LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZ) Gltrvni urednik Hiko Ticor Leto XI. Ljubljcma, 15. aprila 1961 Odgovorni urednik Stane Čehcvii Štev. 6 NOVI STATUTI in subjektivite sile na univerzi Misel, živa in vsak dan bolj iiva nam že nekaj časa lebdi pred očmi. Nekateri jo zavest-no poglabljajo, o njej razprav-\ja4v z v$o odgovornostjo, drugim se vsiljuje sama ali pa jim jo drugi vsiljujejo, da le vedo nekaij o njej, tretjl se ttiso slišali zam.jo, kajti življe-fije se z vso neodgovornostjo preliva in žubori mimo njih. Da, prva, druge in tretje ima-mo na univerzi, tu pa imamo tudi' že precej pozmino refor-mo, ki je razvila že taliko no-vih oblik predvsem pa novega duha, vsebine; že od konca lanskega leta imamo republi-iki zakon o višjem in visokem iolstvu, ki zahteva temeljito pripravo rpovih statutov na fakultetah. A~b, tu imamo Se pedagoški kader, Zvezo komu-nistov in Zvezo študentov In prav o teh treh silah, da ne-holiko abstrahiramo, in o no-vih sftatutih v fakultetnih in univerzitetnem merilu, bi to-krat zapisali nekaj besedi. Nismo posebni strokovnjaki, vendar moramo zapisati nekaj. tudi o novih statutih, o leh, ki jih še nikfer ni, ki pa bodo kmalu tvt, darti na secirno mizo v temeljito razpravo, da bo lahko sleherni pravi član na$e univerzitetne skupnosti povedal svaje mnenje o njih. Verjetno ne bo nihče od niko-gar zahteval, naj pove svoje mnenie o statutih, po vsej ver. jetnosti ne bo tudi nihče za-hteval od fakultetnih organov, da dajo osnutke statutov v razpravo, vendar se zdi, da bo eno in drugo nujno. Novi statuti ne bi smeli pred-stavljati samo revizijo starih, kajti sicer bodo do neke mere negirali reformo, njene obji-ke in vsebinske pridobitve, predvfsern pa mjene notranje rezerve. Ko govorimo nost, ker so kot zadnje genera-cije danes že krepko zastare-lega načina šfcud'ija' v res ne-rodnem položaju. Na fakultetah je bilo do se-daj stcrjenega nekoliko manj, ker je bido težišče našega dela na statutu univerze. Z vedno intenzivnejšim delom na fa-kultetnih statutih pa se težišče dela prenaša vedtoo bolj na fa-kudt€:te, kjer bo morala naša organizacija p>rav tako odigrati pomembno vlogo. Mnenja in predloge naše oirganizacije so do zdaj vsi pristojmi iorumi vselej resno upoštevali in pre-piiičan sem, da bo tako tudi. v prihodnje. Statuti namreč v veLiki meri zadevajo tudi našo organizacijo, zato je p>rav, da ima tudi pri teim delu vlogo, ki ji gre. Kako ocenjuješ delo štu-dentovskih predstavnikov v organih družbencga upravlja-nja na fakultetah? To delo je že sedaj skoraj težko ocendti. Prvi rezuitati se bodo najbolj jasno pokazali s sprejetjem statutov, kiso pirva :n morda tuidi najbolj po-membna naloga naše mandat-ne dobe. Po že opravljenem delu pa bi lahko dejal, da so se te naloge lotili na vseh fa-kultetah dovolij resno in da bodo s svojiim delom opiravičili zaoipainje svojih tovarišev. Zdi pa se mi, da simo btili ponekod, na srečo le v- nekaj primerilh, pri. izbirl svojih predstavinikov le malce povrani in prehitrl Še pred sprejetjem staiutov na svetih bo treba po vseh fakiuil-tetah sklicati zbore volivcev^ kjer bo treba šbudentovssttco iavnost seznaniti s proiblema-"iko stativtov boli obširno, ¦?ber<~r"^ ^a bo tr-va ¦'^orisitltt to p.iložnost za poročanjje volivcem o našem delu. In prfr-pi^ičan sem, da bodo dall naij-bolj objefctivno oceno nflf^i deia prav ti zboiri v-vozgrajenem bloku, ki bi ga gradile mariborske občine, do~ bili študentje eno ali dve sta-novanjL Zasilna rešitev bi to bila, treba pa bo razmisliti vsaj na en blok za študente. Glede stanovanj je morda še najbolje na višji agronomski šoli, kjer vsaj tretjina rcdno vpisanih stanuje v domu. Uspeh mlade organizacije Odbor ZŠJ mariborskih viš-jih šol obstaja od lanskega no-vembra. To je edini organ, ki povezuje vse šole in vodi or- tehniški šoli, največ žensk pa ganizacijo vseh združenj ZŠJ. je roslava>m. Sta-novanja za študente se bodo v bodoče gradila v nefcaterih ostalih delih mesta. Tako so že v teku priprave za zidavo stolpnice blizu medicinske fa-kultete. gradijo pa tudi že bldk s kapaciteto okrog 150 postelj v Gerbičevi ulici nasproti ve-terinarske fakultete. Prednost teh domov bo to, da bodo bliž-je predavalnicam in mcrda Na prvi pogled je to nekoliko neverjetna konstrukčija. Vendar je popolnoma mogoča, če upoštevamo, da so med dejstvi in željami, ki pa so lahko zelo realne, včasih neustvarljive relacije. To bi lahko bilo katerokoli novo naselje in vendar goTori naš zapis, da je to čisto določeno riaselje. Med željami in možnostmi so, kot smo dejali, lahko nepremagljive težave, včasih pa si jih iz vnaprej določenih objektivnih vzrokov bolj delamo take. No, to je fotogratija čisto določenega naselja. Planirali smo podobnega, želimo si takega, sicer pa... Foto: Joco Znidaršič tudi to, da se bodo študentje laže vključili v komunalno de-javnost. Blck v Gerbičevi uli-ci gradi lijiuibljanska občina v zameno za že pred leti zase-dene prostore v Alkademskeim kolegijii. Poleg tega pa je umi-verza kupila tudi del blo'ka, ki ga. gradi dbčina Center. Pred-nost tega bi bila, da bi bili študentje bolj v stikiu s pre-bivalci, da bi se vključili v jhišne svete in se tako spozinali z organi družbenega upravlja-nja. Sredstva za nova stano-vanja zagotavlja Sklad za iz-gradlnjo študentovskih doimov pri univerzi, vanj pa prisipe-vajo ljudski odbori in republi-ški- sklad *za izgradnijo stano-vanj. Do leta 1965 bo za štu-dente predkrbljenih 1000 novih postelj. O tem mi je pripovedoval tudi seikretar UK ZKS Stane MarkAč: »-Z vpeljavanjem eko-nofmskih cen, s prenehanjem sulbvencioniranja in dotiranja menz je študeint izenačen z ¦ostalimi prebivalci. Zdaj ni potrefoe, da bi imeli nekaj sa-mo štodentovsikega.- Studenta je treba vkljtičiiti v družbeno in politično življenje komune, Športna hala bi bila odprta tu-di za ostale prebivalce Rožne doline. Poleg nje bi se zgra-dil morda tudi trgovski lokal, ki bi prav tako služi] vsem pfebivalcem.« All bo zgrajen tudi samski blok? Skoraj bi se zadovoljil s tem, toda hotel sem zivedeti že kaj. O tem kočljivem vpraša-nju sem hotel zibrati čim ve^ mnenj. Obiskal sem dva štu-denta v četrtem bloku. Njunih imen ne bom omenjal. Vem. da se njuni mnenji ne bi raz-llkovali dosti od mnenj ostalih naseljanov; Zastavil sem jima poddbna vprašanja kot osta-liim. I. študent: »Slišal sem, da so nameravali v Naselju gra-diti samski blok za delavce. To se mi je zdr/o zelo dobro. Ne vem, zakaj niso tega izpe-ljali. Spoznali bi se z delavci prj športu, ali pri kakih pri-reditvah. Na tak neposreden način bi se študentje seznanili z njihovim življenjem, spozna-li bi način proizvodnje, de-lavsiko samoupravlj anj e... Morda bi se tudi delavci na-učili česa od nas...« II. študent: »Da bi bili iz-olirani? Mislim, da ne. Malo preveč smo morda res izcli-rani od ostalih študentov. Ti-ste izikaznice za prireditve v Naselju se mi zde odveč. Prav je, da gradijo stolpnico za me- dicince pri njihovi falkulteti. Tako jiin je mnogo olajšano. Vendar bi morali nadaljevali tudi z gradnjo v Naselju. Do-bro je, če so žtudentje skmpaj, bolj se znagdejo...« Stopil sem še na Univerzi-tetni odbor. Pogovoril sem se o tem s predsednikom Jankom Puklavcem in Rudijem Sima-cem, Id odgovarja za social.no ekonomska vprašanja. Takole je bilo njihovo mnenje: »Lo-kacija menze ni taka, da bi bilo vanjo noč prltegniti čim več zunanjih abonentov. Prl tako majhnem številu abonen-tov pa ne gre. Gradnjo Naselja je treba nadaljevati. kakor je bilo v prvotnem načrtu, le ta-ko bo menza lahko v redu delovala. Če se v Naselju ne bo več gradilo stanovanj za študente, zakaj bi tu ne gra- dili samskih blokov? Zakaj bi Naselja ne dogradili do konca? Tu gre vendar za neizkorišče-nost menze. Plačevanje reži-je se ne more nadaljevati v nedogjed. Vendar pa je sama gradrrja Naseija vprašanje zase. Nad izvajalci del ni nobene kon-trole, dela so izvršema površ-no in brez kakršnekoli odgo-vomositi. To, da se gradijo študentovsfea stanovanja v ostalih delih mesta, je dobra zamisel. Otežkočena bo samo organizacija. Vprašanje je, ko-lifco bodo fakultetni odbori uspeli pritegniti študente.« Vprašanje Študentovskega naselja je morda že rešeno. Rljufo temu pa sem pisal o različnih mnenjih. Morda bi jih bilo dobro upoštevati. I. P. Zapiski z avto ccste Prehodna zastava v Crni travi (Nadaljevanje s prve strani) skimi črkami. Dvignem slušal-ko; govori fotoreporter Mlado-sti. Zao'Std je s pokvarjenim vozilom v Vlasotincih in zah-teva, da pošljemo drug avto ponj. Stvar je nujna, on mora še danes v Crno travo. Torej je vendarle res. Beo-grajčam so si prislužili preho-dno zastavo Glavnega štaba. Seveda ne morem skrivnosti obdržati zase. Vendar nihče mi ne veriame, celo komandant brigade ne. Ponujajo mi stave. da bi se izkazalo, da jih vle-čem za nos. (Žal principielno sprejemam stave le o negoto-vih stvareh.) Električarji naselja ie prično postavljati zvočnike okrog za-silnega odra. Ko je vse ureje-no, vse brigade in vsa vas zbra-na, prične komandant naselja Branko brat% poročilo. RurGn-sko vpitje in gromki brigadir-ski pozdravi spremljajo njegn-ve besede, da so vse štiri bri-qade iz naselja proglašene za udarne. Na koncu dolgega se-znama udarnih in pohvaljenih brigad sledi: Prehodno zastavo Glaimega štahn prcjme kot najboljša brigada na vsej trasi avtoceste in trasi obvozne ce-ste vodje — Crna trava beo-prajska študentovska hrigada iz naselja Ratko Pavlovic v Crni travi. *ladaljnjeqa beio-dila porocila ni slišal nihče. Komandanta brigade in ko~ mandanta naselja so brigadirji dvignili na ramena. Razvilo se je res pravo brigadirsko vese-Ije. Kres je segal do neba, kolo se je vilo do pozne, oziroma zgodnje ure, dokler niso vsi brigadirji izgubili glasu. Drugo jutro so krenili Beo-grajčani z zastavo na delo, trd-no odločeni, da v tej dekadi dosežejo še boljše rezultate. Vsi, še vaščani in brigadirji, ostalih treh brigad, ki so za trenutek pozabili na rivalstvo brigad v naselju smo bili po-nosni, da je naša brigada z osvojitvijo prehodne zastave, najbnlje demo.ntirala besede • manjšem pomenu delovne dkm cije na tem odseku. my ŠOLSTVO V ITALUI NEENAKOST IN ZMEDA Italija — ena prvih evropskih dežel, ki je imela univerze... Ustanovitev univerz sega doleč nazaj v zgodovino v 13., 14. in 15. stoletje. Takraf seveda še ne moremo govoriti o Italiji kot državi, kajti ia prav sedaj slavi svofo stoletnico... Fašistična mladež in pcdobni prenapeteži v Trstu in okoiici izrabljojo po-memben dogodek in prirejafo protijugostovanske de-monstracije. Ali se zgodcvina ponavlja? Seveda se, toda kot farsa. In še nekaj nam povedo ti dogociki. Vsako sklicevanje na dvatisečietno kulturo, kar rad pcčenja prenekafsri ittsiijanski izcbmženec, je jaSovo, kajti povprečen državljan ima od te kvllme zeka ms!o. Kultura je !e za smelano iialijanske družbe, ta pa se zanja dosii ne meni, ozircma je kultura zcanjo !e objekt za izživljanje snobizma. Sicer pa se ta smetana raje vdcja drugim stvarem ... Italijanske univerze imajo skoraj šeststoletno tra dicijo. Ta jih bremeni! Ne? Kako bi si sicer razlagali besede nekega uglednega italijanskega univerzitetnega profesorja, da italijanske univerze v času atomske energije in osvajanja vesolja še vedno uporabljajc konja... Danes je v Italijii več kot dva milijona nepismenih, za časa fašizma je sicer uradno veljalo, da je nepisme-nost popolnoma izkoreninjena. »No, jasno je, da jc fašisUčni režim lagal«, tako boste dejali, »kdo neki bi mu verjel?