Stev. 285. V Ljubljani, sobota 17. decembra 1938. Leto III Poštnina plačana v gotovini Brezuspešen obisk nemškega »gospodarskega čarovnika" dr. Schacbta v Londonu: Pogajanja za nemško-angleško trgovsko pogodbo in sporazum o Judih - niso uspela LoJkl"«; 17. dec. o. Guverner nemške Državne tanke in slavni gospodarski strokovnjak nove Nemčije dr. Schacht je po tridnevnem bivanju v Londonu danes odpotoval v domovino. Njegov obisk v Angliji naj bi bil pripravil pot za sklenitev trgovske pogodbe med Nemčijo in Anglijo in za ureditev vprašanja judovskih beguncev iz Nemčije. Dr. Schacht je imel v Londonu važne razgovore z voditelji angleškega gospodarstva, in sicer z guvernerjem Angleške banke Montagu Normanom, s Fredericom Leidhom Rossom, glavnim gospodarskim svetovalcem angleške vlade, z ministrom lordom Wintertonom, predsednikom angleškega odbora za pomoč beguncem in z Georgeom Robleejem, predsednikom ameriškega odbora za pomoč beguncem iz Nemčije. Uradno poročajo, da so razgovori potekali ugodno in da bo mogoče najti osnove za nadaljna pogajanja. Zasebna poročila pa pravijo, da napori dr. Schachta za sklenitev trgovske pogodbe med obema državama niso uspeli. Anglešld zastopniki so nemškemu odposlancu sicer izjavili, da je Anglija pripravljena začeti pogajanja, niso pa mogli sprejeti pogojev, ki jih stavi Nemčija za ureditev plačilnega prometa, glede kreditov in glede tako imenovanega gosposkega sporazuma o razdelitvi tujihtržišč med Nemčijo in Anglijo. Pri tem vprašanju je šlo predvsem za to, da bi nova trgovska pogodba določila, kolik gospodarski vpliv bo po tem sporazumu imela v državah Srednje in južnovzohdne Evrope Anglija in kolik vpliv bo imela Nemčija. Nemške zahteve glede tega so bile take, da jih Angleži niso mogli sprejeti. Prav tako ni prišlo do sporazuma glede ureditve judovskega begunskega vprašanja. Dr. Schacht je predsedniku ameriškega in predsedniku angleškega begunskega odbora povedal, da je Nemčija pripravljena začeti pogajanja glede begunskega vprašanja z vsemi 32 državami, članicami mednarodnega odbora za pomoč beguncem. Z vsako teh članic bi Nemčija sklenila izseljevanja svojih Judov dvostransko pogodbo. Pogoji za sklenitev te pogodbe so naslednji: Vsaka od teh držav se obveže, da bo dovolila povečanje nemškega uvoza sorazmerno s premoženjem, ki ga bodo prinesli tja nemški Judje. 10 odst. dolga za uvoz nemškega blaga mora vsaka država plačati v gotovini, ostalo pa po posebnem klirinškem sporazumu. Države, v katere se bodo vselili nemški Judje, naj dajo na razpolago kredite za uvoz nemškega blaga. Ker je iz teh pogojev bilo jasno, da hoče Nemčija po eni strani otresti se Judov, po drugi strani pa doseči še velike ugodnosti za svoje gospodarstvo, niso angleški in ameriški zastopniki nemških predlogov mogli sprejeti in se je dr. Schacht brez uspeha moral vrniti iz Londona. Notranjepolitični razvoj v Romuniji: Ena sama politična stranka - ena sama državna mladinska organizacija Bukarešta, 17. dec. o. O novih notranjepolitičnih spremembah v zvezi z ustanovitvijo ene same politične stranke na Romunskem poročajo uradno naslednje: Številne ugledne osebnosti iz političnih in razumniških krogov so prosile, da jim pravosodno ministrstvo dovoli ustanovitev nove politične organizacije »Fronte nacionalnega vstajenja«. To prošnjo so podpisali vsi člani sedanje vlade, veliko število bivših ministrov, ki so bili čland bivših političnih strank, predstavniki bivše socialistične 6tranke, bivši načelniki generalštabov v pokoju, predsednik in več članov romunske akademije ter ugledni časnikarji. Med podpisniki so najvidnejši zastopniki vseh ideoloških smeri. Treba je poudariti, da so med njimi tudi ugledne osebnosti iz Erdelja, ki so bile prej na čelu narodno-eocialističnega gibanja. Prav tako pomembno je, da so to prošnjo podpisali tudi mnogi vojaški poveljniki in generalštabni častniki. Važni sklepi španske nacionalistične vlade: Romunski uradni list objavlja nov zakon o organizaciji »Straže carei«, ki je zdaj v državi edina organizacija za telesno vzgojo romunske mladine. Z novim zakonom 6e v neki meri spreminja dosedanji ustroj te organizacije. Odslej bo »Straža carei« državna ustanova, ki ima za nalogo vzgajati mladino v moralnem, narodnem, domoljubnem in telesno vzgojnem duhu. V njej se bo morala zbirati obvezno vsa mladina obeh spolov od 17. do 21. leta. Geslo te oranizacije je: »Zvestoba in delo državi in kralju*. Vrhovni poveljnik je odslej sam romunski kralj Karel, veliki stražar države. Kralju stoje ob strani kot posvetovalni organ člani vrhovnega 6veta, v katerem so predsednik romunske vlade patriarh Miron Cristea, minister za ljudsko vzgojo, za narodno obrambo, za notranje zadeve, finančni minister, minister za ljudsko zdravje, minister za javna dela, za socialno zaščito, kmetijski minister, poveljnik »Straže čare k in predsednik tako imenovane »Socialne 'i službe«. Pred obnovitvijo monarhije v Španiji Burgos, 17. dec. o. Nacionalistična vlada je zdaj storila prvi uradni korak za obnovitev monarhistične vladavine v nacionalni Španiji. General Franco je na zadnji seji nacionalistične vlade predložil načrt zakona o popravi krivice, ki je bila prizadejana bivšemu španskemu kralju Alfonzu XIII. v ustavotvorni skupščini dne 27. novembra 1931. Nacionalistična vlada je predlog sprejela soglasno. Bivši španski kralj Alfonz bo dobil po tem predlogu nazaj vse državljanske pravice ter bodo razveljavljene vse dosedanje odredbe. Španskemu kralju bodo vrnili tudi vse odvzeto premoženje. Nacionalistična vlada je zakon 6prejela. Po vesteh, ki jih je objavil »Newyork Harald«, bo general Franco poslal v Rim svoje posebno zastopstvo, ki se bo glede vzpostavitve monarhije v Španiji najprej porazgovorilo z Mussolinijem, nato bo pa nacionalistična vlada prestolonasledniku Don Juanu, princu AstuTskemu, ponudila španski prestol. Don Juan živi zdaj stalno v Italiji s svojim očetom ter 6e je že dvakrat hotel vrniti v nacionalistično Španijo kot navaden vojak, da se udeleži bojev na nacionalistični strani. Kaže, da bo vprašanje vzpostavitve monarhije na Španskem rešeno še to zimo. Kakšna bo ob-i lika bodoče monarhistične vladavine, pa še ni zna-I no, nedvomno bo drugačna kakor pa je bila pred revolucijo leta 1931. Za zaključek razgibanega tedna po volitve h Raca za raco leti... Ljubljana, 17. dec. Pred dvema dnevoma smo se na tem mestu nalo pobavili z indijanskimi govoricami, ki lete od ledelje daljo iz kazinske tvornice hudih sanj v ta abogi slovenski svet. Ne bi se na to trdnjavo iz Dapirja in na njeno udejstvovanje več obračali, 5o se nam ne bi smilili tisti »boljši» napredni in nacionalni ljudje, ki so ves ta teden podlegali iepešam kazinskega štaba, ki noče priznati poraza, marveč je še zmeraj prepričan, da krepko maršira ne sapo po zmago, marveč celo od zmage naprej. Žara« teh ubogih ljudi, ki še vedno nasedajo prišepetovalc<;m po vinotočih, po čakalnicah, po tramvajih, po raznih zbirališčih brezposelnih duhov in teles, bomo danes vzeli na muho še nekaj kazinskih petard, da s tem dostojno zaključimo ta teden največjih političnih neumnosti, kar jih je »napredna