Sredstva sklada se uporablja za stalne priznavalnine, občasne pomoči, štipendije, stroške pri pridobivanju kvalifikacij, zdravljenje borcev, pomoč za šolanje in zdravljenje družinskih članov umrlih borcev ter reševanje stanovanjskih problemov nezaposlenih borcev. 4. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 5. člen Sklad ima pravila. S pravili' sklad^ se določita organizacija in način poslovanja sklada. S pravili sklada se določi, katere kategorije udeležencev NOR rešuje sklad in najčin dodeljevanja priznavalnin, podpor in pomoči. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 11 članov. Imenuje ga občinska skupščina na predlog občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV občine Ljubljana-Siška. Predsednika upravnega odbora pklada in njegovega namestnika Izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe. Funkcija članov upravnega odbora traja dve leti, 7. člen Sklad posluje po določbah zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov in po pravilih, ki jih sprejme upravni odbor, potrdi pa občinska skupščina. Sklad ima rezervo. 8. člen Upravne zadeve opravlja sklad po svojem upravnem odboru, finančna in računovodska opravila pa računovodstvo — služba za sklade — občine Ljubljana-Siška. 9. člen Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora, ob njegovi zadržanosti pa član upravnega odbora, ki ga določi upravni organ "sklada. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-402-4/63. Datum: 20. junija 1963. Predsednik občinske skupščine Miran Goslar, 1. r. OBČINA ČRNOMELJ 585. No podlagi L, 2. In 2. a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem javnem prispevku (Ur. L FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) je Občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1963 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi občinske doklade od kmetijstva in na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja v letu 1963 v občini Metlika. 1. člen V odloku občinskega ljudskega odbora Metlika o uvedbi doklade od kmetijstva in na dohodke od samostojnih poklicev in premoženja (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana, št 20-187/63) se člen 3. spremeni in se glasi: davčnim zavezancem samostojnih poklicev in lastnikom premoženja se predpisuje in pobira občinska doklada za leto 1963 od davčne osnove doseženih dohodkov, in sicer: a)" samostojni poklici: Od davčne osnove po stopnji: sc odmeri občinska doklada od 100.000 1 <7o 100.000 200.000 2 % 200.000 300.000 3 % 300.000 400.000 ' 4 % nad 400.000 5 %. b) od premoždnja in stavb dohodkov ‘od 30.000 4 % 30.000 50.000 C % 50.000 80.000 - 8 '/c 80.000 100.000 10 % nad 100.000 2. člen 12 % Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Številka: 010-25/63 Datum: 29. junija 1963 Predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar, 1. r. VSEBINA 193 — Skl<#p o sprejemu Investicijskega programa za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani. 194—204 — Izvolitve, razrešitve ln Imenovanja na 3. seji okrajne skupščine. 575 — Pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Lj. Center. 376 — Sklep o znesku podpore za opremo otroka skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja LJ. Center. 577 — Sklep o višini povračila stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo ln bivanjem v drugem kraju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Lj. Center. 578 — Sklep o znesku za pogrebnine za zavarovane osebe skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja L). Center. 579 — Sklep o sodelovanju delovnih or- ganizacij pri Izvajanju zdravstvenega zavarovanja ln o delu prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga njim odstopa komunalna skupnost socialnega zavarovanji LJ. Center, 580 — Odločba o prenosu Kmetijskega zavoda Kranj v pristojnost občinskih ljudskih odborov Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. 581 — Odlok o določitvi plačevanja pri- spevka Iz dohodka komunalnih delovnih organizacij občine LJ. Center. 582 — Odlok o višini obrestne mere. P° kateri plačujejo obresti od poslovnega sklada komunalno delovne organizacije občine I,J. Center. 583 — Odlok o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada občino LJ. Šiška. 584 — Odlok o ustanovitvi občinskega sklada za borce občino Lj. SUk*- 585 — Odlok o spremembah odloka ° uvedbi doklade od kmetijstva 1,1 na dohodke od samostojnih pok'*' cev In nremoženja v 1. 1983 obči' ne Metlika.