« Toda takšnih laži, majhnih in velikih in tistih, ki si nadenejo bolj uglajeno obleko podkupo-vanja — posrednega in neposrednega — ter iskanja zvez je tudi danes prav na področju šolstva in pro-svete več kot preveč, Morda ti pofmi celo ne zajamejo vsega, kar se tam dogaja... Po italijanski ustavi je šo-lanije do 14. leta obvezno. To~ da, da bi bilo to uresničenc v praksi, ne moremo reči. Še celo maraj! Statistike kažejo, da je praiksa zelo dafeč od te-ga. Izmeid 100 oitrok od 11 do 14 let jih gre le 17 v srednjo šoilo, 14 v strokovno ostali pa, se pravi velilka večina, konča šolamje s 5 razredi osnovne šo-le in otsitane oelo življenje na pol pismenia. Ti otiroci so de-laivskega,, pnetežno pa kmečke-ga poireikla. Šolsbvo v ItaJiji je velik pro-bleim, zlasti če upoštevamo, da v priibližno 5750 itaiijan-skih občinah ni niobenih šol, ali da skoraj 1.5 milijona otrok v staroiSti od 11 do 14 !et ^spioh ne obiskuje šole. Po ne-kaitetrih načrtih bi moirali za-nije zgraditi kar petdesettisoč niovih učilnic ... ©esetleini načrt za razvo',j šolstva je ob-ljiiiblgal poleg tega tudi ielo-vadnice,, bazene, iigrišča, skrat-ka vse, kar mora irneti mo-darna šola. Toda trenutno je v povprečju ostalo pri starem. V Italiji lahko često beremo in Slišimo, da se želi šo]at: preveč Ijudi. To vsekakor ni nič drugega kot oživljamje r€-aikcionarnega pojmiovanja, da moira biti šola sito. Bolj kot bo sito gosto,, bolje b>o za kul-tiuro italijainsikega ljudstva. Prav tatoo je v Italiji nemalo izoibražencev, ki zatrjuje,io, da je bila šola takrat nekaj vrcd- na, ko je 14-letni deček ali de-klica znail prevajati rimske klasdke v brezhibno italijan-ščino. (Takrat je bilo 80 od-stcrtikov pirebivalstva popolno-ma nepismenega!) Takšna poj-movainga igraijo še dandanes veliko vlogo,, čepraiv si bolj smeli problemi v zivezi s šol-stvom že utirajo pot zlasti po zaslugi levioarskih strank. Šola naj bo do 14. leta sta-rosti oibveizna za vse — to je osnovna misel, ki se kakorr rdeča nit vleče po načrtu re-forme italijaneikegia šolstva. Mirno lahko rečemo, da po-meni to pravo nevoluciio za i'alija:nt3ki šolski sistem,, ki do-slej ni temeljil na vrednote-nju dela učenca ali dijaka po FORUM New York Herald Tribune 1961 2e petnajstič od 1. 1947 je Iist New Tork Herald Tribune organiziral letni forum srednje-šolcev, ki so se ga udeležili dijaki iz 34 držav. Namen foruma je omogočiti izmenjavo mnenj med srednješolci, kar naj bi pripomoglo k boljšemu razumevanju tako med dijaki ameriških šol kot med obiskovalci. Dijaki so izbrani na natečajih, ki so jih organizirala ministrstva za prosveto držav, iz katerih učenci prihajajo. Predstavnica Jugoslavije na letošnjem forumu je 18-letna Veroslava Ivkovič. Na sliki: Charles Ray (drugi na levi), mštruktor, se razgovarja o šolskem programu z delegati foruma v osrednji šoli v Malvernu. Veroslava Ivkovič je v desnem kotu slike njegovi pridnosti in prizadev nosti, temveč na pridobivanju ocen v skladu s klino>m, ki so ga obvladovali njegcvi starši na družbenii lestvici. Vprašanie je le ali bo refotmo uspelo sipeljati., ker kaže, da bo pre-cej boileča. Osrtiro ,fi nasprotu-iejo založniki, ker ne bodo več mogli prodajati knjig in zno-va tiskati nove, in pa tudi uč-no osebje. Založniki in učno csebje so med sefooj tesno po-vezani oz. j,e njihovo sodelova-nje nekako takšno: založrJška pod-jetja obsipavajo uono oseb-je z dairili in jih prosijo, naj predpišego za šolo ta in ta uč-benik. Kaže, da bo refomiia to o>dpravila, saj so bili nesmisii takšnega ravnanja oči-tni, ker so se tako učbeniki za posa-m^eane pairalelke med seboj popol noma razlikovali. Reforma šoilantja ima v na-črtu splošno modernizaicijo po-ufca, zlasti pa uvedbo najmc-dernejših uioil — maigmetofoni, plošče itd. te>r vne-sti v pouk čimveč piraiktifeosti in spod-bujati učenca k razmišljanju in razpravljainju o posameznih pnobtemih. Reforma strukture univerze V prihodnjih 15 letih bi mo-rale univerze dati letno naj-manj 50 tiisoč novih strokoa*-noaikov, kar je letno 28 tisoč več kiot doisled. V letu 1975 bi moiraila Italija imeti 40 tisof uiniveirzdtetnih profesorjev in asistenitoiv namesto sedanjih '5.800. Študentje in profesorji sikupaj terjajo ve-5j.a sredstva za univerze. Iiani je bilo ob-1'j'ulbljenih le približno 50 tnUi-jaird lir, kar je občutno pre-maloi, če hočeijo doiseči zastav-Ijene ailje. Podeg tega se vedno bolj postavljajo na univerzah težnje po prilaigajianju univer-zitetnegia pooika in znanstveno raziskovalnega dela razvoju dežele ter njeniin potrebam in zahfevam. študij na univerzi še vedno privilegij Ainkete o socialnem polbžaju študentov kažejio, da študirajo predvsem sinovi in bčere bo giartih in srednjih slojev, ker so vrata uiniverze pripaidnikom delavsikega raizreda,, dia ne go-voiriimo o kmetovalcih in dru-gih iizikarii&čamih slqjih, zaprta. Zaikiaj? Ti namreč he morejo kiriti strošteov šolanja. Knjige so zelio draige, poleg tega pa je treba pla&ati ob vpisovanju visdke taikise. Na uiniverzi v Toninu znašaijo letruo takse od 50 tisoč dio 180 tisoč lir, na pc-litetaišikem institutu od 80 ti-soč do *0 tiisač lir. Za živlie-nije pa poraibi študent približ-no 50 do 60 tisoč lir mesečno. To znese letno skoiraj ve5 kct 1 rmilijon lir. kar je za večino siromaišnih družin nepremost-ljiva ovira. Olajšave— štipen-dije itn oprostitev plačanj^ taiks uiživa le rnajhno 'Itevilo študemtov. ItalijanskR vlada je predlo-žila pairl.amientu zafconsiki pred-log o 10 letnem razvoju šol- stvB., ki naj bi odpravil vse najoisnovnejše probleme na univerzi. Ta načrt je deležen različnih minenj in pripomo, tako profesoirjev kot študen-tov. Oboji mu očitajo, da ne ustreza dejanskim potrebam univerze, zlas-ti pa ne njeni obnovi. Univerza zaostaja za razvojem Mladi in ta.leo,tiira(na študent-je se kaj neradii posve6ajo zmainstveno - raziSikovalnemu delu, zaradi premajhne mate-rialne stimuliacirje in zato ker vedio, da zlepa ne bodo pro-drli. Od plače ne morejo ži-veti vsarj ^ne tako, kot mora žiiveti intelektualec. hkrati pa niimajo časa za nobeno dru?o delo, ker univeirza terja celeg? človeka. Indusftrija plača bolje — mlad inženir dobi celo dc 120 tisioč liir mesečno, na tini-verzi pa bi prejel moirda le 50 tdsoč lir. V začetku letošnjega leta. 27. januarja, so študentje in profesorji skupaij slavdli Dan univerzp. Takrat je bilo sli-šati nemalo ostrih kritik na račun razmer na umiiverzah. Univerza je v agoniji, ne gre v korak s kuiliturnim, prosvet-nim, gospodarskim in teihnič-nim razvodem, izobraževanje in izpopolnjevanje strokov-njakov je skupna stvair in od tega je odvisen napredek dv-žave itd.... Takšnih in podob-nih besedi je bilo slišati po-vsod. Dan univerze 27. januar je bil hkrati lepa priložnost, da so študenitije ii- profesorj: skupno obrnili pozcxrnost jav-nosti na razinere na univerzi in na usodo zniainstveno raz-isikovailnega dela. ZaniiimiFa je, da so v oceni položaja in raz-mer soglaša.li pripadniki vseh politidnih sil. Raeen tega so se izrekli za skupno akcijo prafesorjev, asistentov in štu-dentov. Skupno so ainalizirali stanje in elaborat predložili poslancem in senatoff-jem ter voditeljem posameznih strank Premalo profesorjev V Italiji je danes 250 tiso* študemtov ter samo 2000 red-nih profesoirjev in 3700 ?tsi-stentov. 70 odstotkov prtda-vaaij vodiijo honoirarni preda-vatelji. Neki profesor predava celo za tisoč do 2 tisoč študen-tov, čeprav veino,, da se da uspešno delati le s skupino 30 ali 40 študentov. Za tako veli-ko število slušateljev ni pri-memih prostorov, taiko da so ti prisiljeni begaiti iz kraja v kraij po umiverzitefcnern sre-dišču. Le majhno šbevdto z,nairi&tve-no - raziskovalnih institutov ima na voljo vse, kar je po-trebnio za hiitro in uičinkovito delo. Večina jih nima niti naj-osnovnejših sredstev. Po ne-kaiterih načrtih naj bi bilo iz državnega proračuaia odobreno v te namene vsaj 300 milijard lir, da bi tako sanirali razmere. Kaj torej terjajo iitalijantikl študentje? Nikaikor ne tega, da bi nekdo odpravil izpite in si pridobil dipilomo negledc- na svoje znanje, temveč le de-lovne pogoje, ki bodo omogo-čili razvoj oseibnosti tako po življenjski koit strokoivni plati. To kar terjajo, je vsekakor maio in je nujno odsev raz-mer. Precej italijansikih štu-dentov š-tudira v najtežjih raz-merah. In 10-letni naičirt za razvoj šolstva? ALi ni vprašanje. da si bodo z držaivnimi sreds.tvi namenjeinimi za šolstvo ^po-mogle številne za-sebne šole vseh stopeaij, ki so v rofcafa rimokatoliške dohovščiine, P">-vsem upraivAčeno, Takžnih problemoiv je še precej zlas-ti če natčrt temeljitaje pregle-daimo. Morda še ne veste DA JE ITALIJA EDINA DRŽAVA V EVROPI, KJER TRAJAJO POČITNICE Z VSEMI PRAZNIKI SKU-PAJ 183 DNI, ŠOLSKO LETO PA 182 DA MATERE ZELO TEŽKO VPIŠEJO SVOJE OTRO-KE V 0SN0VN0 ŠOLO IN DA M0RAJ0 PRITI PRED ŠOLSKO POSLOPJE ŽE 0B 3. URIZJUTRAJ ALI PREJ, KER SICER P0 REDNI POTI NE PRI-DEJO NA VRSTO DA JE PODKUPOVANJE PROFESORJEV MA UNI-VERZI NAVADNA ZADEVŠČINA IN DA SE ZA-RADi TEGA NIHČE PREVEČ NE RAZBURJA DA JE MOGOČE DOBITI DOKTORSKI NASLOV ZA 0KR0GL0 1,5 MILIJONA LIR, VČASIH ČE GRE VSE P0 SREČI PA CELO ZA MANJ DA MORAJO ŠTUDENTJE DATI SLUGAM, Kl JIH PRIJAVLJAJO K IZPIT0M, PRECEJŠNJO NAPIT-NIN0, TAK0 DA T| ZASLUŽIJO VČASIK CELO DO 35.000 LIR HA DAN DA JE RAZMERJE MED DOCENTI \H PROFESORJI NA EN! STRANI TER HONORARNIMI PREDAVA-TEUI NA DRUGI STRANI V KORIST SLEDNJIH. PRI NAS ŠTUDIRAJO BORBA NA TREH PGDROČJIH Januar 1957 je bil mrzelme-Bec tudi v Alžiru. Franeozi imajo kasarne z dovolj debeli-m\ zidovi, da jim dež in ledeni vtfiarji ne morejo do živega. Adžirski partizani nimajo ka-sarn, včasih niti začcsno zi-danih postojank. Prenočujejo kjer koli ob kakršnem koli vremenu. Domovina jih potrs-buje, morajo in hočejo slediti njenemu klicu. Neke noči je mnral mlaipar-tizan, 18-letni poHtkoiv.isar, na konferenco v oddaljeno vas. Sel je sam. ker parti^.ani ne potrebujejo iiodičev. Bojujejo se doma, vsak grm ie dobro po-znan del 'doma. Tovnriš> so go skušali zadr-al'- drček pa je morah izpolniti nvl^ao. Nekje sredi voii ie -node1 r francosko zasedo. F-cvizov je MZo precej. sem~ -"-;i, iq mt. nut je lahko vzdr?:^l. m-letni poUtkomisar je pa- del. Ni bil ne prvi niti edini, pa vendar je njegova smrt močneje odj&knila med borci FLN: deček je bil pesnik. Kot naš Kajuh je začel pisati pes-mi, ko je vstopil v vrsto bor-cev za svobod>o Alžirije. Teden pred smrtjo je v ilegalnem li-stu Revolucion objavil pesem, ki jo je posvetil svojemu pad-lemu tovarišu. Ceux Qui ont su mourir lorsque sonna V heure cenx qui ont su parler sans changer de couleur Ils etaient les meilleurs. (Tisti, ki so znali umreti, ko je nastopil njihov čas, tisti, fci so znali govoriti, ne da bi se spremenili, ti so bili najbolj-ši...) Mohamed Aid Si je bil nje-gov prijatelj. On mi je pove-dal zgodbo o mladem politko-misarpi, povedal mi je tudi pe-sem. Zdaj jo znajo na pampt skorai vsi, ki so jo slišali. Mohamed Aid S stanujp v Studentovskem naselju. Že 10 mesecev se ukvarja z. učenjem slovenščine, jeseni pa se bo vpisal v prvi letnik elsktroteh-niške fakultete. Tndi on j? bil nolitkormsar in kavetan FLN. V ornarizaci^ ie stopil že kot qimnczijec. Takrat so šli v norf?