in nacionalna« Ljubljana kdaj morala požreti in prenesti — in vse to zastonj I Pribiti je treba, da se je uresničili naša zadnja trditev: S kopnenjem volivnih fondov je začel upadati tudi racarski kazinski elan. Napetost zapuščenega Kramerjevega tabora upada kakor mleko, če ga odstaviš od blagodejnega ognja. Ta taborček prihaja do spoznanja, da je bil 11. december zares, za trajno, ceio za končnoveljavno postavljen v politiki na hladno. Vreme, ki je pritisnilo včeraj in danes, je k temu spoznanju šq pripomoglo. Napredna in nacionalna »večna luč« dr Kramer je, kakor smo slišali, na toplejšem jugu. Kaže pa, da se je ta luč na jugu spremenila v leščerbo in da je nazadnje ne bo ostalo niti za dobro vžigalico. Taki se zdi, da so uspehi, ki jih bo dr. Kramer po tej zgodovinski poti mogel pokazati v Ljubljani. Nazadnje je včeraj pritisnil še sneg s svojo objektivno, politično nič umazano belino potrdil naše napovedi... In napočilo je zadnje jutro tega velikega tedna, ki naj bi bil prinesel opoziciji nele zmago, marveč celo dr .Kramerju mandat. Toda jutro zadnjega dne v tem tednu ni nič bolj obetajoče, kakor je bil usodni ponedeljek velikega mačka ... Celo vesti, ki naj drže razpoloženje vsaj do tedaj, vrne jz Belgrada dr. Kramer % m- jem političnih rac, potrjujejo, da prihaja s tekom dni spoznanje, ki je zdaj bridkejše, kakor bi bilo takoj v ponedeljek. »Vlada je dobila 109.000 glasov večine, ne pa 400.000, kakor pravijo uradna poročila.« To je najnovejša včerajšnja pocestna vest, ki je leteia ves dan skozi pričakujoča »napredna« ušesa. Sporočil jo je dr. Kramerju njegov dobri zaveznik dr. Šutej... No, ta napredek v spametovanju je razveseljiv, čeprav še ne razodeva popolne vdanosti in spreobrnjenja. Ker pa imamo opraviti z »naprednimi« čenčami, upajmo, da bo stvar šla naprej tako, da bo v desetih dneh imela vlada po istih opozicijskih poročilih že milijon glasov večine, ne pa samo 300.000, s katerimi je zadovoljen skromni in nerazvajeni Korošec. Ce bo šlo spametovanje in priznavanje naprej v tem sorazmerju, bo za sestanek novega parlamenta Kazina razglasila, da ima vlada tako večino, kolikršne ni sanjal in ne napovedal dr. Kramer zase niti leta 1931, ko je dobil v Sloveniji 117% vseh glasov ... Žalostno je pri stvari samo to, da kljub temu poboljšanju in spreobrnjenju dr. Kramer le ne bo prišel v Sloveniji do mandata... Druge oddaje kazinskega radia so manj pozitivne, toda prav tako zabavne in predpustne. Najhujša med njimi je tale: »Ali ste videli v nedeljo? Tako so se klerikalci bali naše zmage in revolucije, da so postavili pred Kazino kanon...« Res, klerikalci so hudo previdni^ ljudje. Bolhe so šli streljat s kanonom. To kaže, da so se veliko naučili pod vlado dr. Kramerja in JNSarjev, ki so vzklikanje v Šenčurju označili za krvavo revolucijo in seveda temu primerno ravnali. Ni čuda, da so po vseh teh skušnjah morali klerikalci nad Kazino s kanonom ... Da bi se prepričali, smo v nedeljo zvečer in v ponedeljek hodili okoli Zvezde in smo videli, da kanon še vedno stoji tam. Obrnjen je iz Kazine navzven, odprtino ima podobno gobcu kitajskega zmaja, iz njega pa lete debele race v ljubljansko meglo. Videti je bilo, da je Kazina kanon zajela jul gfi pbrftUa Rroti sovražniku, na katerega je. Poga|an;a za vrnčtev nemških kolonij se bodo začela v fanuaru London, 17. dec. o. Angleški tisk poroča, da bo Nemčija januarja začela z resno akcijo za vrnitev bivših nemških posestev v Afriki. Prvi korak bo obisk Hitlerjevega zaupnika, stotnika Wie-demanna, januarja v Londonu. Wiedemann bo prinesel s seboj načrt, kako si vrnitev kolonij zamišlja Hitler. Listi pravijo, da bo to prva direktna nemška zahteva, kljub vsem izjavam, ki jih je bilo slišati o tej stvari v angleški spodnji zbornici. Hitler je sklenil, da ne bo več čakal. Naloga stotnika Wic-demanna bo, pregovoriti britansko vlado za pogajanja. Okoliščina, da je stotnik AViedemann določen za to nalogo, dokazuje, da hoče Ne"'?' ia v tej 6tvari nastopati obzirno. Angteiki driavnlk da;e priznanje sv. očetu London, 17. decembra. Pri včerajšnji blagoslovitvi nove višje katoliške šole šole v Plymouthu, je vojni minister H&fe Belisha izrazil priznanje sv. očeta Pi-ju XL za njegova mirovna prizadevanja. Dejal je med drugim: »Tudi druge veroizpovedi, ne samo katoliške, vračajo danes dolg hvaležnosti sv. očetu in posameznim visokim dostojanstvenikom Vaše cerkve. Z najglobljim spoštovanjem želim izraziti svojo hvaležnost njim, kajti vsaka vera ima svoje mučenike in vsaka tudi daje velike može. Med najplemenitejše ljudi naše dobe spada tisti, ki stop na čelu Vaše cerkve.« Tržaški časnikarji — gostje novega konzula Trst, 17. dec. m. Generalni konzul Radovan Petrovič je priredil včeraj na čast zastopnikom tržaškega tiska kosilo, na katerega so bili povabljeni tudi ravnatelj »Piccola« Rino Alessi, ravnatelj »Popolo di Trieste« Karlo Barbieri, glavni urednik »Piccola« Mario Nordio, glavni urednik »Popola di Trieste« Donatello d’Orazio, sotrudnik »Piccola« in znani prevajalec slovenskih literarnih del v italijanščino profesor Umberto Urbani, ravnatelj agencije Stefani v Trstu Alessandro Nico-dera, predsednik Časnikarskega združenja Mihaelo Risollo in šef osrednjega- tiskovnega urada fašistične stranke Giorgio Gatti. Od strani našega konzulata sta bila na kosilu poleg generalnega konzula Petroviča še konzula Milan Radojevič in Nikola Kneževič. Na banketu se je generalni konzul Radovan Petrovič zahvalil tržaškim časnikarjem za prijateljsko pisanje in delo za poglobitev jugoslovansko-italijanskega prijateljstva. V imenu italijanskih časnikarjev je izrekel generalnemu konzulu zahvalo ža prisrčno napitnico ravnatelj »Popola di Trieste« Barbieri, ki je prav tako poudaril nujno potrebo, da se prijateljski odnožaji med obema državama še bolj poglobe. po stari navadi streljala s papirjem. Včeraj ni bjlo kanona več. Na vratih generalnega štaba je bil_ policijski pečat, ki ga ni bilo dovoljeno preveč ogledovati. Za kanon smo pa slišali, da ga je dr Kramer odpeljal na jug, da bo z njim dokazoval, kako je v Sloveniji zmagal... seveda s tihim upanjem, da bi mu pomagal do mandata vsaj kanon, ko mu ni moglo pomagati ogromno število njegovih pristašev... »Tisti, ki so volili Mačka, bodo dobili vsi legitimacije, potem bodo klerikalci že videli.« To je res hudo nevarna reč. Samo da ne za klerikalce, marveč za tiste redke izgubljence, ki bi morali, kakor kaže, nositi ne le sramoto, da so volili Neslovenca, marceč bodo imeli celo legitimacije, ki jih bodo morali v dokaz sramote kazati, da se jih bo slovensko ljudstvo znalo in vedelo ogibati. Mi bomo uvedbe teh legitimacij silno veseli, saj bodo potem politične barve pri nas čisto jasno vidne. In če bo dr. Kramer že ostal brez mandata v Sloveniji, bomo po teh legitimacijah vsaj vedeli, kdo se je na mile viže trudil, da bi mu do njega pripomogel — proti volji vsega slovenskega ljudstva. In tako dalje. Skoda, da bo prihodnji teden že vsega toga špasa konec in se bo Jugoslavija vrtela naprej po dolgočasnem tiru te grde klerikalne zmage... Ker ni dr .Kramer ne tako, ne tako in ne drugače dobil v Sloveniji mandata, ne bo niti nikogar, ki bi pri tem dolgočasnem vrtenju delal vsaj malo zgage. Hvala Bogu, da smo dobili sneg in z njim po toliko prežvečenih neumnostih vsaj nekaj v resnici novega, kar neizpodbitno drži najmanj tako dolgo kakor žalostne in oskubljene kazinske race... Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Vesti 17. decembra V Pragi je imel včeraj sejo parlamentarni odbor za varčevanje v državni upravi, ki je sprejel več važnih sklepov. Novi češki prosvetni minister Karpas je izdal zapoved, po kateri moraja v vse češke šole spet obesiti križ, katerega je pregnal iz šol dr. Beneš in njegova družba. O izidu volitev v Jugoslaviji še vedno veliko piše ves evropski tisk in pravi, da je pomembno vloga pri zmagi dr. Stojadinoviča igrala njegova pametna zunanja politika. Italijanska vlada je včeraj sprejela zakon o zedinjenju štirih libijskih pokrajin z Italija, dalje zakon o podelitvi posebnega državljanstva mohamedanskemu prebivalstvu v Afriki ter sprejela tudi posebno uredbo o ustanovitvi družbe, ki ba upravljala premoženje, katero bodo morali odstopiti državi tisti Judje, ki bo njihova imetje prekoračilo mero, določen zanje. Češkoslovaško gospodarsko odposlanstvo je brez uspeha odpotovalo iz Londona, ker 6e Angleži pomišljajo dati Češkoslovaški obnovitveno posoplo. 30,000.000 funtov šterlingov, katero so ji obljubili, če sprejme miinchenske predloge. Anglija ,’e zdaj pripravljena dati Češkoslovaški 6amo da-llo 4,000.000 funtov, za posojilo pa stavi razne čudne m nemogoče pogoje. Perzijska policija je odkrila v prestolnici Teheranu obsežno komunistično zaroto in prijela več razumnikov, ki so vohunili za sovjetsko Rusijo. Judovski študent Grunberg je ustrelil dr. Me-ana, vodjo vseučiliške klinike v Lausanni iz osebnega maščevanja, češ da je dr. Mean nasprotoval niegovemu imenovanju za doktorja. Mrzli vas, ki prihaja iz Sibirije v Evropo, je zajel vzhodno Nemčijo, kjer je včeraj temperatura padla na minus 17 stopinj. V samem Berlinu je 15 stopinj mraza. Vremenoslovci napovedujejo, da se_ bo mraz še povečal. Velike manifestacije za priključitev k Nemčiji so bile snoči ob vsej Jiemško-litvanski meji na lnemelskem ozemlju. Nastopile so hitlerjeve organizacije, katerih parado je pregledal voditelj me-melskih Nemcev dr. Neumann. Hitler je včeraj sprejel novega kitajskega poslanika Ceng-Cieha, novega holandskega poslanika dr. de Witha in poljskega poslanika Lipskega, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih, ki zadnje cboJ zanimajo Nemčijo in Poljsko . Razprava o uvedbi obvezne vojaške službe v Angliji se bo začela na prihodnji seji angleške zbornice. Vseameriška konferenca v Limi naj bi po prizadevanju Združenih držav in njihovega judovstva sklenila, da bodo vse članice vseameriške zveze S silo preprečile uvedbo kake »neameriške« vladavine v katerikoli izmed držav, včlanjenih v zvezo. Sklep se nanaša na preprečenje morebitnih avtoritarnih sprememb, ki se obetajo zlasti v Južni Ameriki. Predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov bo konec prihodnjega tedna odpotoval v Ankaro in sklenil prijateljski sporazum med Bolgarijo in Turčijo. Ta sporazum bo nadaljnji korak za sprejem Bolgarije v Balkansko zvezo. Za novega sovjetskega poslanika v Sofiji bo imenovan Aleksej Tolstoj, nečak velikega ruskega pisatelja in misleca Leva Tolstega. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo jutri odpotoval na tridnevni obisk v Budimpešto. Angleška vlada se bo pri Nemčiji pritožila jaradi ukrepov, ki se nanašajo na Jude v Nemčiji, ki so ameriški državljani. V Litvi so zaprli več voditeljev krščanske demokratske stranke in jih poslali v koncentracijska taborišča. Francija ne bo odstopila Italiji niti pedi svoje zemlje, je izjavil zunanji minister Bonnet včeraj pred zunanjepolitičnim odborom francoskeca senata. Poljsko-nemški pravosodni sporazum bo v kratkem podpisan. Vsa dela, ki jih je za Nemčijo vodil sam pravosodni minister Frank, so že končana. Bivši angleški zunanji minister Eden je včeraj odpotoval iz Amerike domov. Pred odhodom je izjavil, da je zadovoljen z vsem, kar je slišal in videl v Ameriki. Eden je imel v newyorški industrijski zbornici predavanje, za katero je dobil 5000 dolarjev nagrade ter so mu povrnili tudi potne stroške. Cetvorčke je rodila v Mexico City žena nekega nemškega mehanika po rodu Mehikanka. Vsi otroci — trije fantički in dekletce — so zdravi. Angleške vojaške oblasti so zaprle dostop v pristanišče Haifo, ker se boje nemirov. Za novega predsednika švicarske osrednje vlade je bil včeraj izvoljen dr. Filip Etter. Posvetovanja za izboljšanje naših bolnišnk Belgrad, 16. decembra. A A. Ministrstvo za socialno politiko nadaljuje delo za zboljšanje razmer v bolnišnicah in za njihovo zidavo, razširitev in boljšo ureditev. V ta namen so se na vabilo ministra za socialno politiko sestali 14. in 15 t m. v ministrstvu zastopniki vseh državnih bolnišnic in splošnih in samoupravnih zdravilišč, ter prerešetali vsa vprašanja zastran zboljšanja razmer v bolnišnicah. Razpravljali so tudi o zidavi novih bolnišnic. Upravniki bolnišnic so dobili nalogo, da ta vprašunja preuče čimprej in sestavijo po-’ trebne predloge. Sestanek je vodil načelnik zdravstvenega oddelka Stevan Ivanič s sodelovanjem inšpektorja za bolnišnice dr. Jovana Kličiča iu šefa bolniškega odseka Velimirja Mihajloviča. Nekaj časa je sestanku prisostvoval tudi minister Dragiša Cvetkovič. Pozdravil je udeležence sestanka in jih seznanil s svojim stališčem glede bolnišnic, nato je pa poslušal želje upravnikov bolnišnic in dal potrebna navodila za nadaljne delo. Upravniki so izročili ministru spomenico, v kateri so navedli vse potrebe državnih bolnišnic in predloge za pravilno ureditev vseh visečih problemov. Za pravilni razvoj našega bolniškega vprašanja bo ta sestanek, prvi te vrste od ustanovitve naše države, nedvomno zelo velikega pomena za zboljšanje naše zdravstvene politike. , Kranj se širi, raste in modernizira Jutri bodo blagoslovili novo krasno liudskoiolsko poslopje V teku poldrugega leta je dobilo me6to Kranj toliko novih velikih zgradb, kakor no.beno drugv sloveneko mesto, če izvzamemo Ljubljano‘in Maribor. Med najpomembnejše, ki niso izključno zasebnega značaja, morama imenovati velik še6tnad-stropni hotel »Evropa«, ki je bil otvorjen že septembra. Letos sta spet zelo povečali 6voje obrate tovarni »Jugobruna« in »Semperit«. G. Savnik Ivan je povečal svojo tovarno pod mestom, g. Anton Adamič, lastnik tovarne »Ika«, pa je zgradil v Kokrici veliko tovarno. Tovarna »Ika« je doslej obratovala v mestu na Mencingarjevem trgu, odslej pa bo imela to zgradba le za trgovino »Ika«. Posebej pa moramo omeniti, da se je v letošnjem letu osnovala nova tekstilna tovarna »Teza« družba z. o. z. Družba je pozidala v leto.