104 105 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA dalje, se gugajo, nesejo lešnik, najdejo sir, so vrači, umrejo od medenjaka, so debele in ohole, preživljajo zimo, gredo spat in nam delijo srečo. Mišji svet se preko glasbenih zgodb prelevi v resnični svet otroškega doživljanja in sprejemanja življenja na ravni popolne domišljije, skupaj s katero se celotna zvočna magija prav- zaprav tudi zgodi. Zagotovo lahko razumemo, da imajo tudi miške svoja življenja, polna tegob, strahov in vesel ja, otroci pa preko odličnih ritmi- zacij besednih in melodičnih zvez pre- poznavajo glasbeno literaturo kot pri- povedni in glasbeni element, s katerim si odstirajo tako pravljične kakor tudi magične svetove nevidnih izmišljij. Pri izvedbi so sodelovali še Matic Smolnikar (kitara), Aleš Zorec (raz- lična tolkala), Janez Krevel (kontrabas), Aleksander Živko (klavir), Rok Feli- cjan (klarinet), Katarina Kozjek (vio- lončelo), Klemen Bračko (viola), Dejan Maleš (harmonika), Lorenzo Contaldo (fagot), Eva Arh (pikolo), za glasbeno produkcijo je poskrbel Matic Smol- nikar, tonski mojster pa je bil Metod Komatar, ki je poskrbel tudi za miks in mastering posnetkov. Že omenjena pevka Laura Zafred pa je tudi avtorica glasbe in aranžmajev, igrala je violino in poskrbela za dodane zvočne učinke (žvižgi, črički, pisalni stroj), hkrati pa se podpisuje tudi kot producentka celotne glasbene zgodbe. Veseli smo lahko, da je tako zanimiv in kvaliteten izdelek zagledal luč sveta in s tem osvetlil otroški svet domišljije, ki zagotovo domuje in snuje Drobtine iz mišje doline na vse mogoče načine. M I TJ A R E I C H E N B E R G VEČ IGRIŠČ, MANJ PARKIRIŠČ. Maša Ogrizek: Luka iz bloka: nove dogodivščine iz Koko mesta. Ilustriral Miha Hančič. Dob: Miš, 2022. Maša Ogrizek: Luka iz bloka 2: nove dogodivščine iz Koko mesta. Ilustriral Miha Hančič. Dob: Miš, 2023. Sadovi sodelovanja Maše Ogrizek in Mihe Hančiča se debelijo in množijo že vsaj pet let, kolikor jih je preteklo od izdaje zbirke ilustriranih kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu. Sledila ji je kartonka Koko mesto, zabavna igro- knjiga, kmalu zatem pa prva deseterica stripov v zbirki Luka iz bloka, ki se ji je letos pridružil še drugi del “novih dogo- divščin iz Koko mesta”. Že prve Han- čičeve ilustracije vsebujejo nekatere stripovske elemente, kot so govorni oblački in gibalne črte, pa tudi zgodbe same formalno in vsebinsko ustrezajo meram kratkih etap stripovske serije. Na rabo enakomerne forme je prav gotovo vplivala tudi revijalna narava stripov, prvotno objavljenih v Cicibanu, šolskemu letu in letnim časom pa sledi tudi zaporedje zgodb v zbirkah. V središču stripov so štirje glavni junaki, sosedi, sošolci in prijatelji: bober Luka, martinček Amir, medvedka Lili in želvak Oskar. Oblikovani so skladno s stripovsko konvencijo, da se njihova podoba v zgodbah ne spreminja. Pri serialnih stripih je tovrstno ponavljanje skorajda nujno, da so osrednji liki bral- cem nemudoma prepoznavni in lahko fokus pripade dogodku v posamični zgodbi. Imajo prepoznavna oblačila in določujoče atribute, pa tudi po karak- teristikah ustrezajo tipom v otroški in mladinski literaturi: Luka je frajer z rolko in kulsko frizuro, Amir je nagajiv šaljivec z nogometno žogo, Lili je neko- liko nerodna in okorna, a ima pri sebi zmeraj sladkarije, Oskar pa je plašen in priden piflar, ki rad bere stripe. Kadar se katera od stalnih lastnosti