>fine prav vsi zavedni Al-žirci: kmetje delavci, štu^ent-72, diAaki. Vsj se bore skupa) ~a isti cilj — svobodno dnmn-mno. Presen^tljiva je podobn~st •^pd osvobodilno borbn alžir-tkeaa Ijiidstva in vied našo r času dniae svetoimn> vojne Tn $o opazili ce7o Frarcozi in o tem mnojgo pišejo v svojih časopisih. Pa vendar ima vsa-ka dežela svoje posebnosti, vsaka revolucija svoje čisto posebne cilje in naloge. Ideo-logija alžirskih borcev ni niti ideologija vzhoda niti zahoda. Borba Alžirije je borba na treh področjih: ideološka — za svo-bodo, ekonomska — za kruh in politična — za mir. Borijo se za enakopravnost, da ne bo razlik med Ijudmi, da bodo lahko študirali vsi — rev-ni in bogati. V Alžiriji posvečajo mladini mnogo pozornosti. Za njeno vzgojo in usmerjanje skrbijo tri organizacije, katerih delo je tesno povezano. Union gene-rale des etudiants Algeriens, zdrnžuje napredne študente, La jeunesse sindicale in La jeu-nesse Algerienne. ŠteiHlo pre-bivalstva se * hitro veča za okrog 500.000 na leto. kar nuj-no terja rešitev problemov za-ostalostj, in organizacijo redne-pa šolstva. Alžirski študentje študirajo na 49 univerzah sve-fa. si'>obodna Alžirija bn imelc dovnlj . svojih strokovnjakov. dn n? br> poirpbnvala n^kakrš-ne pomnči nd kamtalistjčnih držav. Vsdka revoluciia spremeni 'iudi predvsem niihova mišlje-nja in interese. Drobne vsak-danje skrbi sp umaknejn dalci v preteklost želie posamezni-kov s-n nevom.embne in so vp yane v čudovitn besedo: svo-bnda. S^danjos* pa )c ena sa-"^a velika misp' skuvvn vsem. ^Ol VTOti r!7"1.^ "tirhl bnn ZC °n•<» nrj \v -?V"tn in «->rcž;ve' ves dan na otočku nri Gothen burgu. Nudila se iim ho pri ložnost spoznati skandinavsk" študente tn študentke na ple- sih in različnih družabnih ve-čerih, na pravi švedski «-cray-fish party«. Seveda pa bo osta-lo dovolj časa za osebne opravke, nakupovanja itd. Cena za tritedenski tečaj znaša 30 L, če vštejemo hrano in stanovanje za približno pet dni v vsakem kraju, vse stro-ške potovanj med že omenjt-niny mesti, izlet s čolnom Aaarhus — Oslo in vse ostaie •zlete in zabave. Sprejetih bo največ 35 oseb. samo študentov medicine. flradni jezik tečaja je angle-5čina. Medical Sumtner School in ^randinavia je morda bolj po-znana kot potujoča poletna šo-i . ki nbstnii f.c vei \et. To ie najprikladnejša oblika za 'akšen tečaj, ki združuje pri-ieten i-zlet po treh čudovitih leželah, 7, zmernim študi.iskim 'irosramom in nudi bogate Ati-'ce s študenti vscga sveta. ^skreno upamo. da bo letošnji seminar sprejet s prav tak-šnim zanimanjem in navduše-njem kot prejšnja leta. TELEGRAMI GANA - 3000 ganskih študentov bo šlo v letu 1961 študirat v Sovjetsko zvezo. To je povecCal pre, vendar je vsem skupaj v osnovi spodletelo. Tako pa nas je zgodba kljub širokemu doga-janju in tragi&aemu koncu pustila neprizadete... Docela drugače je bilo z drugo zgodbo, »Rdečlm šalom«, to drobno filmsko umetnino. Pri tem gre za izsek iz slavnega Igraanskega po-boda. ko partizanl potujejo po sovražnem ozemlju, skozl same čet-niške kraje, v najhujši zimi, skozi sneg in viharje. Večlna kadrov te zgodbe je tako pr&pričljivih, skoraj dokumentarnih, da gledalca dogajanje nehote potegne za sabo. Napetost raste od kadra do kadra, skoraj biez dialoga, le mladi partizan medltira sam s seboj o mrazu In nevšečnosUli, dokler se v osamljeni četniški vasici do kraja ne za.plete in v trenutku razvije v tragedijo, ko da koman-dant, dosleden partizanskim načelom, ubiti mladega partlzana zaradi nepremišljene kraje rdečega šala. - Vsckakor je »Rdeči šal« po-pravil vtis o celotnem filmu vsaj toliko, kolikor ga je prejšnja zgodba pustila slabega, Ob krmca naj omenimo Se zelo dobro igro Spele Rozin pre-tresljivo igro MlLana Mlloševiča in odlično interpretadjo partizan-¦kega komandanta (Janez Vrhovec). vc - Košček modrega netoa Novi domači film smo šli gledat s precejšnjo skepso, saj se nam Je bilo (po reklamnih lepakih) batl, da bo to nekaj takega. kot je film Skupno stanovanje. Vendar nas filni Tomc Janjiča v bistvu nl razočaral. To naj bi bll film, kakor povedo že v podnaslovu, o malib ljudeb, posvcčen njibovim vsakdanjim težavam, majbnim In velikim, film o Ijudeh razltčncga stanu in različnih značajev. To tudl do neke mere je, vendar se je ustvarjalcem marsikaj ponesrečllo, marsikje pa so tudi napravill kompromis, kajpak na škodo kvalitefe. Film pripoveduje o nekem dvorišču v mestu oziroma o ljudeh, kl so vezanl na to dvorlščc. Tu pa je toliko ljudi. toliko razliftnih mačajcv, da mornjo blti nujno neprestano v konfliklu, in tako nlkdar ne prldejo skupaj. Tu sta zakonca Knez, nastrojena še s staro, predvojno miselnost.io, sprta. z vsemi In sama med seboj, po-tem ded Filip, stari dobričina, ki se noče nikomur zameriti (Petre Prllčko), želczničar Bf>ro (B. Kralj), hromi Miša. pijanl cestni po-metač, vdova (^filmska vdova-n o. Markovič) itd. Usode vseh se nekako prepletajo, a iz svojega ozkega akvirja ne morejo. — Končno «e vse srečno kanča... Na.ivečja hiba filma pa je vsekakor prizor z nevihto, ko hromi Miša pride prvič na dvorlšče ln ga vsl pustijo na dežju (kakor tudi perilo!). To neurje pa Je tako nepHčnkovano ln nerealno, naravnost kompromlsarsko vslljeno, da celoten film povsem razbije. Kajti povsem nerazumUivo je, da bi bili vsi (in eelo mati!) do dečka na dež.Ju teko brezbrlžnl In bi priSli ponj šele, ko se pošteno namoči!? — Kot rečeno, je to. poleg nekaterih druglh, najočitncjša pomanjkljivost fllma, ki kot celota ne učinkuje tako slabo. vc - Jazz, Ijubezen in pesem Pfemški film. Režija Fritz Umgelter, lgra popularnl nemSkl ^kri-čaC« Peter Kraus. Film bi lahlco uvrstiH s filmom >»Prfoks-«, ki smo ga gledall lansko leto, saj je uglašen skoraj na iste strune In ima tudl v njem Peter Kraus približno enako vlogo. V obeh filmih je zgodba precej preprosta: Pripoveduje o »čudežni« nemški mladlnl, o mladlh »pokvarjemcih«'. ki jim noben profesor ne more do živega ln se zantoajo samo za, .iazz in pesmi (ali trtotorje). Kljub temu pa tl >»pokvarjenci-« lo niso takšnl pokvarjenci, saj se lzkaže, da so celo zelo prijetni mladi ljudje s precejšnjim smislom za tovarištvo, samo znatl Je treba ravnati z njimi. Kljub vsemu pa ne vem, kaj bi lahko o filmu zaplsal ugodnega. Precej tega, kar so nam Nemd pokazali v tetn fllmu, smo videli že v anglešketn »Lepo je biti mlad« ter po drugih podobnih >»za-bavnih« filmih. Mogoče so ustvarjalci mislili tudi na uspeh popu-larnega pevca ln na sedaj že precej stare pop"evke, kl Jih prepe-vajo v filrau. Vendar tudi tega nl veliko, saj se ves čas ponavljata 1« dve ali tri popovke. Ce vsemu dodamo Se zelo slabo kopijo filma, Je menda dovolj povedano. -c Hendrik von Loon: REMBRANDT Blografskl roman Henrlka van Loona »-Rembrandt, njegovo živ-ljanje in nje«?ov čas« Je deveta knjlga zblrke LEVSTIKOV HRAM, kl jo izdaja Mladinska knjiga že tretje leto. V zbirkl Izidejo vsako leto štiri knjige iz sodobne ali pretekle damače (?) ln tuje literature. V zbirkl izhajajo predvsem dela. kl lmajo etični ln spoznavnl pomcn za vsakega bralca, predvsem seveda za mladino. Van Loonova loijlga o nizozemskem umetniku Rembrandtu, ki smo jo dobili pred nedavnim, je eno tistlh del, ki z umetnlSko besedo pripovedujejo o življenju nepozabnega umetnlka, prav tako pa tudi o času in Ijudeh, sredi katerih je umetnik živel In ustvarjal. Vsekakor je založba napravila z izdajo tega dela vsem ljubiteljem lepe knjige veliko uslugo, kajti podobnih del na naSem knjižnem trgu še zelo primanjkuje. Močno zaiiimivo je branje tega dela, kl ni zgolj Rembrandtov žlvljenjepis, ampak nam ob umetniku odkriva predvsem zlato dobo umetnosti na Nizozemskem. Za marsikoga bo zanimiva tufli nova podoba sedemnajsteKa stoletja na tcm koncu Evrope, kjer je bilo brez dvoma gospodarsko in kulturno središče v tedanjem času. Prav tako pa nam odkriva tudi novo podobo časa, v katerem Je ustvarjal ta nedosegljivi mojstcr-pianlr svetlabe in sence. iistvarjal nemin-IJIva dela, a se tudi boril za goil obstoj z ozkostjo, verskim fana-tLzmom in pohlepnostjo svojih sodobnikov. Pa čeprav je blla t« zlata doba uinetnosti na Holandskem, Je moral umetnlk, kl Je tollko ustvaril, se ves posvctll umetnostl In se zanjo žrtvoval, umreti nepoznan in nepriznan. Roman je s tanklm občutkom za žlvljemje in čas napisal Rem-brandtov ameriški rojak, pisatelj in predavatelj za zgodovino ln umetnostno zgodovino, kl je umrl pred nekaj letl. Vrsto let Je zblral izvirne podatke o umetnikovem delu, življenju ln tedanjem času ter vztrajno proučoval Rembrandtove slike. Knjlga Je napisana v stilu tedanjega casa, sam pa se nam jo v duhovitem podnaslovu. tudi v stilu pisanja tedanje dobe. predstavll kot pra-pra-vnuk Joannisa van Loona, umetnikovega zdravnika in dolgoletnega prl-jatelja. - 1 Van Loon nam prazaprav pripoveduje o drugl polovlcl Rein-brandtovega življenja, nekako od leta 1541 dalje, o njegovl nežnt, nesrečni Ijubezni do ženo Saskij« ter o njegovl edini in največjl življenjski ljubezni - slikarstvu. Vendar Je vs« to le okvlrna zgodba, kajti pisatelj nas seznanl poleg tega s številniini sodobnlkl, gibanji ln strujami ter politlčnimi in gospodaTskimi dogodki. Večkrat Rem-braudta kar pusti in poseže daleč v preteklost ali pa oplsuje nova odkrltja in sploh vse dogodke, ki «o tedaj vzburkavali s^*« - Avtor Dvoje mnenj o Kozakovi »Aferiu - Dvoje mnenj o Kozakovi »Aferifi - Dvoje mnenj o Intelektualec in revolucija »Afera — je drama o revoluciji in revolucionarjih«, piše v gledališkem llstu. In — da jetnlje »za osrcdnji problem človekovo ontološko in moralno usodo sredi občih dimenzij sveta, družbe in zgodovine«. In še — da »sega v občo problematiko evropskih intelektualcev ter njihovega angažmaja v revoluciji«. Problem ni nov. Močno ak-tualen je bil že v ruskih revo-lucijski in porevolucijski li-teraturi. Le da se je vsaj v najpomemfonejših stvaritvab sovjetske književnosti, razre-.