šnjem poletju in jeseni tovarno na Farovški Loki. Tudi stroji so povečini že montirani in bo tovarna v najkrajšem času začela obratovati. O tej tovarni bomo v eni izmed paznejših številk poročali nekaj več. Nova I udska šola V nedeljo 18. decembra bo ob prisotnosti g. bana dravske banovine dr .Marka Natlačena slovesna blagoslovljena in otvorjena nova ljudska šola. Ta dan bo gotovo lep praznik ne samo za otroke, ki bodo dobili svoj nov dam, ki jim bo odslej nudil neizmerno več, kakor jim je nudil stari dom, temveč tudi za vse Kranjčane, saj je s tem dnevom otvorjena krasna stavba v ponevs in čast gorenjske metropole. Potreba po gradnji nove ljudske šole se je pokazala že več kot pred dvajsetimi leti. Ze okoli leta 1910 se je tedanji šolski upravitelj pritoževal, da nima kam posaditi otrok. Bog ve, kaj bi dejal, ko bi mu nekdo takrat rekel, da bo nava šola zgrajena šele čez 28 let. Pa so v resnici prejšnji občinski odbori potrebo kar po domače »zatušali« jn stisnili otroke koder se je le dala. Razumljivo je, da je tesnoba porazno vplivala tako na otroke kakor tudi na učitelje. Nekaj let po svetovni vojni je bilo boljše, ker ni bilo toliko otrok, toda hudo je bilo pozneje, ko so začeli obiskovati šolo otroci, rojeni po vojski. Razen tega se jc v Kranju v zadnjem desetletju števila ljudi znatno pomnožilo zaradi hitro razvijajoče 6e industrije. Vse do takrat, ko jc nastopil sedanji občinski odbor, ni bilo nikogar, ki bi se za gradnjo nove šole prav zavzel. Sedanji občinski odbor je prevzel po prejšnjem le veliko število načrtov in uvidel, da so bile že za te načrte izdane velike vsote denarja. Zupan g. Karel Češenj ie takoj zagrabil za delo. Ni se u»strašil žrtev, niti dela v nočnih urah. Le to je videl, da je treba novo šolo takoj zgraditi. Idejno skico za šolsko poslopje jc naredil na tehničnem oddelku banske uprave g. inž. arh. Na-vinšek. Ko je to skico občinski odbar deloma preudaril in prerešetal, je takoj odal vse ostale načrte na podlagi te skice v izdelavo g. ing. arh. Ognnu, kateremu je poveril tudi gradbeno nadzorstvo. Ta načrt je bil trinajsti, vendar sc je tapot izkazala številka 13 kot zelo srečna številka. V lanskem juliju so zapele na občinskem svetu za pokopališčem prvič lopate in danes že imamo pred seboj na res primernem prostoru krasno, najmodernejše urejeno ljudsko šolo. Skupni 6tT0ški za vso gradnjo in z opremo vred znašajo 6 milijonov dinarjev. _ • ' . Ljtidskošolsko poslopje sestoji iz treh objektov, V dveh 60 ločeni prostori za dečke in deklice, v vmesnem traktu pa so upravni prostori s telovadnico. Vsak šolski objekt ima 9 učilnic, pevsko sobo, risalnico, 2 kabineta za »čila, prirodttpisni, zemljepisni in risalni kabinet. Po,sebnost šole je, da ima namesto hodnikov v vsakem nadstropju nekake dvorane v velikosti 9X20 m. V sredini teh dvaran oziToma avl. ao nameščene stopnice, ob daljših stenah «o vzidane garderobne omarice, v krajše stene pa so vdelana okna. Avla v drugem nadstropju bo dlužila kot dvorana za prireditve. Vhod v dvorano je od strani iz prvega nadstropja. Upravni trakt sestoji iz treh delov: upravni trakt za deške oddelke in upravni trakt za dekliške oddelke, med obema pa je telovadnica, V pritličju vsakega upravnega trakta je stanovanje za slugo, v I. nadstropju zbornica, knjižnica, upravi- Tommy Farr premagan Znani angleški bokser Tommy Farr, ki se je bil lani tako sijajno držal v bitki z Joe Louisom, je 6i)oči doživel hud poraz. V eliminacijskem matchu ga je izredno nadarjeni Kalifornijec Lou Nova premagal v petnajstih rundah po točkah. Nova je gladko dobil, prvo, šesto in deseto rundo, Farr pa enajsto, dvanajsto in trinajsto. V zadnjih dveh rundah pa je Nova Farra zdelal vprav strahovito. S ploho silovitih udarcev ga je popolnoma omamil. Kakor pijan se je ves krvav opotekal po ringu in komaj obstal do konca petnajste runde na nogah. teljeva soba, govorilnica, 6oba za slugo in stranišča. Telovadnica je velika 20 X 12 m in ima najmodernejše telovadno arodje. Telovadnica bo služila izključno samo za telovadbo. Vrt pred šolo bodo posejali e travo, da se bo strnil v lepo celoto s parkom, ki ga bodo uredili na dosedanjem pakopališču. Nasproti dekliškega šolskega objekta bodo prihodnjo spomlad pozidali stanovanjsko hiša za šolskega upravitelja po načrtu g. ing. arh. Ogrina, nasproti deškega šolskega objekta pa bo stala šolska poliklinika po načrtu, ki ga je izdelal Higienski zavod v Ljubljani. Novi most preko Kokre Posebna zanimivost mesta Kranja je novi leseni mo/st čez Kokro. Če obišče tujec koga izmed Kranjčanov, ga bo ta gotovo peljal na sprehod preko novega mostu čez Kokro. Vsakdo 6e čudi izredni zanimivosti navega mostu in vsakdo prizna, da je za tako visoko strugo, kakor jo ima Kokia, bila gotovo taka gradnja najprimernejša in najce- nejša. Iz mosta se prav lepo vidi nava šola in lepe nove hiše v smeri proti Kokrici in Primskoverou. Kranjčani 60 začeli ta most uporabljati ic lansko zimo, čeprav most še ni bil popolnoma do-gotovljen. Letos so uredili vhod na novi most iz Strossmayerjevega trga. V tem vhodu 6ta vzidana tudi dva trgovska lokala. V lokal za župniščem se je vselila podružnica »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba«, v najkrajšem času pa bo v tem lokalu tudi prodaja knjig in papirnatih potrebščin. V lokalu za Dijaškim konviktom je trgovina s krznom, imenovana »Hermelin«. Sredi mostu ob strani je dobil primerno mesto kip 6V. Janeza. Ker je most v bližini cerkve in ker bo na njem kip sv. Janeza, je bila že izražena želja, da bi sc most imenoval »most sv. Janeza«. V letošnji jeseni je bila popolnoma izvedena preložitev gaštejskega klanca. Sedaj je nova cesta tudi velik vodovod Preddvor—Kran). Za bližnjo bo-sliši, razširili savski most in asfaltirali cesto Kranj —Naklo. V zgodnji spomladi bodo začeli graditi tudi telik vdovod Preddvor—Kranj. Za bližnjo bodočnost napovedujejo tudi gradnjo velikega šolskega poslopja nasproti novega hotela »Evropa«. S ponosom lahko rečemo, da 6e Kranj hitro širi, raste in modernizira. Močan in nepozaben prikaz malajske džungle, lepote in mistike eksotične prirode in človeka v filmu Premiera Kino Malica 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri Dopolnilni spored — tednik BELI TIGER I _V pl avni„ vlogi tolln Tap1>y_I Poročanfe o snežnih razmerah pozimi 1938-39 Na anketi Zveze za tujski promet so bile sprejeli sledeče važne določbe, ki stopijo v veljavo že letos 21. decembra: vbodoče ne bodo sprejeta poročila, ki t. niso popolna, ker ne vsebujejo podatkov o temperaturi, obnebju, snežnih razmerah in debelini snega, 2. ne upoštevajo senčno in sončno lego, 3. se ne poslužujejo pravilno ključa za vremenska brzojavna poročila in sploh, 4. netočno poročajo o snežnih razmerah in nepravilno merijo sneg. Izločena bodo vsa poročila, ki nimajo vsaj snežnih razmer in debeline snega. Ker je neupoštevanje vrstnega reda povzročilo marsikatero napako in zamenjavo, morajo v bodoče poročevalci vedno in pod vsakim pogojem upoštevati sledeči že zgoraj označeni vrstni red: a) temperatura (samo 5 pomeni plus pet, 05 pa pomeni minus pet). b) obnebje (jasno,, deloma oblačno, zelo oblačno). c) snežne razmere (južen sneg, osruica, srenj, srež, pršič, dež, dež in sneg). d) debelina snega in sicer vedno, koliko je novega »nega na starem (prva številka se mora vedno nanašati na novi sneg, n. pr. 20 na 40 pomeni 20 cm novega snega na 40 cm stare podlage). Podatki pod c) in d) naj bodo vedno skupaj: pršič 20 na 40 ali srež 10 na 60. Čas opazovanja so mora vedno nanašati na 7. uro zjutraj in zato ni potrebno tega časa v poročilih še posebej navajati. ad 2. Če so snežne razmere v sončni legi slabše kakor v senčni, se mora to označiti in sicer najprej vrsto snega v senčni legi in potem v sončni (n. pr. pršič 20 na 40 sončno srenj 50). Na to posebej opozarjamo, ker do sedaj ni bilo te delitve snežnih razmer v senčnih in sončnih legah. ad 3. V poročilih je treba uporabljati samo Badjurov vremenski ključ. Ob koncu okrožnice navajamo najvažnejše o ključu t. j. ono, kar jc potrebno za enostavnejša poročila glede temperature, obnebja, snežnih razmer in debelina snega. Poročevalci, ki želijo obširnejše poročati, lahko od Zveze za tujski promet 'dobijo popolni Badjurov ključ za brzojavna vremenska poročila. Oskrbniki planinskih domov in koč SPD lahko za obnebje in snežne razmere uporabljajo tudi polne označbe mesto kratic, (n. pr. jasno mesto »bob«, osrnica mesto »osa«. ad 4. Snežne razmere naj bodo označene samo po ključu, torej samo kratice za južni sneg, osre-nica, sren, srež in pršič. Termometer mora biti v redu in pritrjen na prostem v senci. Za merjenje snega mora biti na mestu s povprečnim snegom, torej brez zametov postavljen drog z označenimi centimetri na način, da se lahko dnevno točno določi debelina starega in novega snega. V krajih, kjer je poročevalnica meteorološkega zavoda univerze, naj si naši poročevalci dobe od njih navodila glede namestitve merilnih naprav. Ti kraji so: Bled, Bohinjska Bistrica, Celje, Dolnji Logatec, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Kamniška Bistrica, Kranj, Kranjska gora, Ljubljana, Metlika, Maribor, Novo mesto, Rateče, Ribnica na Pohorju, Slovenji Gradec, Sv. Križ-Planina, Sv. Lovrenc na Pohorju, Škofja Loka, Sv. Janez ob Boh. jezeru, Solčava, Ruše, Tržič, Velika planina, Višnja gora. V vsakem slučaju ugotovitve nepravilnih merilnih naprav, se poročila tega kraja ne bodo objavljala do tedaj, dokler se ne uredijo merilne naprave. Vse lanskoletne poročevalne postojanke bodo ostale. Na novo pa je bila ustanovljena postojanka Sv. Miklavž na Gorjancih. S poročevalno službo bo Zveza pričela 21. decembra. V ta namen naproša, naj prizadeti pošiljajo svoja poročila do poldevetih zjutraj. V opoldnevnikih, ob 13. uri v radiu ter v časopisju v Ljubljani, v Zagrebu, Belgradu, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevu in na Sušaku bo objavljala lo poročila, ki jih bo dobila do desetih dopoldne. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je odobrilo brezplačno telegrafsko poročanje o snežnih razmerah. Železniška direkcija pa je v ta namen določila tele kraje: ' 1. Železniške postaje: Borovnica, Bled, Nomenj, Ratoče-Planica, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Zidano most, Škofja Loka, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Maribor, Celje, Slovenjigradec, Slovenska Bistrica. 2. Poštni uradi: Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Št. Jernej, Sodražica, Višnja gora, Ig, Logatec, Nova vas pri Rakeku, Rakek, Škofja Loka, Borovnica, Gorenja vas, Železniki, Žiri, Bled, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Srednja vas v Bohinju, Pokljuka, Mojstrana, Jesenico, Jezersko, Cerklje, Stahovica, Trojane, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Slovcpskc Knjice, Slovenska Bistrica. Ruše na Pohorju, Šv. Lovrenc na Pohorju, Ribnica na Pohorju, SJ.ovenjigradec, Guštanj in Mežica. V krajih, kjer se lahko poroča po železnici In po pošti, naj poročevalci rabijo tisto sredstvo, ki je prikladnejše. Če sc eno pokvari, naj sl pomagajo z drugim. Temperaturo je treba Izražati v Celziju, in sicer tako, da se označi temperatura pod ničlo s tem, da se pred število stopinj postavi 0 (ničla), nad ničlo pa te ničle pred številko ne pišeš (n. pr. 05, je minus pet, 5 je plus pet). Ključ sam je takle: Obnebje: a) za oblačnost bob — brezoblačno, jasno pob — delno pooblačeno zob — zelo oblačno b) za meglo in vetrovnost mica — lahna meglica meg — gosta megla mir — mirno, brez vetra veto — vetrovno Snežne raznv a) padavine dež — dežuje sedež — sneg in dež mede — južen sneg mete v debelih kosmih dromede — droben, suh sneg mete Kino Kodeljevo tci.4i-64% Noco/ ob 20. uri dva velefitma Divne laži Nine Petrovne Žetev (Paula Wesse!y) Lfublfana od včeraj do danes O, primojdunaj, kako danes pika! Zarana jc pa že bilo tako mraz, kakor sredi najliujše zime. Tisti mrzli val, ki se je menda valil odnekod iz Sibirije, je priplaval — vsaj s svojo ^izvidnico« — torej le tudi k nam! Zadnje dni smo nekaj modrovali, da bomo najbrž še dolgo gledali dež, pa smo včeraj doživeli, da so se nebeške pernice letos že drugič nekoliko natrgale in da se je iz njih vsul mehki, mrzli puh, ki na mokrih cestah še ni dobil obstanka, zato pa je za prvo silo že pobelil strehe in trate. Sprva je bilo mokrote kar preveč, proti večeru pa je pritisnila burja, ki je udarila na mlake in curke. Zmrzovati je začelo. Prve ledene svečice so se obesile na strehe. Snežiti je nehalo, pritisnil je s hudim vetrom mraz; nebo ee je obrisalo in zjasnilo in ponoči so se prikazale velike zvezde. Bridko je bilo mrzlo. Davi je bilo v Ljubljani —4 stop. C, v Mariboru pa —0 stop. C mraza. Prav dobro Je torej pričelo. Nebo se je spet malo zameglilo, ko pa ee je docela zdanilo, pa se je spet začelo jasniti. Zdi se, da bomo zdaj morda trajno mrzlo in suho vreme. Počitnfce na univerzi Danes se že prično na naši univerzi božične počitnice. Gimnazije in ljudsko šole pa bodo prenehale z delom šele čez nekaj dni. Akademiki bodo odrinili na svoje domove, na univerzi bo zdaj tja ao po svetih Treh kraljih pusto in mirno. Živo pa bo danes na vlakih. Mladina, ki se še uči, vselej prinese s seboi v vozove svolo mladostno prešeruost. Kradeta, kakor za slavo Te dni enkrat je bil med opoldanskimi urami ukraden delavki Mariji Grdadoluikovi, ki stanuje v Hradeckega vasi, iz stanovanja precejšen kup obleke, perila in podobnih reči. Tat je odnesel dve moški obleki — črno in modro črtasto — modre moške hlnče, dva para rjavih moških čevljev, nekaj svilenih srajc in belih rjuh, zlat moški poročni prstan z datumom 15. 5. 