spremeni, je to vezano na konkreten kontekst, denimo ko si za igro na snegu oblečejo bunde, ali pa je to posebej izpostavljeno kot del vsebine, npr. ko si v zgodbi Za pusta hrusta nadenejo kostume. Avtorski tandem je posebno pozor- nost pri oblikovanju glavnih junakov namenil njihovi živosti, v kateri se pogosto prepoznamo in se z njihovimi čustvi in mislimi zlahka poistovetimo. Liki jočejo, se jezijo, padajo s skirojev, rolk in koles, snemajo trike s telefoni, igrajo Playstation, se obmetavajo s sne- žnimi kepami, se tolažijo, hihitajo in kro- hotajo ter sanjajo o slastnih McBedrcih. Tudi sicer je celostna zasnova zbirk ustvarjena z mislijo na začetniške stri- povske bralce, saj je zgodbam skupna pripovedna jasnost na verbalnem in likovnem nivoju. Posredni pripovedo- valec je omejen na poročanje stila “nas- lednji dan” ali “dve buški, tri praske in pet modric kasneje”, večina z velikimi tiskanimi črkami izpisanega besedila pa je v dialogih, postavljenih v oblačke klasičnih oblik. Kot je običajno za Han- čičeve stripe, je tudi Luka iz bloka zvo- kovno močno podkrepljena zbirka, saj kar mrgoli v podobe vključenih med- metov. Njihov likovni zapis je sicer pre- cej enoličen, a tovrstna odločitev hkrati omogoča, da ti ne zvajajo pozornosti od junakov in njihovega delovanja, temveč ga le spremljajo. Poleg značajskega humorja, ki pri- haja do izraza v medsebojnih odnosih in odzivih, se lahko nadejamo številnih besednih iger ter zbadljivih rim, recimo ko medvedka najavi: “Vpisala se bom na balet,” goski pa ji hihitaje odgovo- rita: “Kdor bo plesal s tabo, bo polpet.” Medtem vizualni del doda še zabavne situacije, kot so razni padci, prdci in zardevanja. Tečna ostarela soseda Koko Dajsa je vključena v zgodbe kot kon- trast otroški igrivosti in radovednosti, učiteljica štorklja Špela med poukom guči, pardon, govori, brata zajca pa sta zmeraj pri volji za norčije. Humor v stri- pih je prilagojen ciljni publiki, a k sreči ni pretirano čistunski, navsezadnje pa bi si tudi po izkušnjah starejših bralcev težko zamislili boljšo popotnico za prve korake vstopa v svet stripa. Osnovna razporeditev stripovskih strani je šablonska, trem stranem z mrežo okvirčkov sledi sklepna celostran- ska postavitev, ki jo zamejuje krog. Poleg enovite vizualnosti imajo zgodbe tudi poenoteno strukturo, kjer nastavku, dogodku in zapletu sledi ugoden raz- plet. Na ustaljeni shemi se nato pojav- ljajo dinamični poudarki, kjer denimo oblački, predmeti ali liki redno sto- pajo čez robove okvirčkov ali pa mreža okvirčkov deluje kot ena risba. Tak pri- mer je razporeditev šestih enakomerno velikih okvirčkov na strani, da izgledajo kot okna šestih stanovanj, po dve v vsa- kem nadstropju, med katerimi poteka igra z vodnimi baloni, kapljice vode pa se ne zmenijo za praznine med okvirčki in špricajo kar po celi strani. Primer z vse- bino podkrepljenega vizualnega odmika je recimo k Lili usmerjen miselni obla- ček, ki ima namesto običajne verige krogcev srčke, saj medvedka ravno razmišlja o tem, kako je Amirjev brat luštkan. K cilju jasnosti se risba najbolj približa s premišljeno gostoto elementov in njihovim izmenjevanjem. Ko avtorja želita, da je naša pozornost na akciji, liku ali govoru, so ozadja prazna in bledih odtenkov, okolica je le nakazana. Med okvirčki se mestoma pojavijo taki, ki nimajo izrisanih robov in se “izlivajo” v belino strani, ti so prikladni za pomen- ske poudarke. Kadar