ševal drugače. Tako kot ga obravnava Pri-mož Kozak pa se je tudi žeob-ravnaval in se še obravnava. In sicer v delu tako imenova-ne moderne zahodnoevrapske publicistike in beletristike. — Idejna sorodnost Kozakove drame s to literaturo je več kot očitna. In navsezadnje, tudi v naši domači književnosti Kozak ni prvi, ki tako motri in razsoja vsekakor kompleksno proble-matiko revolucije in človeka v njej. Začenši s Kocbekom je tako gledanje še mnogokrat vdrlo na strani Besede, Revi-je 57 in Perspektiv. V bistvu gre v »Aferi* za problem vraščanja intelektual-ca kot predstavnika v povpreč-ju najvišje osveščene družbene skupine meščanskega družbe-nega reda v revolucionarno gi-banje, ki ima seveda svoje no-tranje zakonitosti. Jasno je, da te zakonitosti za meščanskega intelektualca često niso v,s'kla-du z njegovimi hotenji, z nje-govim pogledom na svet in družbo. Iz tega neskladja pa se porodi konfliikt, ki more za-vzeti prav dramatične dimen-zije. A začnimo od kraja! Poglej-mo najprej, kaj tak intelektu-alec predvsem vidi v revolu-ciji! Kozak Jo jn nckako poosebil v liku komisarja, ki ga višji forura pošlje na teren s konkretno nalo-go, naj razišče in uredi spor, kl je nastal incd komandnim osebjem neke brigade v sestavu italijanske-ga odporniškega gibanja v zad-njlh letih druge svetovne vojne. »Poslanec revolucije« je ta ko-misar. Trd je ln nelzprosen. Vse prej kot obziren je do posamezni-kov — v našem primeru intelektu-alcev, ki so sprožili problem. Je prekaljen borec in zavesten revo-lucionar. »Držali smo, pa čeprav nain je krl brizgala izpod. nohtov, držaJi, držaliy držali ...«, pravi spominjajcč se Spanije. (Citiram po spoininu; tekst še ni v celoti objavljen!) Dobro teoretično pod-kovan nikoll ne vzdvomi, niti za hlp ne omahuje. Vsak trenutek ve, da je končna zmaga neizbežna, ker je taka logika družbene zgodovine. Prav zato se je tudi mogel in znal organsko vrasti v revolucijo in se podrediti njenlm silnicam. »Ni-sem spraševal, ker je spraševanje dvom, dvom pa je zločin,« pravi drugje. In na podoben način Ko-zak tudi dnige njeg^Antlgono« in to ne samo zaradl avtorjev, kl - namiefi Primož Ko-zak — »pripada književnemu In ln-telektualnemu krogu, kl se je for-miral okoli Besede, Revije 57, Perspektlv-« (spet cit. po programu k »Aferi«). Seveda moramo v ta *književni in intelektualnl krog« štetii tudi Domlnika Smoleta in smo tako dobili Isti imenovalec za obe deli: oba avtorja izbajata iz istega ali vsaj na videz zelo so-rodnega kroga. Skupno izhodišče, iz katerega lahko potegnemo kom-paracljo še za deli, za kateri pa v prvem hlpu ne moremo takoj reči, da sta sl sorodni. Razlike? Ogro-nmo: flgure (obema avtorjema Je skupno, da so njune osebe do-sledno satno figure in nastopajo kot nosilci takšnih in drugačnih personificiranlh Idej) se pri Smo-letu aktlvno udejstvujejo v doga-janju. Se je moč spremenlU uso-do; posameznik se zmerom lahko upre in zmaga, bodočnost je nje-gova, ideja pa je vodilo In svetla luč, posameznikov je vedno več in veL in še več . . . Labko slutimo, da se bo slej ko prej tehtnica na-gnila (po Smoletu). Zmaga enc in poraz druge, oziroma poraz ene In zmaga druge sta več kot jasno na-kazani. Pa vendar - med mnogimi dolgimi raonologi in bolj all manj razširjeniml dlalogi ostaja ozračje hladno in neprizadeto, kljub živo-sti lzpovedanih ldej. (Morda zaradl pogojenostl s »staro-grškim« kra-jem dogajanja?) Prl Kozaku nas zajame drug ob-Cutek. Z brzdano strastjo napisa-ne vrstlce, ki so tudi po igralski plati strastno in prizadeto izpove-dane, nas (gledalce in poslušalce ter spremljevalce) zagrabljo v svoj vrtlnec, tako da prvi hip Še ne registrlramo dovolj jasno mi-sli, ki nam kakor skozi meglo sili skozi podzavest k zavesti, da je asnovni k»nflikt, namerno all ne-namerno, pravzaprav meglen in zabrisan. Kakor da je imel avtor zbrano že vse, predvsem ideje, oblečene vsako v svoji anarhistov-skl, trockistovski itd. preoblcki, pa tudi že notranje konflikte med njimi, kakor že so in morajo na-statl že zaradi eksistenčne nujno-sti vsake posamezne >K)blečene« ideje, manjkal pa mu je tisti os-novni konflikt, ki bi vse skupaj spravil v tek, besede spremenil v dejanje, ki bl iz vseh teh idej na-pravil Ijudi in jih v vrtincu Nuj-nostl pripeljal do. . . Ne do »kon-ca« (v dobrem klasičnem smisluh kajti tudi pri Kozaku, kakor pri Smoletu daje konec na odru vtis, da Je vsakemu posameznemu gle_ dalcu v dvorani dano na voljo, da si po svoje ustvarl zaključek. Prl Kozaku je ta možnost še poudar-Jena s skoraj nujnim oponiranjem v »Aferi-« aktivno sodelujočega gledalca z dejanskim zaključkom, z njegovo upravlčenostjo in nuj-nostjo ter o drugačnlh možnostih razpleta In temu podobno. Skrat-ka— podobno kakor pri resnično abstraktni slikariji, katerl previ-dnomodrl avtor nl dal imena ln si lahko gledalec ob njej neovlra-no ustvarja mnenja in sodbe, pa ima celo svoj estetskl in umetni-ški užittk. Celoten vtis pri Kozakovi »Aferi« pa bi torej bil, kakor da so ideje prerasle avtorja in mu vsilile svojo voljo ter svoje za-ključke. Absurdna misel prav-zaprav in še toliko nerealna, ker pač ne moremo zanikati od-ločilnih avtorjevih posegov, še zlasti pa ne tara, kjer se kažejo v nekakšni vsebinski prisiljeno-sti. Morda je to samo občutek in neutemeljen očitek, pravza-prav samo kot pripomba na ce-loto. Preveč pa bi bilo treba pisati, če bi se hotela spuščati v posameznosti. Tu bi spet našli podobne teze kot pri Smoletu — o vlogi in dejavnosti Pcsamez-nika (upor in žrtev) nasproti Re-voluciji (oblast, organizirana brezčutna celota, ki pa jo nala-ga samo trenutna nujnost), s krvjo poplačan nekonformi-zem, sila, ki izzove odpor, po-teptani humanizem, brezdušje... Osebe: na eni strani predstav-Ija komisar Jeremija vso neu-smiljeno brezčutnost organizira-ne sile Oblasti, zvito prekanje-nost in pripravljenost na vse. SouČek mu je dal meso in kri, človeško podobo. V sicer moč-no izenačeni igralski ekipi je zelo izstcpal. Vsak po svoje ra-zumeta Revolucijo Simon, ko-mandant brigade (Lojze Roz-man) in Marcel, komisar briga-de (Božo Ulaga), vsak po svoje se zanjo žrtvujeta. Dolgo osta-ne v spominu tudi postava na-čelnika okrožja zone Bernarda (Marjan Hlastec) in to bolj po igralčevi zaslugi; avtor namrefi zvali nanj precejšnji delež ne-jasne »krivde«. Za Kristjana, zveznega cficirja (Ali Raner) je odločilen motiv »krivde in ne-krivde« (spomnimo se vsaj paža iz »Antigone«), njemu pa je na-menjena tudi (vsaj smiselno), psovka »intelektualec« — ne-zmožnež. Konflikti med vsemi temi ljudmi, pravzaprav in res: ide-jami, so realno zastavljeni,, re-ševani pa na podlagi priznava-nja nevzdržnosti koeksistence med posamezniki (ali samo ne-katerimi posamezniki?) in ob-lastjo, ki je sila nad vsemi. Ve-liča se upor, žrtve zanj so nuj-ne, a častne. To »je tudi edina rešitev. Zmaga Posameznika ni jasno izražena, vidi pa se v po-veličanju njegove žrt^e. Torej že znana filozofija, ki je že ene-mu avtorju nudila dramski nav-dih. Vprašanje je, koiiko časa se bo dalo še črpati pri le-tem vrelcu?! Kozakovo pisanje je zrelo in intelektualno na visoki ravni, prav zarsdi tega pa bi tudi lah-ko opustil nekatere stavke, ci ničesar ne povedo, . povzročijo pa, da se rahlo zdrzneš, pa ne morda zaradi občutljivosti, bolj zaradi njihove trenutne neu-mestnosti. Ceprav je v tak.šnem razglab-ljajočem delu, kakršna je ^Afe-ra«, precej težko izzvati in obdr-žati dramsko napetost, se je to celotnemu igralskemu ansamblu izvrstno posrečilo. Upoštevati pa je seveda treba tudi delež režiserja Franceta Križaja (re-žiral je tudi Smoletovo »Antigo-no«), Pri tem se mi še vsiljuje vprašanje, zakaj izzvenijo igral-ske stvaritve na eksperimental-nih odrih toliko bolje, močneje in neposredneje, kakor pa na odrih tradicionalnih hiš? D. Kraigher NORBERT KUNZLE POSLEDNJI MOST Roman »Pcslednji most« je Norbert Kunzle napisal po scenariju istoimenskega avstrijskega filma (proizvodnja Cosmopol-Film), pri haterem je tudi sodeloval. Partizani, ki se s težkimi izgubami umi-kajo pred nemško ofenzivo^ ugmb'ijo iz nemške bolnišnice zdravnico Helgo, da bf preprečili nenehno umiranje svojih ranjen. cev. In ta nemška zdravnica, ki najprej prisiljena, kasneje pa iz nekam pozno po-vojene 6lovečanske zavesti zdravi sovraž-ne vojake, je vrav poslednji rnost, ki veže dve skupini Ijudi: tiste, ki napadajo in osvajujo svet, in tiste, ki za ceno vsega, har imafo, branijo svojo lastino zemljo. Zopet se je pričel sitrašni mairš, apote-kanje preko kamenja. Izmtučeni ranjenci eo bili že taiko otapeli,, da so stporo&ilo o patrebi ponovnega premLka sprejeli brez vtsafcršnega oibo*avljanj'a. Boj s potjo jim je prežel v meso in kri. Komaj je bil Boaro iznelkel ukaz, že so nekateri. ki niso spali ln so ga slišali, vstali in se začeli pomi-kati dalje. Niti tega niso vpražali, kam gredo. Vseeno jim je bilo^ pa čeprav so ležali adi hodili. Piretko mostu, kl so ga sestavljme stin ličme vrvi, je bilo ve^ino ranjencev treba pmietsiti. Cez spodnji dve vrvi so bila po-vprek pritrjena lesena polena, po katerih Je btflo rooč hoditi. Ostali dve vrsti, napeti »eikoliko više in bolj visakisebi, ®tia služili te oprijemanje. Mosit se je zibal in &e upo-^bal skioraj do vode. Nekiaij ur kasneje jih je opazila izvidni-ca komandirja Saive in nato s^o naleteli na vbo njegovo četo, ki je prihajala iz Po5i-teljia. Mnogi so se poznaJi med sabo in Helga ni več magla dose<5i, da bi mosa5i razlo-čevali ramjence od tifusnikov. Sicer p.a zaikad? Zdaj to skoiraj ni več iimelo stni-sla. Pahod se bo nadaljeval, brez konca, kajti kdo je pač vedel, kje leži ta vas Mor-gol.ievo., v kate.ro so se iunikali. Helga je izgubljala upanje. Moirda tega MoTgoljeva sploh nl, moT-da je edino, kar še obstoji, ta pohod, ta neskončno opotekajoči ®e pohod 6ez meli-šča in skailovje, Pa venda, da sita imela nekiaj drugega v nia&rtu, sicer se ne bi pre-važala v čolnih. Po kiratkeon p'remisleku se je Scherer odločil, da bo storil to,, kar je trelba. Bil je ulkaz, da je ttreba mrtve sa-botterje in partizane izipostaviti v strah prebiva!ls'tvu. Schierer še niikoli ni bil raz-mišljal o tem uikazu. Zaikljuti1! je bil svojo gimtiaizijioi, pa fepraiv z viojnio maturo in zdati se mu je zaadel ta ufcaz nekoliko bar-bairiski Tatoj pa se je prepričail,, da ni nje-,gcwa naloigai, da bi si zidaij s tem razbijal 'glavo. Ukaz je ulkaiz. Seveda, je še pomislil, j© vojna včasih nečloveška in barbairska, ainpaik to ni biilo nikdar drugače in tudi Aikdair ne bo. Po tem kratkem pTiemisleku &e je Scherer poitrudil, da bi ukaz izpolnil kar mioč nataniko tako, kot bi tio od njega pri^akovali njegovi na,drejeni. Iz čolna so odlomili desko m nanjo je naipisail PARTI-SAN. Narto je dail potisniti čoln vn. njego-vega rartvega voznika naiziaj v Noretvo Drugi čotn so potopili. Ko je reka odnes-l? prvi čoln oikroig