1935, zlaL ženski prstan g tremi belimi safirji, zlat ženski prstan z belimi kamni, uro-Stoparico z arabskimi številkami in še več drugih reči. Grdadolnikova je utrpela škode za približno fiOOO din. — šivilji S. Maintingerjevi je nekdo ukradel rjavo usnjeno aktovko, v kateri je imela raznih predmetov in dokumentov v vrednosti okrog 3500 din. — Mizarskemu pomočniku Francetu Illebšu pa je nekdo iz stanovanja v Verstovškov! ulici odnesel 3300 dinarjev gotovine. Tatovi so pridno pri svojem nepoštenem, nečednem delu. Zatiš"e na reievalnl posta*! Zadnje čase nam na reševalni postaji vedo povedati »ame ugodne reči. Ni6 kaj hudega dela nimajo, nesreč ni. prevažajo pa samo bolnike z notranjimi boleznimi, pa še teh ni Bog ve koliko. V zadnjih 24 urah so zaznamovali vsega skupaj le d.eyet prevozov. b) sneg leži sužen — južni sneg osa — osredica (skorja se pod smučmi lomi in udira) srenj — uležani zrnati sneg s trdo skorjo praši — pršič srež — kristalizirana zmrzlina K oznaki pod a) in b) je treba pristaviti d«, belino snega, ki ga je treba meriti vselei na povprečnih mestih. c) smučanje smuka — smuka ugodna smola — smuka za silo nesmuka — smuka neugodna. Kakor vidimo, bo letošnje vremensko poročanje organizirano in urejeno res vzgledno. a Smuška šolal TK Skala, Jesenice, priredi na Rošci—Karavanke 12 uri od postaje Jesenice) od dne 25. decembra t. 1. dalje — smuško šolo za začetnike, in poseben oddelek za tekmovalce v alpskih disciplinah. Vodstvo šole ima g. Ciril Praček. Cena za pouk 100 din za osebo na teden. Prijave sprejema: iK Skala, Jesenice, Herwey Allen: 151 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Antonio in Juan sta morala sama vse to opraviti. Ob plapolanju plamenov sta snela otrplo telo s križa. Ovila sta ga v dragocen plašč, ki ga je bil Allah daroval Antoniu. Položila sla ga na surov oltar v votlini, ki je bila kot nekaka naravna obokana dvoranica. Na nižjo steno poslopja sta položila podolgem križ. Juan je odšel in se vrnil s šopkom belih gorskih cvetlic, ki jih je natrgal v bližini. Spoštljivo jih je potresel po tleh in pri tem jokal. Antonio je videl, da je svoje čevlje pustil zunaj pred vhodom. »Poglejte, gospod,« je šepetal, »ukradli so srebrni križ, ki ga je imel pater nad oltarjem. Prav gotovo so morali biti zraven kristjani.c Antonio jo sklonil glavo. Ni mogel niti jokati niti govoriti. Luč ga je spet priklenila k sebi. — Videl sem ga, ko se je vrnil domov, — si je mislil. »Prosil bo za nas,« je dejal Juan, ko sta spet stala zunaj pod zvezdnatim nebom. »Naši grehi nam bodo odpuščeni 1« Antonio je svojemu dragemu tovarišu stisnil roko in čakal, da jo pripeljal Arabce. Zadelali so ozki vhod s skalami in zasuli vso steno s prstjo. Ko je ponoči v misli zatopljen sedel ob ognju, je bil še ves prevzet od presunljivega dogodka. Ta dan ga je bil bolj preobrazil, kot pa more povedati človeški jezik. Kakor rezilo meča, katerega potegnejo iz ognja, se je za trenutek pogreznil v mrzlo večnost, da se je za zmerom prekalit. Ni si domišljal, da je moral zaradi te prekalitve brat Francois toliko pretrpeti. »Ne, ne, tisočkrat ne!« Pa vendar sam je bil v stvar zapleten. Ko je v senci tele noči strmel v pepel žarečega ognja, je spoznal vso zaporednost in odvisnost dogodkov. Njegov delež na dogodkih in njihov pomen — pa naj so bili slučajni ali pa od usode dani — vse to je bilo košček njega samega. Zanj so pač imeli nekaj pomena. Juan je spal. V svojem robcu je imel povite v dišeče listje tiste tri trne, ki so predrli roki in nogi brata Francoisa. Robec je ležal na njegovih prsih. Za trne je bil prosil Antonia. Antonio je vedel, da so namenjeni neki cerkvici, ki se v Juanovem rojstnem kraju v Španiji dviga nad morjem. Antonio si je tesneje ovil svoj plašč in se zagledal v pojenja-joči ogenj. Noč se je umikala dnevu. Dolgi prsti sonca so se kakor peresa pahljače začeli stegovati tja čez oblake na X?feodu. Tropska zarja jim jc kazala pot, .. . »Bodi luč!« »Pojdi!« »Pojdi! Naj ti svetlo obličje AllaUa razsvetljuje pot!« je dejal A mah. »Pojdi!« To je bila zadnja beseda brata Francoisa. Le tega ni vedel, če je to govoril za svojo lastno ali pa za Antonievo dušo. Prav gotovo, bi mu pristojalo, če bi se v zadnjih zdihljajih spomnil koga drugega. Antoniu se je zdaj zdelo, da je ta beseda prepojila ves svet in da je odmevala kar naprej, medtem ko so sončni bliski že privabili na hribe dan. Poklical je speče. Odhajali so iz dolne. šestinštirideseto poglavje. »Einhorn« dviga sidro. Isto jutro, ko si je Antonio skozi pragozd'utiral pot, je korakal s trdimi koraki gori in doli po krovu svoje hrabre ladje kapitan Bittern. Ze več kot šest tednov je tičal in se pacal v Rio Pongu. Bil je že sit pokrajine pod Gallegovino in krajev tja do Bangalanga. V tem pogledu si je bilo vse moštvo s svojim kapitanom vred docela edino. Lo enkrat, odkar so zapluli v Rio Pongo, da bi vzeli s seboj svojega novega lastnika, se je lice krova močna spremenilo. Divje vesti in slabe novico so prišle do »Einhorna«. In ta sprememba je bila zlasti v očeh kapitana izredno važna. Potegnil je svojo ladjo za kake pol milje bolj proti zalivu, da bi dosegel pozicijsko prednost. Šlo je za to, da bi topovi zgornje baterije na Gallegovini ne mogli dobiti na svoj cilj prostora, v katerem je »Einhorn« do sedaj tičala. Kapitan Bittern si je to edino varno točko med Gallegovino in Mongo Tomovo naselbino izbral s svojimi piratskimi očmi. Čeprav je imel sedaj pravo mirovno poslanstvo daleč od svetovnih bojišč, pa je imel vendarle pri sebi angleške listine, ki mu dajejo dovoljenje, da uničuje sovražnika. In na Gallegovini je vihrala španska zastava. Kapitan Bittern je skrbno opazoval vsako še tako majhno vzpetost na ravnini, da je le našel med njimi katero tako, ki bi mu mogla nuditi zaščito. Vse to je dosledno imel za silno važne božje stvore, ki so zato tukaj, da pomagajo angleškim načrtom k zmagi. »Einhorn« je z novega položaja obvladovala rečni tok v obeh smereh. Pa ne samo to. Ladja je bila postavljena tako, da so njeni topovi imeli pod oblastjo tako Gallegovino, Mongo Tomovo naselbino in Bangalang. Skoro miljo naokrog je bilo vse na tarči njegovih topov._ fion Ruiz je vse to uvidel, ko je z daljnogledom opazoval pre- ^Einhorna« na reki. Čeje. imel Anglež namero, da bo Gallegovino tako dolgo držal v šahu, dokler se ne vrne gospod Adverso, potem ne inoio on — don Ruiz — prav nič proti temu. Edmo, kar je mogel vsak dan storiti, je bilo to, da je stopil zvečer k Ferdinandu in Neleti ter z njima povečerjal. Morda je bila celo Neleta kriva, da se blokade niso mogli osvoboditi. Saj je bila »Fortuna« drugače obložena s topovi kot »Einhorn«, pa tudi don Ruiz ie bil pravi hrabri vojščak. In prav to jutro ni bil kapitan Bittern nič kaj zadovoljen glede svojih pričakovanj in upov za bodočnost. Na ladji jo držal strogo vojaško disciplino. Nenadoma pa se je vse moštvo strnjeno pojavilo na krovu in mu z vsem spoštovanjem sporočilo, da je današnje jutro novoletno jutro 1801. in da je s tem potekla pogodbena doba med njimi m lastnikom ladje. Sedaj je bil v dvomu: kaj naj še naprej čaka na novega lastnika »Einhorn«, ki se je menda izgubil v notranjosti ter umrl na mrzlici, ali naj dvigne sidro in odjadra proti Londonu, kjer ga je čakal precejšen izkupiček za mezde, provizije in tovornino? Sploh pa: kaj naj tukaj se išče? Sedemintrideset let je zvesto sluzil gospodu Bonnyfeathru. Ta je sedaj mrtev. Njegovo trgovino pa vodijo od takrat bratje Baring & Co. Kaj je še dolžan služili temu mlademu neznanemu gospodu Adversu, ki je bil le zakouiti dedič, ne pa neposredni sorodnik starega šefa? Kakšno srečo imajo nekateri ljudje! Gospod Adverso — kaj pa je prav za prav? Stari mu je bržkone moral zapustiti vseh svojih slo tisoč okroglih funtov! MacNab mi je tole nekajkrat skozi rožice izbrbljal. Mister Spencer, mladi trgovski sotrudnik, ki se je moral ukrcati na ladjo ua zahtevo sira Francisca Baringa, da bi predstavljal izvršitelja testamenta, je skoraj padel r stola, ko je nenadejano zaslišal levjemu tuljenju podobni krohot starega bradatega kapitana. Silno je bil radoveden, kaj naj pomeni ta smeh. Morda se ie kapitan odločil za povratek? Jenkers, izdelovatelj jader, je zmajal z glavo. »Vi ga prav gotovo ne poznate,« je dejal, »on je pravi tič. Sedajle računa! In če bomo mi hoteli dobiti v Londonu pol svojih provizij od zaplenjenih ladij, se bomo morali prekleto krvavo potruditi. Da veete...