pa okolje ali stri- povska “scenografija” nosi pomembne informacije, je risba gosta, recimo ob 104 105 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OTROK IN KNJIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA dalje, se gugajo, nesejo lešnik, najdejo sir, so vrači, umrejo od medenjaka, so debele in ohole, preživljajo zimo, gredo spat in nam delijo srečo. Mišji svet se preko glasbenih zgodb prelevi v resnični svet otroškega doživljanja in sprejemanja življenja na ravni popolne domišljije, skupaj s katero se celotna zvočna magija prav- zaprav tudi zgodi. Zagotovo lahko razumemo, da imajo tudi miške svoja življenja, polna tegob, strahov in vesel ja, otroci pa preko odličnih ritmi- zacij besednih in melodičnih zvez pre- poznavajo glasbeno literaturo kot pri- povedni in glasbeni element, s katerim si odstirajo tako pravljične kakor tudi magične svetove nevidnih izmišljij. Pri izvedbi so sodelovali še Matic Smolnikar (kitara), Aleš Zorec (raz- lična tolkala), Janez Krevel (kontrabas), Aleksander Živko (klavir), Rok Feli- cjan (klarinet), Katarina Kozjek (vio- lončelo), Klemen Bračko (viola), Dejan Maleš (harmonika), Lorenzo Contaldo (fagot), Eva Arh (pikolo), za glasbeno produkcijo je poskrbel Matic Smol- nikar, tonski mojster pa je bil Metod Komatar, ki je poskrbel tudi za miks in mastering posnetkov. Že omenjena pevka Laura Zafred pa je tudi avtorica glasbe in aranžmajev, igrala je violino in poskrbela za dodane zvočne učinke (žvižgi, črički, pisalni stroj), hkrati pa se podpisuje tudi kot producentka celotne glasbene zgodbe. Veseli smo lahko, da je tako zanimiv in kvaliteten izdelek zagledal luč sveta in s tem osvetlil otroški svet domišljije, ki zagotovo domuje in snuje Drobtine iz mišje doline na vse mogoče načine. M I TJ A R E I C H E N B E R G VEČ IGRIŠČ, MANJ PARKIRIŠČ. Maša Ogrizek: Luka iz bloka: nove dogodivščine iz Koko mesta. Ilustriral Miha Hančič. Dob: Miš, 2022. Maša Ogrizek: Luka iz bloka 2: nove dogodivščine iz Koko mesta. Ilustriral Miha Hančič. Dob: Miš, 2023. Sadovi sodelovanja Maše Ogrizek in Mihe Hančiča se debelijo in množijo že vsaj pet let, kolikor jih je preteklo od izdaje zbirke ilustriranih kratkih zgodb Koko Dajsa v mestu. Sledila ji je kartonka Koko mesto, zabavna igro- knjiga, kmalu zatem pa prva deseterica stripov v zbirki Luka iz bloka, ki se ji je letos pridružil še drugi del “novih dogo- divščin iz Koko mesta”. Že prve Han- čičeve ilustracije vsebujejo nekatere stripovske elemente, kot so govorni oblački in gibalne črte, pa tudi zgodbe same formalno in vsebinsko ustrezajo meram kratkih etap stripovske serije. Na rabo enakomerne forme je prav gotovo vplivala tudi revijalna narava stripov, prvotno objavljenih v Cicibanu, šolskemu letu in letnim časom pa sledi tudi zaporedje zgodb v zbirkah. V središču stripov so štirje glavni junaki, sosedi, sošolci in prijatelji: bober Luka, martinček Amir, medvedka Lili in želvak Oskar. Oblikovani so skladno s stripovsko konvencijo, da se njihova podoba v zgodbah ne spreminja. Pri serialnih stripih je tovrstno ponavljanje skorajda nujno, da so osrednji liki bral- cem nemudoma prepoznavni in lahko fokus pripade dogodku v posamični zgodbi. Imajo prepoznavna oblačila in določujoče atribute, pa tudi po karak- teristikah ustrezajo tipom v otroški in mladinski literaturi: Luka je frajer z rolko in kulsko frizuro, Amir je nagajiv šaljivec z nogometno žogo, Lili je neko- liko