naisledn.iega zasvoja so od-peljali naparej. Nameravali so unifiti vse čoine, ki bi jih še srečali. Ampak bilo ni nobeinega več. Niti med poitjo. niti na 'cončni postaji odiprave, v vasici PMt<3vi Proti svojeinu prvotnemu načrtu, da b; DTOdiral še dailje, je Scherer odločil povra-tek. Vasico so kmalu preiskali. V njej je bil brez dvom-a na.izanimivejsi most. Umi kajcSi se Italijani so ga do polovice raz-rušli. Italijani ali pairttzani? Domačini so zatrjevaM, da Italijaini,, in Scheirer se je moral na komcu zadovoljiti s tem pojasni-lom. Sioer pa je vienidaTle našel nekaj, kar bo lahko poročal sivojim madrejenim. Odprava ni bila zamain. Ukazal je oddih in bil bolj človeški kot kdajkioli. Celo tako daileč se je spustil, da je vpražal svoje mo-šfcvo, ali naj nadaljujejo z odpravo, ali naj se povrnejo. Ker vojaki niso hoteli vzbuiditi njegovega nasprotovanja, so mol-čali. Schereir si je moiral dati odgiovor sam: picviratek! Bilo je pa že tudi zelo pozno in uikazano mu je bilo, naj se po možnosti še isti dan sestane z rnatično četo. Zaukazial je odhod. PoskakaJi so v čolne, kaiterih kljuini so bili zdaj Obrnjeni v smeri toika reke. Slo je kot z brzovlakom. Bre-govi so kar švigaili mirao mjih. XXX Poizno popoldne so bili partizani pri-siljeni, da se zopet povrnejo k mostu. Iaviidinica je pravkar dosegla drugi breg, se razporedila po strmini in vairovala četo'. Po^asi e je plazila koloma nosačev z ranjenci in tifuisnimi bolniki pre^ko ozke. zdbajoiče se brvi. Poglej!... Tam! Nekdo je zagledatl prvi,' zavpil in s tem /..ausitavil celo kdloinio. Zastirmeli so se navzdol v Nereitvo. Po njej se je približevaila barčica, ki so jo 'giraje premetavaJi valovi. V njej ie ie/al ?den borcev, ki sta odšla z nalogo, da oskr-'^ita čolna ža prevoz ranjencev. Borec Vla-ho. Glava se mu je povešala čez ostri toh n rctke so mu neimoično grabile po vodi Mrtev. Odšel je, d.a bi rešil svoje tovariše in taiko je rešilni čoln postal njegov križ. Na Kristuisovi arbli je včasih pisalo I. N. R. I.. na Vlahovi pa }e z veiikimi tis^k^n^n rvka-mi pisalo PARTISAK Počasi je zanašalo čoln pod mostn-3 vrv'i: Ndso več imeli ča®a, da bi ga potegnili k bregu in polkopaili Vlaha. Za njim so prihaijali bojni čoilni. • Zdaj so vozidi s tokom in vse se je do-gajalo bliskovito hitro. Pridrveli so izza zavoja in' Nemci so pred saibo naenkrat aagledali most, poln partizainov. Scherear je v trenutku spreividel, da je vs* na kocki. Oba bregova, levi in desini, sta bila polna partizanov. Ce M hotel s sivoijimi čoJiid pod rnost tn na drugo stran, bi bila ^nožnost rešitve morda ena proti tisoč. Zato je zatukazal obrniti čolne k bre-gu, ker je hotel partizane pobiti s kop-nega, iz kritja. S svojim ukazoim, ki je bil v ozki rečni strugi pravziaprav neizvedljiv, pa je vzbuidil le neznansko zmedo. Colni so sd biii v hipu v napoto drug drugemu in tako bili tarča kotncentriranemu ognju. Preklical je povelje in ukazal, naj prodro pad mo&tom na drugo stran. Nemci so kot obsedeni pričeli streljati z brzostrelkami in patrabelaimi. Bili pa so na siatošem. ker so svoje cilje morali šele iskati, saimi pa so sikotraj brez zakloinia ležali v čolnih. Kljub temu je prvim trem čoilnoim uspelo pro-dre>ti. Nameravali so se nižje spodarj obr-niti in -ostale podpreti z ognjem, toda tudi to so j:im preprečili partiza,ni, ki so se bili rciedtem razporedili vzdolž obeh re^nih bregcv. Cetrti čoln ie dobival zadetek za zadetkom m Neimec za Nemcem ie padal preko roba eoTna. Tedaj je nen^vadna salva iz brzcstrelk odlrgala kljun in č-!n se je še nekai metrov prem-^tava1 p?d. mostom, ri^to pa ie potonil. Tudi Scherer je imel smolo. Motor nje-govega oolna se je pri obračanju ustavil in sitrojnik se ie zaman r>r"7?«^vai, da bi ga zoipet poj^inal. Mrdf»m VtV ;" ^^"-cj zana-šalo proti mostn in '-'•-¦¦ oosled- nji in najboljši cilj. Ko je vijak končno zioipet zatulil in talko močno zagraibil vodo, da se je kljtun eolna pognal strmoio narzgor, je vrgel Scherer nia raost bomibo in eks-plozija je raetrgaila žične vrvi, kot bi bile pajtevina. Za čolnom, ki .je z največjo možno hitrostjo š in.il po reki navzdol, se je mosit in vse kar je bilo na mostu zrušilo v vialove Necretve. Ena od žic, ki so bii&ale zrak, je poieg-nila stroijnika s čolna in gia vrgla v vodo. Coln je bil tako brez krmarja in zavijaioči -s vijak ga je vrgel proti skalnati čeri, ki je štrlela iz vatov. Zaihreščalo je in čolna ni bilo več. Scherer je obležal v plitvini na drugi etrani čeri in tam so ga ujeili pairtizani. Bil je edini ujetmik. < V trenioitku je bilo končamo. Zopet je bilo slišati kloikatainje valov in klice ,judi. Partizani niso imeli mmogio izgufo, toda nji-hova četa je bila rasbita na dva dela,, mo-sta pa ni biio več. Večima ranjencev in ti-fuisinih bolnikov je bila še ookrai, med njimi in piredhodnioo je bila Neretva. Partizani so zaforedli v vodo. Prvi se je oklenil mofta, kjer je bil poprej prilrjen most, in od njega naprej je začela prod;rati v vodo živa veriga. Opirali so se drug na drugeiga, se gra-bili za pasove uniform in s.e upiirali vodi, ki je navaljevala na živi zid. Najvišji so šli na sredo, kjer je bila voda najvišja Z drugcga brega jim je pri.hajala na-proti podobna veriga in tck je opletal in se poaga-tava] z cibctma konceimia,, dokier se nista ujela. Veriga se je izoblikovala v čvrst lok. Še drugi so zaforedli v vodo,, se oprije-mali verige in polagali preko prekrižanih nak in raimen desike in kn.le, Oistainke biv-Sega mostu. Zopet iin zopet so se jlra zgri-njfali valovl čez glaw, toda človeški Btebri so zdraaii tudi potem, ko so se prvi ranjen-ci na rokah in tooleinlh splaizili čez dx^feta-jo-či masit in med zmaigoslavniin vpitjeim drugih dosegli naspnotini breg. Pod mTzlimi valovi Nereitve so positale njiihove roke neoibčoiiijive in prsti so se jim silcrčili taikio zelo, da bi paič mogli zdr/ali prav vsako breme, ne da bi se razklenili. Niso več vedeli, kdaj se je začelo, niso ve-deli, kolifeo se jih je že splaeilio čeznje, niso vedeli, koliko jih bo še prišlo. Miora-li so vzidržaiti, ker so bili most. Tu ni bilo drugeiga ukaiza, bili so mosl XXX Končno je veriga opravila evaje delo m borec na oni streni, na drugem bregu, se je prvi raziklenil. Zagralbili so ga vailovi in ga vzeli s seboo in po&asi se je ta-m daleft spodaj približal bregu.'Člen za členam se je raziklenil od verige, se potopil v vodo in se nekje vzdolž toka reike splazil na breg. Raitko je stal na najglobljem mestu in vadovi so se zopet in zopet zgrinjali če-zenj. In končno veliki, močni Ratko ni imel več moči, t »stražo« psa, ki je morrda poprej, pned karpitulacijo, sedel poleg njega v kabimi oklopnega avtomobila. Pes je bil priveaan h krilu težkih železnih vrat in je tuBil v ncč svoijo nesrečo — lakoto, osam-ljenost in strah. Skladišče sta varovala dva velika betemska bunkerja, ki s+a bila v trdi mesečni svetlobi videti kat dve ogroimini goibi. Nad vsem krajem je visel zverinski smrad. Preko slen obeh bunker-jev so se raztezale vclike, bele -nrke W IL-DUCE. XXX V bregu se je odtrgai kamen in se zače] kotaliti po sifcrmini. Naenkrat se je za eno od §kal pokazala femina po^stava in izginii.-' 7,b. drugio skaio. Tiišina. Pairtizan je počasi dvignil glavo in opa 'X>va,l pokraijino. Nato je dal znak boircem ?.a saibo. Pripila.zili so se do nie'ga i.n zcpet obležali: Še enkrat je s^ekla pokrajino kakor filin minio njihovih široiko razprtih oči, poikrajina nakopičenega kainenja in nepredirniih črnih senc. Ni<5. Prvi bc-ree je pošepetal neko povelje možu poleg sebs in &e odplazil dalje. Pasledmji jih je varo-val, dokler niso izginili daleč spodaj za eno od skal. Zgoraj, sterita v goš^avi brinja, je čaka-la kolona nosačev: borci, ženske, nekaj ne-doraslih otrote. Vsi so zrli dol, na sMadi-š€e. Na nasprotnem bregu se je bila vkopala nemška mitraljeska četa. Leutnant je dobil ukaz, najj varuje mainicijo do jutrišnjega dne, ko jo bodo odpeljali. Po krajšem pre-misleku pa je uikazal svojim Ijiadem, naj se tumiaiknejo nekdliko više v strmino in si izkoplijejo zaiklone. Smehljaje je rekel feldweblu: »Se bomo ma'lce vlegli Ra prežo. Koliko staviva, da se bo na tole limanico ujela še kakšna muha?« »Na kialero limanieo'?« je vprašal Ber-ger in leutnant je zmajail z glaivo zaradi tolikšne nedomiiselnosti. »No, na municijo človek! Na kaj pa drugega?« Čez dve uiri je leutnant odložil daljno-gled in počasi stegnil roko. Ostri bliski so kot noži razsekaili noč, rafali so udarili v skladišče in v pioščad, partizani so kričali in se valjali v lastni krvi, še preden so se zavedeli, kaj se je sploh zgedilo. Municija je eksplodirala, ra-fali posaimeznih mitraliezov so se križali med sabo. odbiti kosi kamenja so tulili po zraku in ko je eden rafailov zadel vrata, je smrt za.bobnala svoj divji marš, partiza.ni na so vsl po vrsti pada-li v njene rake. Ko ie leutnamt zopet dvignil roko in ie vse utihnilo, sta bili votlina in ploščad polni mrtvih in umirajočih. XXX Zopet je leutnant di/ignil roko in Nemci so se v sfeotku pognali navrdal. Vsafedo fc hjotel biti prvi. Leuitnant in feldwebel sta prišla navzdol hkrati in se napotila proti skladišču. Naenkrat se je vrgel leutnant na tla in potegnil feldwebla za sabo. V vot-lini je bil zagLedal nekakšno gibanje. Dva partizana sta še ostala živa in zdaj sta ča-kala v svoji kletki, da ju Nemci ubijeio. Nemci so začeli zoževati krog. Skakali so vedno bliže vratom, od ziaklona do za-kloma,, zdaj ta, zdaj drugi, feldwebel se je stisnil ob betonsko steno in spustil dva rafala v votlino. Izstrelki so se z neznan-skim truščem odbijali od sten votline. Toda nobenih krikov ni bilo slišati in tako niso mogli vedeti, če sta partizana še vedno živa. »Hej, ven, kar vais je še notri!« je za-vpil leutnaint. Cakali so. Nekaj časa je bilo tiho, nato sta prileteli iz votline puška in brzostrelka, Partizana sta se prostovoljno razorožila. Očitno sta se hotela predaiti. Leutnant je vstal in za-vpil: »Los! Rauskommen! Kaj še žakata?!« Držal je svojo brzositrelko v pripravlje-nosti in oba partizana sfta zdaj res priha^-jala iz votline. Eden je bil ranjen in druigl ga je moraa podpira-ti. »Roke kvišku!« se je zadrl leutnant in ranjeni ga je verjetno razumel, kaiti res si je prizadevaL da bi dvignil roke. Drvigi tega ni mogel stodti, ker je moral padpi-rati tovariša. Leutnant je že hotel stopiti k njima, ko ie zaigledal v partizanovi roki gramato. Vr-gel se je na tla i-kLe rendez-vous manque« je s celot-nlm delom prinesel tudi njej po-lom. Strl pa je ni, niti hladen sprejem njenih pesmi, člankov in reportaž. 