« »Jaz bom govoril o tej stvari z novim lastnikom, če bo prišel na krov,« je dejal domišljavo trgovski sotrudnik. »Tako?« je zabrundal Jenkers. »če pride na krov? Kdaj pa bo to? To bi tudi mi vsi radi vedeli. Prav zaradi tega sc je stari tako zakrobotal.« »Veete kaj, vi Wilian Jenkers. " Od tu in tam Pri statističnih podatkih glede votivnega it-ida za okraj Črnomelj je bilo pomotoma izpuščeno volišče Sinji vrh. občina Vinica, kjer je glasovalo za listo JRZ 60 volivcev, za listo dr. Mačka (Koren) pa 53 volivcev. Točen rezultat za črnomeljeki okraj je tale: za listo JRZ 2946 glasov, za listo dr. Mačka (Koren, in Malešič) skupno 2082 glasov. Nasilje nad političnimi nasprotniki dr. Mačka na Hrvaškem se še vedno nadaljuje. V Crikve-nici in okolici so bile razbite šipe na vseh trgovinah in hotelskih zgradbah, katerih lastniki so pri volitvah glasovali za JRZ. V Slakovcih pri Vinkovcih so pokazali mačkovci prav onemoglo jezo nad kmetom Petrom Gelom, ki je volil kljub vsemu terorju JRZ. Ko se je vrnil od volišča, si je sezul čevlje, ki jih jo žena potem oprala in postavila na prag. Člani »Ilrvatske zaščite« so prišli pred hišo in hoteli Gela zvabiti na dvorišče. Ker se ni dal premotiti, so mu vzeli čevlje in jih na drobne kosce razsekali. V vasi Koritni pa so se znesli nad Ivanom Feketejem s tem, da so mu zaklali 13 ovac. Fekete je imel ovce v staji, katero je čuval pastir. Ko se je ta za kratek rus odstranil, so prišli mačkovci in začeli klati i^ce. Vso čredo bi uničili, če se ne bi pokazal pastir in jih presenetil pri delu. Kljub temu pa so eno ovco odnesli, jo spekli in pojedli. Osrednji urad za zavarovauje delavcev je na svoji včerajšnji seji sklenil, da bo nekje v Dalmaciji postavil veliko novo zdravilišče za bolnike s kostno jetiko. Kraj še ni določen. Na Sušaku 1» zgrajena nova palača tamkajšnjega okrožnega urada, ki bo veljala okrog 4 milijone dinarjev. Osrednji urad bo dalje pristopil kot delničar tudi v družbo »Bios«, ki proizvaja zdravila. S tem bo omogočano zavodu, da bo svoje zavarovance preskrboval z boljšimi zdravili, pa za isto ceno, kakor do sedaj. Seja ravnateljstva se je danes nadaljevala. Letoviščarsk« «ene maksimirali v dal- matinskih turističnih krajih. Gostilničarji in hotelirji so imeli v ta namen že nekaj sestankov, na katerih so sklenili privoliti v razdelitev hotelov v atiri razrede in v razdelitev penzionov v tri razrede. Na kasnejših sestankih pa bodo določili skupen cenik, ki se bo ravnal po cenah živilom tik pred začetkom turistične sezone. Z zidarsko lopatico je pobil na tla služkinjo Antonijo Južina zidarski pomočnik Aleksa Mladenovič iz Belgrada. Antonija, ki je doma nekje iz ljubljanske okolice, se je kmalu po svojem prihodu v Belgrad spoznala z Mladenovičem, ki je bil oženjen. Iz tega poznanstva se je razvila nedovoljena ljubezen, dokler se Južinova ni Mladenoviča naveličala. Izogibala se ga je povsod, toda predvčerajšnjim zjutraj sta se nenadejaje srečala na ulici. Ko Antonija ni hotela sprejeti Mladeno-viSeve ponudbe, da bi sc preselila k njemu, je zidar kot besen potegnil iz žepa svojo lopatico in jo trikrat močno udaril po glavi. Poškodbe Ju-žinove so hude, vendar pa ne smrtnonevarne. Svojega prijatelja tamburaSkega primaša je ubil uradnik Dundjerski v Subotici. Dundjerski in muzikant Kovač sta bila v gostilni. Razgretih glav sta se začela pričkati, dokler ni Dundjerski nenadoma potegnil samokresa in prijatelja ubil. Na policiji so ugotovili, da je morilec zaradi prevelike podvrženosti alkohply postal že hudo živčno bolan. Zato so mu reldi, da ga bodo poslali v bolnišnico za umobolne na opazovanje. Dundjerski pa je odločno protestiral, da bi bil norec, temveč je zahteval, naj ga takoj oddajo sodišču, da ga bo hitro obsodilo. Zaradi fanta %ta se stepli dve mleenozobi de-kiici v Despotovou. 14 letna Milka Petrovič in 13 letna Milojka Milojevič sta obračali oči za enim in istim fantom. Nujno je bilo, da je med njima priSlo do pričkari j in jeze. Kadar sta se srečali, sia se zbadali in psovali. Nedavno pa sta se spet srečali. Milka je pobrala na cesti kamen in z njim kresnila Milojko po glavi. Udarec je bil prehud, da bi ga Miiojka prenesla. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla. Mrtvaško krsto in pogreb si je že plačal 78 letni raznašalec časopisov Karačonij Luka iz Stare Kikinde. Mož nima nobenih sorodnikov ne prijateljev, ki bi ga negovali. Kljub svoji starosti je čvrst in krepak, saj prehodi še vsak dan do 20 kilometrov, ko raznaša časopise. S tem tudi toliko zasluži, da se preživlja. Nekega dne pa je stopil k mizarju in naročil zase krsto. Plačal je zanjo 600 dinarjev, nato pa stopil še v pogrebni zavod in tudi tam plačal za se pogreb že vnaprej. Starec utemeljuje svoje postopanje s tem, da ne bo po smrti nikomur povzročal sitnosti in stroškov. Po Hrvaškem in v Bosni je zapadel sneg kakih dvanajst ur prej kakor pri nas. V nižinah ga je bilo le toliko, da je pokril strehe in polje, pač pa ga je v planinah padlo toliko, da bo smuka nad vse ugodna. Na Jahorini v Bosni ga je zapadlo že 60 cm. Takoj so se oglasili smučarji iz Srbije in Hrvaške, da bodo za božične praznike obiskali Jahorino, ki ima edina v bosanskih planinah moderen planinski dom. Turistično cesto od Sušaka do Ulcinja t Črni gori že pridno grade. Najprej sta bila dograjena odseka od Crikvenice do Selc in od Selc do Novega. Sedaj se gradi odsek od Crikvenice do Kraljeviče, naprej proti Bakru in Sušaku se pa tra-sira. Z novim proračunom bodo zagotovljeni krediti za imenovani del ter za odsek Novi—Senj— Karlobag. Polagoma kos za kosom se gradi cesta-ki bo za povzdigo tujskega prometa v Dalmaciji in Primorju največjega pomena. Sadjarski strokovnjaki zborujejo v Belgradu. Prišli so iz vseh banovin, da bi se pogovorili o izkustvih, ki jih imajo z nekaterimi vrstami jabolk in orehov, ki so najvažnejša izvozna pred* meta našega sadjarstva. Ugotovili so, da bo treba orehe, ki so predrobni in prekoščeni, precepljati s plemenitejšimi vrstami vkljub dolgotrajnemu in zamudnemu postopku. V tujini gredo v denar le orehi, katerih jedro je debelo, a lupina tanjša. Od jabolk pa gredo v tujino največ amerikanske vrste. Končno so se sadjarji bavili tudi s sestavo zakona o sadjarstvu in vinogradništvu. Človek brez imena in priimka živi ▼ Kosovski Mitroviči. Je to 23 letni fant, katerega so med vojno našli kot nebogljenega dojenčka ob železniški progi pri Kraljevu. Dobri ljudje so ga vzeli k sebi in ga redili, ko je nekoliko odrasel si je začel sam služiti kruli, pa mu je bilo zmerom hudo neugodno, ko ni vedel ne za svoje ime niti za priimek. Ljudje so mu dali ime Uroš Nepoznani in to se ga je do nedavnega držalo. Povsod je iskal svojo mater. Enkrat je> bil zaradi tega tudi v Mariboru, pa zastonj. Ko je dopolnil 