nerodna in okorna, a ima pri sebi zmeraj sladkarije, Oskar pa je plašen in priden piflar, ki rad bere stripe. Kadar se katera od stalnih lastnosti spremeni, je to vezano na konkreten kontekst, denimo ko si za igro na snegu oblečejo bunde, ali pa je to posebej izpostavljeno kot del vsebine, npr. ko si v zgodbi Za pusta hrusta nadenejo kostume. Avtorski tandem je posebno pozor- nost pri oblikovanju glavnih junakov namenil njihovi živosti, v kateri se pogosto prepoznamo in se z njihovimi čustvi in mislimi zlahka poistovetimo. Liki jočejo, se jezijo, padajo s skirojev, rolk in koles, snemajo trike s telefoni, igrajo Playstation, se obmetavajo s sne- žnimi kepami, se tolažijo, hihitajo in kro- hotajo ter sanjajo o slastnih McBedrcih. Tudi sicer je celostna zasnova zbirk ustvarjena z mislijo na začetniške stri- povske bralce, saj je zgodbam skupna pripovedna jasnost na verbalnem in likovnem nivoju. Posredni pripovedo- valec je omejen na poročanje stila “nas- lednji dan” ali “dve buški, tri praske in pet modric kasneje”, večina z velikimi tiskanimi črkami izpisanega besedila pa je v dialogih, postavljenih v oblačke klasičnih oblik. Kot je običajno za Han- čičeve stripe, je tudi Luka iz bloka zvo- kovno močno podkrepljena zbirka, saj kar mrgoli v podobe vključenih med- metov. Njihov likovni zapis je sicer pre- cej enoličen, a tovrstna odločitev hkrati omogoča, da ti ne zvajajo pozornosti od junakov in njihovega delovanja, temveč ga le spremljajo. Poleg značajskega humorja, ki pri- haja do izraza v medsebojnih odnosih in odzivih, se lahko nadejamo številnih besednih iger ter zbadljivih rim, recimo ko medvedka najavi: “Vpisala se bom na balet,” goski pa ji hihitaje odgovo- rita: “Kdor bo plesal s tabo, bo polpet.” Medtem vizualni del doda še zabavne situacije, kot so razni padci, prdci in zardevanja. Tečna ostarela soseda Koko Dajsa je vključena v zgodbe kot kon- trast otroški igrivosti in radovednosti, učiteljica štorklja Špela med poukom guči, pardon, govori, brata zajca pa sta zmeraj pri volji za norčije. Humor v stri- pih je prilagojen ciljni publiki, a k sreči ni pretirano čistunski, navsezadnje pa bi si tudi po izkušnjah starejših bralcev težko zamislili boljšo popotnico za prve korake vstopa v svet stripa. Osnovna razporeditev stripovskih strani je šablonska, trem stranem z mrežo okvirčkov sledi sklepna celostran- ska postavitev, ki jo zamejuje krog. Poleg enovite vizualnosti imajo zgodbe tudi poenoteno strukturo, kjer nastavku, dogodku in zapletu sledi ugoden raz- plet. Na ustaljeni shemi se nato pojav- ljajo dinamični poudarki, kjer denimo oblački, predmeti ali liki redno sto- pajo čez robove okvirčkov ali pa mreža okvirčkov deluje kot ena risba. Tak pri- mer je razporeditev šestih enakomerno velikih okvirčkov na strani, da izgledajo kot okna šestih stanovanj, po dve v vsa- kem nadstropju, med katerimi poteka igra z vodnimi baloni, kapljice vode pa se ne zmenijo za praznine med okvirčki in špricajo kar po celi strani. Primer z vse- bino podkrepljenega vizualnega odmika je recimo k Lili usmerjen miselni obla- ček, ki ima namesto običajne verige krogcev srčke, saj medvedka ravno razmišlja o tem, kako je Amirjev brat luštkan. K cilju jasnosti se risba najbolj približa s premišljeno gostoto elementov in njihovim izmenjevanjem. Ko avtorja želita, da je naša pozornost na akciji, liku ali govoru, so ozadja prazna in bledih odtenkov, okolica je le nakazana. Med