1959. leta je izšla pripo- ved »-Aimez-vous Brahms ... « (Ali ljublte Brahmsp), ki ji je spet povrnila veselje do dela, da je mogla dokončati svoje prvo9 že 1955. leta zasnovano dramsko delo »Gradič na Svedskem«. To j« na kratko žetev Saganove na knjižnem polju. S svojo občuteno besedo je vzbudila po-zornost, pa naj bo ta pozornost odraz občudovanja ali zavračanja. Vsa njena dela so bila takoj pre-vedeiaa v številne jezike, kar pa je posebno vrednega v njenom ustvarjanju, je to, da Je odkrito spregovorila o svoji generacijl. »Gradič na Svedskem« je za-točišče opredmetenega dolgo-časja, do koder ne seže hrup sedanjosti. V njem živi Hugo Falsen s svojo sestro Agato in drugo ženo Eleonoro, njen brat Sebastian pa zalezuje Hugojevo prvo ženo Ofelijo, ki prav tako živi na gradu, ker Falsenu za-konov ne razvezujejo. Cudni druščini se pridruži še nečak Friderik, ki pride na obisk. S svojo vedrino sveta od zunaj zbudi precej ogorčenja, ker je trčil ob steno tradicije v zapra-šenem dvorcu sredi srednjeve-škega okolja. Vanj pa se kmalu vživi. Zaplet je tu, ko se zaljubi v Eleonoro. Izve za hišno skriv-nost in hoče bigamistu drugo že-no ugrabiti. Toda sneg je za dolge mesece odrezal gradič od sveta. Priklenjeni so drug na drugega, dokler na pomlad ne odpotuje sam Friderik. Vse se zdi, da se ni nič zgodilo in vsi čakajo novega dne s privajeno prostodušno lenobnostjo. Prav dolgočasje je tista osno-va, iz katere je treba izhajati pri ocenjevanju Eleonorinega (Nadine Alari) in lika njenega brata Sebastiana (Renaud VLa-ry), saj bi sicer padel na pisa-teljico očitek dvomljive pre-pričljivosti oseb. Njen osnovni prijem je v tem, da pusti učin-kovati situacijo samo po sebi, vprašanje, zakaj vztraja pri bi-gamistu, čeprav ji ja poznana hišna skrivnost, kaj ji potneni Sebastian, ta živahni spletkar, ki nikakor ni nepomemben v tcj liiši. To, da ga ima pri sebi, ker ji je kot brat od vseh najbližji, ni zadosten razlog, da kljub hla-du do postarnega moža reagira na Frider^kovo namero o ugra-bitvi skrajno odklonilno, a si1-cer hlasta za njegovim snublje-njem. Hugo Falsen še zdaleč ni ne da bi jo kakorkoli komen-tiralo. Prav nič je ne motijo nenavadni odnosi med družino in Eleonora se ji je podredila dovršeno. Vendar ostane odprto senilni Ijubosumnež, a za obe ženi trepeta in je pripravljen za nujno zaščito postreči z grožnjo ali z dejanjem. J. R. Caussimon je v njem ustvaril dovršen lik, sestra Agata pa ga s togo r-.averovanostjo v pretek-lost dopolnjuje v *kciji n?spro-ti mlademu krilu. Michel Her-bault kot Friderlk daje slutiti vpliv velikega Gerarda Philipa, a je zaostajal v krčevitih pote-zah za sproščeno širino svoje-ga vzora. Tu je poleg vrtnarja Guntherja, ki mu je P. J. Mon-corbier v gesti in trdoti izgovo-ra posrečeno vlil severnjaški nadih; še babica (May Char-trettes), ki je vseskozi prisotna, dasi dejanja ne moti. ker jo na voziiku pripeljejo k toplemu ognjišču. Pa vendarle v kriku njenih rok, preden pade zavesa, izgori grozotno intuitivno spo-znanje Človeka, ki ga puščajo ob strani. Tako ostane babica poleg Friderika, ki je zbežal iz tega sveta, edina pred grozo jut-rišnjega dne in obiskom, ki je najavljen, medtem ko se pri družini v odnosu do njega vrne lenobna radoživost, da slej ko prej stopa novim zbodljajem nasproti. »Thčatre de 1' Atelier« je sto-pil pred ljubljansko publiko s šarmom in neprikrito igro in čeprav uprizoritev ni bila vr-hunska, jc upravičil svoj sloves, za kar ga je občinstvo nagradi-lo z bogatim aplavzom. F. Drolc Zapuščina prof. Josipa Westra 6. decembra 1960. leta je uinrl v Lj>ubljani upo-kojeni prosvetni inšpek-tor Josip Westt&r. V opo-roki, ki jo js napisal 9. februarja 1959. leta, je želel, da dobita njegovo zapuščino v višini 144.388 din, naloženo v Mestni hranilnici ljubljanski, dva najboljša študenta slavistike in geografije, ki bosta diplomirala v lefcu njegove smrdi. Profesarji na filozof-siki fakulteti so sklenili podeliti pokojrakovo za-puščino slavistu Alek-gandra Skazi in geografu Peiru Habiču, ki sta bi-!a v preteklem lotu naj-boljša diplomanta. V s»-hoto 3. aprila je bila na dekanatu filosofske fa-kulfete majhna silovcs-nost. Tedaj je dckan dr. Emil Šiam;?ar izročil obema študentoma zapu-ščino, vsakaaiu po 72.194 dinarjev in v krajšem govoru poudarii pokojni-ko\^e ^asluge ter lopo ge-sto, ko se je v oporoki spcmnil mladih znan-stvenih delavcev. III. MEDNARODNA RAZSTAVA ŠTUDENTOVSKE FOTOGRAFIJE SODOBNA MOTIVIKA Od 2. do 11. aprila je bila o duorani hišnega sveta v Kidri-čevi ulici razstava študentov-tovske umetniške fotografije z nastlovom »III. mednarodna razstava študentovske foto-grafije«. Vendar pa naslov ni bil v skladu z dejanskim sta-njem, kajti inozemstvo sta za-stopala le dva študenta vz Ita-lije in Danske z nekaj zelo uspelimi fotografijami iz por-tretne filozofije in arhitektur-ne ekspresije. Kljub temu pa, da je razsta-va skoraj neupravičeno noslla mednarodni naziv, moramo priznati, da je lepo uspela. Brez dvoma pomeni kvaliteten prikaz študentovskega priza-devanja na področju joiogra. fije, pomeni velik skok naprej. — Za razstavo je bilo prcdlo-ženih nad štiri sto fotografij . preko 90 avtorjev. Odbrana so bila dela 54 avtorjev. Seveda je bilo tudi nekaj slik, ki ne sodijo na podobno razstavo, vendar se je priredi-telj odločil, da jih razstavi, da bi pokazal, kako ne smemo fotografirati. Danes ni foto-grafiranje več tako, kot je bilo nskoč, ni zgolj prizadevanje, da bi zabelezil na caluloidni trak motiv, ampak izraža tudi (in predvsem) različne zorne kote jotografovega gledanja na svet, na objekt — Prav s tega stališčia je bila razstava na zavidljivi višini! Poleg na~ vadne tehnike fotografiranja so se avtorji tudi že spoprijeli z bolj komplciranimi načini eksperimentalne tehnike (n-sarske kombinacije, dvojno in negativno kopiranje itd.). Razstavo je organizirala Zvo-za študentovskih organizacij Djudske tehnike v sodelovanju s podobnimi organizacijami v drugih univerzitetnih središčih (Beograd, Zagreb, Sarajevo). Razstava boobiskala tudi osta-le univerzitetne centre. Fotografije prikazujejo naj-različnejše motive iz študen-tovskega življenja, delovne akcije, portrete, arhitekturo in materijo do skrajno simbolič-nih prikazov razmišljanja (pri-merjaj učinkovlto fotogrcfsko koreografijo portretne psiholo-gije »Metamorfoza«, ki jo stro. Izovnjaki uvrščajo med naj-boljše dosežke jugoslovansks fotografije v zadnjih letiii. 7a to fotografijo je dobil član beograjskefla fotokluba Elek-tromašinac Živko Janevski prvo nagrado za posamezno foiografijo.) Zelo uspela in idejno zapletena je tudi foto-grafija Zagrebčana Dinka Vrankoviča »Navzočnost od-sotnosti«. Staro in novo dobo, težnjo po napredku je upodo-bil sarajevski študent Pepo Džemal z otmško igro z žogo na starem muslimanskem po-kopališču, nič slabše ali pa ce_ lo boljše pa je to uspelo Ljub-Ijančanu Matiji Briškemu $ jotograjijo »Kam?«, ko je spretno ujel dvigajočo se belo ptico. Najboljši portret je prispe-val Joco Žnidaršič (Blues c belem«), kar je dosegel pred-vsem s svojskim izrezom por-treta in je dobil zanj srebno nagrado. Za kolekcijo je pa dobil prvo nagrado. (19) sam pravi, da Je ta knjiga njegov najpomembnejši dosežek v knji-ževnosti... Delo je vsekakor pomembno in bo pritegnilo vsakega bralca. Levstikov bram nadaljuje tako s to knjigo vrsto biogralij, ki jih j« začel v prvi seriji z Liona Feuchv/angerja romanom o Franciscu Goyi. — Prevo-d vsebinsko popolne in bogate knjige, ki nam ga jo oskrbela Gitica Jakopin, je opremljen s številnimi opombami in spremno besedo o Rembrandtu. tekst pa poživlja tudi pet barvnih in nad trldeset črnobelih reprodukcij umetnikovih del. (fg) Mila Kačičeva: LETM ČASI — CZ Letnl časi so druga zbirka Mile Kačičeve. Pesnlca obravnava večno zanimivo temo - ljubezen. Njena ljubezen se v bistvu ne raz-llkuje od takoimenovane Gradnikove, je pa še dosti večji krik, po-rojen iz večje žeje po moškem in ji verjamemo. Celo pretrcse s svo-jo razkosano glasbo. kl jo pozna samo intimno, globoko doživljanje sveta. Pesnica dostikrat strne verze v mogočno celoto, enoto in eno samo rano. Posebno lepa je pesem Spoznanje, kjer na nov način, mislim celo za njo samo nov način, slika lakoto Erosa. Šum, ki ga valovi povzročajo, pesniško primerja s koraki moža, ki noče in noče pritL Tudi Obup je dobro komp&mran, vendar niso verzi strune, napete na istl les. Pretrese pa. Mogočc prav s svojo raznorodn-ostjo. Močno doživetje izpoveduje tudl Mandljevec. To je le ntfkaj pesn>». V knjižnici je 27 pesmi; povečini so kratke. Naslovl ciklov so PREMISLJEVANJA, OD VECERA DO JUTRA, ŽALOSTNI EROS, LETNI CASI. Valentin Cundrič France Pibernik: BREGOVI ULIC — Lipa Kcper V izdajah Lipe najdemo zbirke ki so prvenci mladih avtorjev. Ena te>h, ki avtotrju ime šel€ prinaša, je naša zbirka. Delo ter pogum F. Pibernika dokazujeta, da resno išče mlada generacija svoj obraz, svoje mesto v družbL Pesntk je v splošnem otožne narave, vendar poln volje do življ€«ija. Ta volja je včasih preveč zastrta z melanholijo, ki je literarna, tako pri motivih, pisanih v tretji osebi. Motivi so lepi, vendar so bili preveč razvejani in pesnik jih ni pra-vilno obrezal. Rad bi bralec še kaj več zvedel o pesniku. Krika, ki ga lirika ro-di, ni dovolj daleč čuti. Precej povedo pesmi Ljudje v sivem polju ter ciklus Moja pokrajina. V knjižici je nekaj čez 30 pesml in so razdelj€»ne v cikle PO-ZABLJENI, ULICA OBRAZ BREGOVI OSTANEJO, MOJA POKRA-JINA. V. C. France Filipič: PTICE LETIJO V DAUAVO — ZOM Pesnikovo zanimanje Je usmerjeno v vsestransko obnovo čustev all pa v zapisovanjc teh, ko so še sveža. To pomeni, da je zbirka tematsko oprta vsaj na dve dobi - ti sta: vojna in današnji dan. Vsak vojnl tekst zasluži, da se ustavimo ob njem, tako tudi Fi-Upičev. Vojna še vedno odmeva v nas, vsaj v starejših generacijah in je tudi prav, da ne utone v pozabo. BATALJON NA MRTVI STRA2I je sicer že znana pesnitev, vendar je dobila pojavo šele zdaj — v zbirki, v okviru sodobne tematike. Ciklusa Medigra lju-bezni in Odgrnjonl obraz pa dokazu.ieta naprej, da je v Filipiču do-volj razurnevanja za odnose med ljudmi. Gre tu za svet mimo katerega ne smemo slepi. V. C pod reflektorji KRATKI FILM IN NAŠA SOSOBJIOST Kmalu po VII. festivalu jugoslovanskega kratkega filma v Beo-gradu smo tudi v Ljubl.jani imeli prillko srečati se na dveh večerih z nekaterimi izbranimi krafkimi filmi slovenske fllmske produkcje. To sre€anje je moralo prodret v vsakomur nezdravo aprioristično odklanjanje kratkih filmov. ki jih tako redko lahko vidimo na platnih naših kinematografov v rednih sporedih. Ce se bo ta praksa mačehovskega odnosa do kratkega filma v prihodnje kaj spremenila, bomo še vldeli. Morala pa bi se. Revijo kratkih filmov je za slovensko občinstvo izbrala poscbna komisija Društva slovenskih filmskih delavcev, pripravil pa jo jo filmski klub »-Film fil«. KomLsija je izbrala sedem filmov in sicer »Cesto« in »Mlaj« scenarlsta Sušmela. in režiserja Bevca. ki obrav-navata motive lz našega najbolj vsakdanjega življenja in s posmeh-ljivo ostjo kažeta na napake, »Torzo-« scenarista in režiserja Gro-blerja — domiselno posneta pantomimična igra rok, -Njegov dan*< je otožna zgodba o ljudeh, ki so ostali sami (scenarist Vuga In režiser Hieng), posrečena je reportažna kronika o ljubljanskem tramvaju skozi desetletja z duhovitimi, iskrivimi verzi Janeza Me-narta (»Requiem-«, scenarist in režiser Povh), zelo resne ambirije prikazovanja temnlh plati življen.ja ima izmed vsoh kratkih filmov najdaljši - »Sestra« scenarista Bogdana in režisorja Jnžeta Poeač-nika, sube statdstične številke pa so pod roko režAserja in scenarista Groblerja v filmu »Statistično je dokazano- za>JT<»le pravo v«ako-mur razumljivo žlvljenje. Nedeljena pozomost, s katero je občinstvo spremljalo prikazo-vanje posaineznih filmov in spontano ploskanje po vsaki projekciii, pa prav gotovo nista samo slučajen izraz priznanja. temveč samo priča o tem, da je naš kratki filtn pogumno in z uspehom zsoral v trdo ledino nezaupanja. Obdelane t sem bil v bližini in prijel sem za slušalko. ... Okrajna šahovska zveza prireja tekmovanje za pokal maršala Tita. Tekmovanje je množičnega značaja in pričakujemo od vaa, da prijavite vsaj 12—15 študen-tovskih ekip. Pri nas, tu-le v Šahovskem domu, so ne-kateri stalni obiskovalci-študentje, že obljubili, da bodo na&topili. Sedaj pa se obračamo še na vas, da zagoto-vite udeležbo v primernem številu. Pozanimal sern se za pogoje tekmovanja in posebej še za rok prijav. ... Ja, veste, zadnji dan za prijave je jutri, no pa bomo že uredili tako, da se bodo študentovske ekipe pri-javljale do začetka tekmovanja. Vaše ekipe bodo igrale v posebni skupini in sicer v torek, 11. aprila ob 19, uri v Sahovskem domu. Takoj sem podvomil v veliko uspešnost naše agita-dje za tako kratek čas in povprašal, zakaj nas niso prej obvestili. ... Ja, veste, nismo vedeli, kam naj se obrnemo in smo šele danes našli vašo telefonsko številko. ... Naslednji dan so nam prinesli še ciklostirane razpise republiške šahovske zveze in pa razpis okrajne zveze. Na prvem je bil datum 8. marec 1961, na drngem pa 29. marec pravtako 1961. — Ukrenili smo vse potrebno, da so voditelji šport-nega udejstvovanja na fakultetah in študentovskih do-movih čimprej dobtli razpise. Tekmovanja se je udeležilo 7 Mudentovskih ekipl ČETVEROBOJ KOŠARKARJEV KONČAN Ljubljanski študentje v Sofiji — zadnji. Zakaj? — Ne ampak tudi poškodbe nekaterih igralcev so vzrok za Na pobudo Jugosiavije se je pred leti pričel v Ljubljam košarkarski četverobcj med reiprezentancami JBolgarije, Ceškoslovaške. Francije in Ju-goslavije. Ta srečanja n:^o po_ menila zgolj -¦ tnega tekmo-vanja najbo iladih košai- karjev teh . ampak tudi srečanja štuuentov, ki so se med seboj spoznavali, spoznali sisteme in organizacijo študija v posaineznih državah, kj^rkoli so igrali: Ljubljanskemu tur-nirju je sledilo srečanje v Toursu in potem v Brnu. V vseh teh srečanjih so bilj naši košarkarji najboljšl Trikrat so zmagali in zasedli prvo me-sto, tako da so si priboriii v trajno last pokal Zveze štude-n-tovskih športnih organizacij Jugoslavije. Zmagovali so če-prav so imeli močne nasprot-ndke — ekipe, v katerih &o na-stopali mnogi preizkušeni igralci in državni reprezentanii. V vseh teh srečanjih so bili najbolj zaslužni za zmage prav košarkarji ljubljanske univer-ze, ki so dali jedro študeniov-skih reprezentanc v vseh treh srečanjih. S srečanji v Sofiji so košar-karji omenjenih dežel koncali svoj četveroboj. Zveza študentovskih športnih organizacij Jugoslavije je sk2e-nila, naj študen-tovsko repre-zentanco za srečanje v Sofiji sestavljajo izključno študentje naše univerze. Zaradi priprav držaivne reprezentance je nuj-no odipadilo nekaj najboljših košarkarjev, tako da so ekipo v glavnem sestavljali mladi igralci, ki so prvič nastopili na tako močnem turnirju. V re-prezentanco so bdJi določeni: Dermastja, Kapel, Jelnikač, Logar, Vrhovc, Brišnik, Povž, Potočnik, Samaluk in Oblak. Reprezentanco je treniral ing. Boris Kristančič, kj je naj-bolj zaslužen za mnoge uspehe in zmagenaprejšnjihturnirjih. Reprezentanca je že iz Ljub-lijane odpotovala močno oslab-ljena^ Z njo ni mogel odpoto-vati Deimastia, ki bi na takem tuirnirju nedvamno predstav-Ijai močno opoiro svogim so-igradcem. Toda kljuib temu smo lahko upali na dobro uvr-stitev. Prvo presenečenje v Sofiji je bilo, da srno zvedeli, da na turnir ni prispela reprez^ni-tanca ČeškiOislovaske, ki je do-sJej statoo tekmovalai. Ne-dvomoo je taka cdločitev do-kaj nešportna in bi po naž^m mneju bdlo prav, da so turnir zaključile vse reprezentance, ki 80 se prvič srečale v Ljubljanl. Namesto Češkos'lovaške repre-zentance je na turnirju na-sfopiila repre^entanca Bolgari-je v popolni zasedbi, kot se pri-pravlja za evropsko prvenstvo, ki bo v Beogradu. Seveda je igraila izven konkurence, kliub temu pa Ije njen-a uidel-ežba nekoliko handikapirala druge efcipe, ki so morale odigrati eno težko tekmo, nedvo-mnr) težko tekmo, nedvomno težio kot je bila z reprezentsn-co CeškoslovaSke. Zreb za turnir je bil dokaj ugoden. Prvj večer srečanja ? reprezentanco Bolgarije, drugi večer z državno reprezentanco Bolgarije in tretii ve<^eir s fran-cos'ko reprezentanco. Pričatovati je bilo, da sre?a-nej s študentovsiko reprezen-tanco Bodgairije ne bo lahko Za ekipo so nastopili vsi igral-ci Akademika. Mnoge od njih dobro poznamo s srečania Akademifc : Olimpia za pokal evropskih prvakov v Ljablja-ni. Naše moištvo je začelo tek-mo dobro in uspešno. Vse do petnaijste minute prvega pol-časa so vodili, čeprav se je re-zultat »mnogokrat menjaval Takrat je prišlo do prve po-škodbe, ki je močno oslabila naše moštvo. Poškodoval se je Jelnikar, ki je moral zajpustiti igrišče in ni več igrad do kraja tuirnirja. Komaj se je igra na-daljevala, že je prišlo do rove poškodbe. To pot ie moral za-pustiti igrišče Povž. Takb }S ny igrišču ostalo samo sedem igraJoev, ki kljub dobri igri, objektivno niso mogli biti icos razigrani bolgarski ekipi, v ka-teri je bil zlasti dober zelo okreten Eftmov. Rezuiltat prve-ga polčasa 36 : 33 za reprezen-tanco Bolgarije je kijub teir>u dajal še ftekai upania, da bi nnorda sirečanje uspešno kon-čali. V nadaljevan.iu pa na^; igralci niso moigli zdržati tem-pa, ki so ga diktirali Bolgar;, tako da : KOMENTAR TEMELJNEGA ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI, II. del....... i »....,,,,,,, 700 dia B«y«r: JUGOSLOVANSKO KAZENSKO PROCESNO PRAVO, Hd ............... . . i • i . , i 820 dia Ibler: ZGODOVINA DIPLOMACUE (1814—1871) , i « , , t , 580 dtn MEDICINSKA FAKULTETfl Suvto: ZOBNA PROTETIKA, III. del (zobne kw>ae, masti^ ia repeti/bani!} aobn« proiattk«) i.l(iii«itti»i 750 dln ZAHTEVUTE V VSEH KNJIGIBNIH ILl V KNJIGABNI 1ZDUITEU& »ŠKOLSKA KNJIGA« ZAGBEB - BOGOVICEVA la ZAHTFViUTE NAS POSEBNl SEZNAM UTERATURE ZA UNIVERZO IN VISOKE fiOLE ZADE7A: SKRIPTA Te dni so na nekem iaikujltetnem odboru študentov pre-ieli naslednje pa-smo, kd ga oDjavliamo v kratkem povzetku z odgovorom: »Ze večkrat sem Vam pdsal in Vas prosil, da mi po povzetju pošljete skripta za prvi letnik fakultete. Toda fta moja številna pdsma misem dobil nobenega odgovora. Zglasil sem se osebno v Vaši pisarni, kjer se je zabavalo več tovarišev, vendar sem imel občutek, da sem tamkaj nezaželen. Nihče me namreč n4. vprašal, kaj želkn, na-sprotno, slišal sem celo kakšno opazko na svoj račun. Vprašujem se samo, ali je združenjs študentov samemu sebi v namen ali zato, da pomaga študentom? Ali je morda pisarna zdvuženja zato, da tovariši tam ob prostem času kadijo in se na poseben način zabavajo ali zato, da dobi-vajo študentje pojasnila? Pomis^Iite, kaj bi se zgodilo, če hi tudi Ijudje v gospodarstvu postopali tako. Kot bodoči diplomanti, zl«sti pa kot dobri tovariši, bi se morali zave-dati svojega namena in posvečati izrednim študentom več skrbi.« Z. V. Odgovor fakmltetnega odbora: Res je, da je prizadeti tovariš izredni študent poslal več dopisov FO, ki so bila le v zvezi s skripti in mislimo. da je zadosten odgovor, če smo mu poslali vsa skripta, ki so bila v letošnjem letu izdana. Skript. ki še niso bila Izdana, razumljivo ne moremo poslatd. Ce pa se med iz-rednimi študenti, ki iz razumljivih razlogov nimajo vsako-dnevnega stika s fakulteto, privatno širijo alarmantne, poleg vsega pa še neresnične vesti, da so napovedana skr'pta že v prodaji, čeprav jdh sploh še ni, mislimo, da bi se morali študentje o tem najprej prepričati. Ce jih pa ni, naj jih zahtevajo na pravih forumih za to — pri profesorjih. mi pa bomo njdhove zahteve z veseljem podpirali. GJede »zabav na poseben način« in »kajenja v prostem času«, bi pripominili, da tako meglene, nekonkretne in ne-resne obtožbe lahko pome ¦ jo marsikaj, kar lahko spravi FO v kaj čudno luč, vei ar v konkretnem primcru ne pomendjo ničesar. Misliino, da je treba na tem mestu opozoriti izredne, kakor tudi nekatere redne študemte, da je treba odnos do FO in organizacije ZŠJ, katero predstaivlja FO, spremeniti. ker je ta odnos v nekaterih primerih prav čuden, da ne rečemo nepriavilen. FO je, kot vsd vemo, voljen organ po-litične organiz-aeije študentov, ki je v konkretnem primeru, poleg svojih dolžnosti sprejel tudi prodajo skript in da-janje informacij izredmim študentom — nikakor pa nismo samo »štacuria« za prodajo skri.pt in da imajo študentje v FO razen prodaje skript še druge dolžnosti, ki so prven-stvene in mnogo, mnogo važnejše. Vprašujemo se, ali sploh ti študentje vedo, kakšen pcmen in namen ima študentovska organizacija. Ce mislijo nekateri člani ZŠJ, da je edina njihova dolžnost do te orgainizacije, da plačujejo ob vpisu članarino in zahtevajo piriporočilo, skr>ipta in obvestila o studijskih zadevah, se zelo motijo. Clani FO žrtvujejo celo svoje odmore med predavanji, da lahko rednim in izredtnim študentoon nudijo informacije ln skripta, v kolikor je to v njihovi moči (»poseben način zabavanja*). Mislimo, da imajo podobne probleme tudi na drugih fakultetah in meniino, da bi bilo treba o njih začeti raz-mišljati in jih nekako rešiti, pri čemer nam bd lahko po-magali tudi izredni študentje. Fakultetni odbor BKONOMISTKI V ZOBNI CAKALNICI NA MIKLOSlCEVI CESTI IN NADEBUDNEMU PISCU O »RIBICAH IN DENTISTKI« Na tem mestu se lepo opravičujem ekonomdsitki, kl mi Je napravila uslugo. Nisem pa predvidevala, da je njejia prijaznost ^narejena-«, kot mi je pisec v članku objasnil. V trinajstdh letih svojega službovanja na tem mestu sem namreč od strani študentov doživela že več odkritih pri-jaznosti, pa tudi odkritdh neprljaznosta, kar mi je vse-kakor najbolj všeč! ^Tudi Ti boš mamica postala, morda tudi po ribice posleja, takrat pa se spomni spet — sreča, da vsak študent n,i prenaipet!