okvirčki se mestoma pojavijo taki, ki nimajo izrisanih robov in se “izlivajo” v belino strani, ti so prikladni za pomen- ske poudarke. Kadar pa okolje ali stri- povska “scenografija” nosi pomembne informacije, je risba gosta, recimo ob 106 107 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 117, 2023 OT ROK IN KN JIGA 117, 2023 | OCENE – POROČILA prikazu otroških sob, ki veliko povedo o posameznikovih interesih. V obeh zbirkah spremljamo junake v sicer vsakdanjih življenjskih situa- cijah, ki pa jim prinašajo pomembne izkušnje in spoznanja o sebi, okolici in družbi. Zgodba V slogi je moč v ospredje postavlja hišna opravila: Oskar posprav- lja za seboj in vzorno reciklira, medtem ko mora Luki mama zagroziti s prepo- vedjo igrišča, če ne pomije posode – tako se mimogrede in s smehom dotaknemo različnih tipov vzgoje ter dolžnosti in navad otrok v drugih družinah. V zgodbi Sprti prijatelji nesrečen nesporazum povzroči, da se klapa razdeli in sta užal- jeni obe strani hkrati, večkrat, še pose- bej pa v zgodbi Med dvema ognjema, je ošvrknjena tudi stara norma dekliških in fantovskih iger – Lili se zdijo špangice, dojenčki in nalepke dolgočasni, a jo hkrati Amir odvrne od igre s prijatelji fanti, češ da “to ni za punce”. Pomemben del njihovih življenj je seveda šola, ki se tukaj zdi vzorno prijetna in izpostavlja, da je vsak v nečem dober, pri čem pa tudi popolnoma neroden. Ta ideja ni nikjer eksplicitno izražena, ampak jo razumljivo odraža dogajanje samo. Rdeča nit dvajsetih zgodb je pomem b- nost prijateljstva, s tem pa poleg sila pomembne brezskrbne igre tudi zau- pan ja in sproščenosti, ki nam dovo- ljuje, da se brez strahu pokažemo taki, kot smo. Luka iz bloka upošteva svojo aktualno publiko in se ji prilagaja tako z obsegom kot videzom, pomembno določenim s ploskovitim digitalnim barvanjem v privlačnih gostih in živih, a skladnih odtenkih. Z idejno zasnovo ter umetniško izvedbo pa tudi obrtniš ko kakovostjo omogoča, da navdušenci nad stripi v njih najprej in predvsem uživajo, nato pa se k temu ugodju tudi večkrat vrnejo, ne da bi jih ob tem bre- menila pretirana didaktičnost. K A TJ A Š T E S L GREMO, EN DVA TRI! Darja Marinšek: Pozabljiva stonoga. Ilustracije Hana Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga (Čebelica), 2023. Letos praznujemo 70 let kultne zbirke Čebelica. Med 478 naslovov sli- kanic v tej zbirki za najmlajše otroke se je uvrstila tudi slikanica Pozabljiva stonoga (Čebelica 472), za katero je besedilo napisala Darja Marinšek, ilustrirala pa Hana Stupica. Slikanica je izšla pod budnim uredniškim očesom sedanje urednice zbirke Čebelica Irene Matko Lukan, jezikovno jo je pregle- dala Andreja Prašnikar, likovno uredila Tanja Komadina in oblikovala Sanja Janša. Slikanico odlikuje močna inte- rakcija med besedilom in ilustracijami, kar je ena izmed lastnosti postmoderne slikanice in je s tem še kako primerna za širok spekter bralcev.  