« V otstaileon sem tudi jaz nemo'čna, če kaj ni v redu! DeniMtka na zobni ombulauti. Op. uredništva Prejeli smo odgrovor na naše zadnje pismo bralcev. -Odgovor v celoti objavljamo, čeprav se ne strinjamo po-vsem z njegrovo vseblno in načihom pisanja. Z KEDrMKZ:. SGSTANKA KLUBA ŠTIPENDISTOV Stanovanja in štipendije 0 defu klulm zenilklh študentov - Uspelo prt davcnje - Dve leii uspešnega delovanjci - Kake \q s stcsvbo v štyden!Gvskem naseliu? - Eko noniske cene in ekonomske šiipendiie - 12.00C Klub zehiških študentov že dve leti uspešno deluje. Ven-dar ga pri tem zelo ovlra po-manakanje lastniih p-rostorov in finančnih sredstev. To se je seveda odrazilo v -tem, da no-tramje življenje v klubu ni raz-vito do take mere kot bi lahko bdJo. Zele1!! bi si bolj razg'i-banega kulturnega, zabavnega in športnega udejstvovanja in predvsem več strokovnih eiks-kurzij in izletov. Pred sastankom je imel ing. Keimal Tarabar predavanje o razdelitvi dchodka in nag-ra-jevanju po učiniku v podjet-jih. Najprej je govori1! na splcšno. potem pa se je omej1]! pred-vsem na železamo Zenica. So-deč po številu pirisotnih in ži-vahTii diskusiji se študentje ze-lo zanimajo za probleme in načrte srvoje konrune. Na jobčutlj ivejša vprašanja zeniških štipendistov, ki ne staninejo v študentovskih do-movih, je vsekafco.r stanovanj-sko vprašanie. Vendar je klub pri tem prišel žal le na pol potl Vodstvo železarne Zenica je sicer pokazalo dovolj razu-mevanja in dodeliio sredslva za izgradnio študentovsikih stamova^nj. Vendar se sred.stva le počasi reailrzirajo in čeprav 'gradnita' stoivbe v Studentov-sikem nas-elinj dobro ¦napreduje. ^e ni znan čas vselitve. Ta naj bi blla v začetkij prihodnjega šolskega leta. Zdi se, da je pravilna zahte-va za zvišanje štdpendij zenii-škim študentOTn. To zahtevo študentje opravičujejo s tem, da življenjslki stroški nepre-stano nairaščajo in ker študem-tovisiki domovi težijo za tem, da bi pirfšli na ekonomsko po-slovanje. Neprimerno večje izdatike imajo seveda študen-tje, M stainiujejo privatno. Se-danjim pogojem bi nekako Izredno zanimanje Na ekonomski fakulteti so svobodne katedre začele z de-lom šele v letnem semestru. Kljub razmeroma pozneimu začetku pa so piva predava-nja pokazala, da je program premdšljeno izbran in da štu-dentje z zanimanjem slediijo delu svobodnih kateder. Zadnji razgovor o vplivu sprememib v našem gospodai'-skem sistemu na poslovanje gospodarskih organizacij, je privabil izredno veliko štu-dentov. Obširno diskusdjo pa so morali prekiniti in preložiti na kasneje, ker so študentje zastili predavatelje s kopico ek_ tualnih vprašanj, kar je sicer redek primer pri delu svobod-nih kateder. P. B. odgovarjala štipenddja v višin: od 12.000 do 15.000 din. Razpravljali so tudi o neka-terih pomaajikljivostih pri de-lu kom.isi.ie za podeljevanje štiiipendiij. Čero>rav je izMjučno stvar podjetja, komu bo dalo štipendijo dn v kaikšni višini. bi bilo vendar demokratične-je, če bi pri tem razdeljevanju sodeloval tudi predsedmik kluiba. Poleg tega bi naj podjetja nadaljevala z dosedanjo prak-so in sMicala svoje štiipendist-e v,saj enlkrat letno na skupen sestenek, kjer bi iih seznanjala s svojim poslovanjem. Teden študentov prava Od 7. do 14. apnila je bil teden šifeudentov prava. Teden je že tradicionalna in osired-nja prireditev Zveze študen-tov na vseh jugoslovainsikrh pravnih faikultetah. V Ljuiblja-ni je bil izpol.njen z vrsto pri-reddtev. V petek, 7. aprila, je bila svečana proslava v ziborničmi dvorani univerze. Govoril je tov. Vlado Tance, predsednik Okrajnega sodišča v Ljublja-ni. V kratikem kultumeTn pro-gramu je bilo na siporedu ne-kaj recitacij in pesmi Koro-škega akadem.sike.ga okteta. Po prosilavi je delkain pravne fa-kuiltete dr. Jože J-uhart sprejel večjo sikupiino študemtov in se sfkupaj s profesorji in dTtigimi gosti, ki so bili na prosilavi. zadržal s žtudenti v daljšem pogovoru. V soboto. 8. aprila, je bil po-hod na Rašico. kjer je bdla kratika svečanosit ob formira-nju- pra^miške brfgade in pdlo-žitvi venca. Nasledmje dni je biila .vrsta žipoTtaih srečana med letnitel. Ljubljanski študentje medicine so bili od 3. do 9. aprila na obisku pri kolegih v Skopju. Taka srečanja med makedonskimi in slovenskimi študenti so postala že tradicionalna, Njihov namen je spoznati življenje kalegov iz drugega univerzitetnega središča. Ljubljanski študentje so si na svojem nedavnem abjsku cgledali fakulteto, institute, mesto Skopje in navezali tovariške vezi s kdegi medicine. SKUPŠČiNA VIŠJE KOMERCIALNE ŠOLE Studijski problemi in izredni študentje Konec marca j« bila v Mari-boru prva letna skupščina Viš-je komercialn« šole. Prisostvo-val ji je tudi član IS LRS Vla-do Majhen in dekan etkonom-ske faknltete v Ljubljani dr. Pavel Marc ter precej kultur-nih in družbenih dclavcev iz Maribora. Direktor šole Tine Lah je opisal pomen in delo VKS in se zahvalil za pomoč in pod-poro, ki jo šoli nudijo goiapo-darske in politi6ie organiza-cije. Prikazal je, kako korist-no je sodelovanje med šolo in družbenimii argani, sodelova-nje s turistično zvezo, gostin-sko zibornico, komunalnimi bankamii, pa tudi tesno sodelo-vanje S študentovsiko orgaraiza-oijo. Govoril je o problemu iz-rednih študentov. ifci jiih je na tej šotli preko tisoč in ustanav-Ijanju centrov za izredni štu-dij v vseh večjih krajih v SIck venijii. Sprožil je vprašanje strokovnih ekskurzij in praks, ki naj pripomorejo k otoliko-vanju pravega lika stirokov-njaka. Namesto redne poČitTii-ške prakse je predlagal 14 dnevno šoilsko praksio vsak se-mester. S teim bi močno raz-breimenili študente. Težave irnajo tudi s tem, da na šolii še nimajo asiistentov, zato študdj-ske skupine in semiinarji ne moiPejo delovati tako kot bi morali. Konec leta se bodo po-eseililii v novo šol&ko poslop-je in s tem bo rešeno najtežje — problem predasvalniic. Tudi ddskusija je bila bogata in plodna. Studentje so pred-lagall nekaj spremernib k uč-nemu načrtu in izrazili željo, da bi bili izpitnd roki vsak me-sec. Udeležence so seznanili z delom študentovske organrza-cije na šoli. Za študentovsiko delovno brigado mora dati VKS 50 odstotkov udeležen-cev. V disktisij1! so se oglasili tudi izredni študentje in se v glavneon zavzemali za odpravo razlik med rednimi in izredni-mi študenti. ZahvaliLi so se upravi za vso pomoč. Uprava ie od ustanovitve izdala že 5900 sitrani skript in tako pomagala oremagovati študijske težavo študenitom. Diskusija ie dala tudi nekaj ordpomb k splošnemu u&troju §ole in k štud:ijsikemu načrtu v zvezii z večstopeniskim štu-di.iem. Paziti je treba na pra-vilno oblikovanje miisili šlu-den,ta in skrbeti za formiranje dokončnega profila diploman- USPELO PREDAVANJE V okviru Tedna pravnrtikcn ie v torek zvečer na pravn fakulteti. predava1! predsedinii* zaikomodajnega odbora Zvezne-ga zbcra Zvezne ljudske skup-ščise profesor dr. Makso Šnu-derf »O novi ustavi-«. Predava-te'lj je med drugim govoril tu-di o tem. da naj bi liudsk poslainci v bodoče ne bili po slanci v -kla^ičnem smnlslu. am pa da naj bi pri .s--estavlian.il in sprejemanju /a.konov sode lovali prizadeti dr/avliani. i "tem bi se zeio Tvrb^žaH Lenl novi mLsT o vs^iiiid.^lkeTn par lamentu. Tr in §e d^vsa izva iania nrof ^nnder1^ co mno goštevilni študetntje navduše ao ^prejeli. ta. Sola bo še nadalje tesno so-delovala z ekonomsko fakulte-to v Ljubljani, ki jim pomaga z nasveifci že veg čas od ustano-vitve. Uspela. skupščma Višje ko-mercialne šole Je pokazala. da šola lahko uspeva sarno, kadar ima za seboj tesno podporo go spodarskih organizacij in ka-dar je potrebam gospodarstva tesno približana. Pomanjkanje po kadrih kmalu ne bo tako občutno. J. P. Mala panorama BEOGRAD Prireditev ob indeksu — Tak je bil naslov zatoavnega večera beograjskih študenix>v, ki je bil 29. marca v avli tehniške fakultete. Na zabavi je bilo okrog 2500 študentov, ki so sami improvizirali program. Na sporedu je bilo več družabnih iger, »Pokaži, kaj znaš«, tekmovanib karikatu-ristov »Vse ali nič« in druge točke. Po poteh svobode — TJniverzitetni odbor Počitndške zveze je priredil pohod po poteh svobode. 15 študentov je 1. aprila krenilo na tradicionalni pohod iz Beograda preko Titovih Už4c, Foče in Tjentišta do Sarajeva. Pohod je trajal pet dni. Revolucionama poezija — 27. marca je študentovska eksperimentalna sceina izvedla za študente tehniških fakultet večer revolucionarne poezije. Večeru je prisostvovalo okoli 400 študentov. Svečane akademije — Skoraj na vseh fakultetah so štu-dentje priredili svečane akademije v proslavo 20-letnice revolucije in dneva študentov. Pri kulturnem programu so sodelovaM večinoma študentje, člami različnih kulturno umetniških društev in skupin. ZAGREE Tretja stopnja na šestih fakultetah — 30. raarca je bilo posvetovanje o stopenjskem pouku na univerzi in o izred-nem študiju, ki ga je organiziralo predsedstvo društvt univerzitetnih učiteljev. Stydij na tretji stopnji bodo pred-vidoma finansirala podjetja in gospodarske organizacije. Deset modernih predavalnic — V Zagrebu so svečano otvoir-ili novo zgradbo elektrotehniške fakultete v ulici Pro-leterskih brigad. Nova stavba ima 10 modennih predavalnic s 1000 sedeži. V letnem semestru se je na fakulteto vpisalo 1200 študentov. Povprečna štipendija 6595 din — V preteklem šolskem letu je prejeinalo štipendijo 24.143 rednih študentov, kar je več kot četrtina vseh študentov. Zaposlenih je okoli pet tisoč zagrebških študentov s povprečno plačo 20.000 din na mesec. REKA: V jeseni tretja stapnja — Na reški medicinski fakulteti zaenkrat še ne bodo organizirali prve stopnje. 2e prihodnje študijsko leto pa bodo uvedli študij na tretji stopnji, ki naj bi trajal dva semestra. SISAK Inštitut za metalurgijo — V Sisku bo pričel z delom Institut za metalurgijo kot samostojna znanstvcvia ustanova. Predlog za osnovanje instituta so dali organi metalurškega in tehnološko pogonskega odseka za nafto v Sisku. ZADAR Mednarodni festival študentovskih gledališč — Univer-zitetni odbor ZŠJ zagrebške ujniverze je predlagal, da naj bi bil od 16. do 24. septembra 1961 v Zadru mednarodni fe-stival študentovskih gledališč. Na festivaiu naj bi sodelo-valo 6 d.o 8 ekip. Aleksander Rankovič — pokrovitelj partizanskega pohoda pravnikov. 6. marca je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Alekfeander Rankovič sprejel del«gacijo študentov pravnlh fakultet Jugoslavije in se odzval prošnji študenov, naj bo pokrovitelj njihovega partizanskega pohoda. Pohod bo v znamenju jubilejnega leta 20 letniee revolucije. Izvedli ga bodo na poti Valjevo, Krupanj, Stolice, Banja Koviljača v času od 19. do 23. aprila. TRIBUNA 1ZHA.A KOl NASLEDNIK STUDENTSKEOA LISTA, Kl JE IZHAJAL OD 20. MARCA 1949. PHyA STEVILKA TRIBUNE JE IZSLA 6. DECEMBRA 1951. TRIBUNA IZHAJA SEDAJ STIRINAJSTDNEVNO « UREJA PA JO UREDNlSKI ODBOR: FRANCE GRIVEC, PETER JAM-BREK, MARJAN KOPECKY, SIMON SIMONITI. TEHNICNO UREJA DRAGO SENICA, ZA JEZIK SKRBI PETER SARDOC. - UREDNISTVO IN UPRAVA TRIBUNE JE NA POLJANSKl CESTI % JJS^i 30183, TEKOCl RACUN 600-10/3-561. ROKOPISOV NE VIRACAMO. LETNA NAROC-tRNA JE 400 DIN - TISKA CP DELO.