Pravljica pisateljice Darje Marin- šek Pozabljiva stonoga skupaj s pito- resknimi ilustracijami Hane Stupica najmlajšim bralcem sporoča, da je včasih lahko pozabljivost naravnost očarljiva … še posebej, če je mamina. To je sodobna pravljica o majhni sto- nogi, ki se noče zbuditi in bi se najraje skrila pod odejo, da ji ne bi bilo treba iti v vrtec. Ima sto izgovorov, da ne gre, veliko nog in čevljev, a na koncu njena mama ugotovi nekaj, kar osreči obe. Ko z malo stonogico končno uredita vse probleme s čevlji (enega najdeta, za drugega dobita vezalke, naslednjega očistita …), pri odhajanju od doma mama s pogledom na koledar ugo- tovi, da je praznik. Zdaj lahko ostaneta doma in rišeta, bereta pravljice, gledata risanke in pečeta palačinke s čokolado! Darja Marinšek je študij primerjalne književnosti in angleščine končala z doktoratom iz ameriških literarnih ved. Že kot študentka je začela prevajati in se kmalu posvetila prevajanju leposlovja. Istočasno se je zaposlila kot knjižna ure- dnica, najprej pri založbi Učila, od leta 2013 pa deluje v leposlovnem uredni- štvu založbe Mladinska knjiga. Zani- miv je njen zapis o prazničnih običajih, darilih in Dedku Mrazu, saj ponuja osnovni motiv za zgodbico, v kateri je dramaturški zasuk grajen prav na kole- darju (https://www.mladinska-knjiga. si/dobrezgodbe/beremo/darja-marin- sek-s-sinom-skupaj-piseva). Rojena je bila na zadnji dan v letu, na silvestrovo. Da je kot deklica lažje dočakala dvojni praznik, ji je mama vsako leto pripra- vila adventni koledar. Daril, ki jih je dobivala, se praktično ne spomni več, njeni ročno izdelani koledarji pa so nežno zasidrani v njenem spominu. In prav koledar igra pomembno vlogo v njenem slikaniškem prvencu. Čeprav je dramaturško pomenljiv, pa iz bese- dila ni jasno, za kateri praznik gre – da je to praznik kulture izvemo šele iz predzadnje ilustracije te slikanice, kjer je na koledarju z rdečim krogcem označen 8. februar. Besedilo, v kate- rega se blago tihotapijo rime, je igrivo, ritmično spevno in – čeprav je kratko in prozno – oplemeniteno še s slutnjo pesniške anáfore, s ponavljanjem (sko- raj) istih besednih skupin. Nič ni meta- foričnega, ne simbolnega, dogajanje je enosmerno. Stonogica mora v vrtec. In pika. Gremo, en dva tri! Ta pravljica Darje Marinšek je najprej nastopila v nizu pravljic Lahko noč, otroci! Radia Slovenija 19. maja letos – pripovedovala jo je Maša Der- ganc – med pahljačo novih radijskih pravljic, ki jih skriva resnično samo- svoja radijska zbirka Čebelice. Pravljice iz domače in svetovne literature za vsako noč je ena najstarejših oddaj otroškega in mladinskega programa Radia Slove- nija, kjer le na videz obrobna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Najmlajše poslušalce vodi v svet domi- šljije v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove radijskega cikla Čebelice je Klemen Markovčič. Oddaja Pozabljiva stonoga, ki jo je uredila Alja Verbole, je bila posneta v studiu 2, glasbeno jo je oblikovala Darja Hlavka Godina, tonski mojster pa je bil Urban Gruden. Že prvi večji ilustratorski projekt Rokavička (Mladinska knjiga, 2014) je Hani Stupica še v času študija prinesel veliko priznanje, na 11. Slovenskem bienalu ilustracije je dobila nagrado Hinka Smrekarja, najvišje domače sta- novsko priznanje na področju ilustra- cije. Kmalu je dobila v upodabljanje Schönwerthove pravljice (Miš, 2017), pravljice iz 19. stoletja z nenavadnimi konci, kjer na mesto znanih junakov vstopajo novi, drugačni in vznemir- ljivi liki. Pravljice bavarskega zbiralca ljudskega izročila Franza Xaverja von Schönwertha, ki ga je Jacob Grimm opisal kot svojega edinega možnega naslednika, so bile ilustratorki, naklon- jeni nemški renesansi, pisane na kožo. S petnajstimi v umirjene tone ozadij ujetimi dvostranskimi podobami je ilustrirala še slikanico Zajčkova hišica (Mladinska knjiga, 2021) po besedilu Anje Štefan. Pripoved o prijateljstvu,