21 let, se je dal krstiti in si nadel ime Uroš Ranitovič. Se zmerom pa je prepričan, da bo našel svoje starše. Mariborski mestni proračun Prihodnje leto bo občina porabila 62,218.000 din za svoje gospodarstvo Nfarrbor, 17. decembra. V knjigovodstvu mestnega poglavarstva so danes zjutraj razgrnili novi proračun mariborske občine javnosti na vpogled. Ostal bo razgrnjen pet dui— do 21. decembra. Razgrnitev proračuna je formalnega značaja. Predpisuje jo zakon o mestnih občinah, ki dovoljuje občanom, da stavijo k proračunu svojo pripombe. Vendar pa razen časnikarjev na mestnem knjigovodstvu do sedaj še niso videli nobenega radovedneža, ki bi ee bil kedaj zanimal za občinski proračun. Meščani gredo pač apatično preko tega, saj se zavedajo, da je vsaka postavka v proračunu dobro premišljena ter so izdatki, ki so predvideni, zahteva nujnosti in jih pri najboljši volji ni mogoče zmanjšati in izpreme-niti. Občani tudi zaupajo mestnim očetom in vodstvu mestne občine, da bo storilo vse, da se interesi mestnega prebivalstva v največji meri zavarujejo. Novi proračun mestne občine predvideva skupaj 62,218.640 din izdatkov, ki se krijejo v6i z zadevnimi dohodki. V tej veliki vsoti pa je vsebovan proračun mestnega poglavarstva in pa proračun mestnih podjetij. Zn ‘2,100.240 din je novi proračun višji od letošnjega, povišek pa gre na račun mestnih podjetij ter se krije z zvišanimi dohodki, ki jih dobro gospodarstvo pri mestuih podjetjih brez obremenitev meščanstva doprinaša. Izdatki se delijo na sledeča poglavja: za osebne izdatke (za osebje mestnega poglavarstva in mestnih podjetij) je predvidenih 7,820.360 din, za splošno mestno upravo 2,933.840, za osebno in imovinsko varnost (mestna policija) 761.670, za odplačevanje občinskih ]>osojii 8,181.810, za gradbeno stroko 1,485.980, za zdravstvo 2,815.100, za socialno skrbstvo 4,573.490, za šolstvo 1,443.800, za umetnost in prosveto 293.400, za obrt, trgovino in turizem 270.(XX), za mestni veterinarski sklad 166.000, za razne druge potrebe 55.000, za mestna podjetja pa še posebej 31,422.930 din. Ob teh izdatkih so predvideni sledeči dohodki: Splošna mestna uprava bo prinesla 43.390 din, mestno daviščine in takse 19,169.030 din, finančna stroka (povračila mestnih podjetij za odplačane dolgove) 5,542.410, gradbena stroka (povračila mestnih podjetij za ceste) 625.000. socialno skrbstvo (darila, razne globe, drugi dohodki) 60.000, mestni veterinarski sklad 166.000, razni drugi dohodki 1,750.000, mestna podjetja sama pa bodo imela 34,861.810 din dohodkov. Kakor vsi dosedanji, je todi novi proračun sestavljen po načelu skrajne štednje ter je popolnoma realen in uravnovešen. Nobena dosedanja davščina in dajatev ni zvišana. V proračunu je predviden med drugim znesek za dokončno ureditev mestnega gradu, dalje sredstva za nad- zidavo enega nadstropja nad sedanjo dnevno gledališko blagajno. Zvišana pa je predvsem postavka za socialno skrbstvo, ki se veča od leta do leta ter predstavlja poleg odplačevanja dolgov največjo breme mestnega gospodarstva, ki ga pa zaradi sedanjih razmer ni mogoče zmanjšati. Mariborsko mesto slovi, da ima v naši državi med vsemi mesti najbolje urejeno socialno skrbstvo ter sc s temi pridobitvami upravičeno ponaša. V postavki za znanost in umetnost je poleg dosedanje Slomškove nagrade, ki znaša 5000 din, na novo predviden tudi znesek 20.000 din za nakup umetniških slik. To bo vsekakor ugodno vplivalo na razvoj slikarske umetnosti v Mariboru. Mestna občina mariborska jo prva med jugoslovanskimi mesti, ki je v te namene predvidela v svojem proračunu večji znesek Vse javne dajatve so ostalo iste, kakor v tekočem proračunskem letu. Med njimi je tudi 10% socialna doklada na direktne davke, ki se je lelos izredno dobro odnesla, tako da je občina izvršila lahko v polni meri svojo socialno dolžnost, ni ji pa bilo treba — kakor druga leta — beračiti okrog občanov za prostovoljne prispevke. Poprej so se znali zlasti imoviti sloji izmuzniti svoji socialni dolžnosti, sedaj pa je la doklada pravično razdeljena na vse sloje. Po uredbi banske uprave jo na novo predviden voterinarski sklad, ki pa se bo kril s svojimi lastnimi dohodki. Dolgovi mestne občine znašajo sedaj 57 milijonov 563.598.45 din. V tem proračunskem lotu je občina odplačala 2,800.000 din dolgov ter je vršila svojo anuitetno službo z največjo točnostjo, zaradi česar uživa vedno prvovrsten kredit. Dolgovi so sicer visoki, vendar pa so v primeri z drugimi mesti zelo nizki. Kakor vsi dosedanji, vsebuje novi proračun tudi izdatke in dohodke regulacijskega sklada ter ustanov. V regulacijskem skladu so .predvideni izdatki z 1,600.000 din, ima pa tudi prav toliko dohodkov. Te tvorijo razne gradbene takse, ki jih pobira občina na podlagi gradbenega zakona, poleg teb pa ga občina dotira še iz rednega proračuna s 150.000 din. IV malih začetkov se je ta sklad razvil v nekaj letih v močan finančni vir za regulacijo in napravo novih ulic, za kanalizacije in napravo hodnikov za pešce. — Med ustanovami jih jo naštetih v proračunu 41, ki jih upravlja mestna občina, od teh pa jih 25 »ploh nima nobenega premoženja, ostale pa tudi niso pomembne. Ustanove izvirajo še iz predvojnih časov, ko so imelo nek pomen, propad premoženja med vojno ter po prevratu pa jih je oropal vseh dohodkov. Novi proračun bo preštudiral in premlel So finančni odsek mestnega sveta, nakar ho predložen na plenarni seji občinskih očetov v končno odobritev. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Maribor še mnogo potrebuje za dvig svojega turskega prometa Pobude mariborskega mestnega turističnega odbora Maribor, 15. decembra. Kakor druga avtonomna mesta, si je tudi Maribor osnoval svoj mestni turistični odbor, V katerega so povabljeni tudi zastopniki raznih društev, ki bi mogla pri naporih za dvig tujskega prometa sodelovati. Ta odbor Je v zadnjem času imel več sej, na katerih je razpravljal o vseh potrebah, ki jih ima Maribor v tujsko-promelnem oziru. Med najnujnejše potrebe ne le Maribora, marveč Slovenije sploh spada hotelirsko-gostinska strokovna šola, za katero se že dolga leta bori mariborsko združenje gostilničarjev in katero bi podprla tudi mariborska mestna občina, ako bi se ustanovila v Mariboru. Maribor bi zaradi svoje lege ob severni meji in zaradi bližine važnih mednarodnih železniških zvez bil najbolj prikladen za tako šolo, ki je potrebna vkljub temu, da imamo dokaj dobro razvito gostinsko stroko, vendar nam še vedno primanjkuje strokovno kvalificiranega osebja. Za dvig tujskega prometa v Mariboru in njegovi okolici bi bilo treba na progah od Maribora do Ljubljane, Ptuja, Prevalj in Zagreba uvesti motorne vlake, prav tako pa tudi na progi Man-bor—Ljubljana in obratno direktne pospešene osebne vlake, na katerih bi potniki imeli pravico do ugodnosti potniško tarife za osebne vlake. Potujoče občinstvo zahteva danes hitrejši tempo in večjo udobnost. Zato bi bilo treba z naših prog odstraniti tudi zastarele vozove, ki že zdavnaj več ne spadajo na železniško omrežj'e v osrčju srednje Evrope. Naša tujsko prometna propaganda zaenkrat še pogreša sodelovanja naših radijskih postaj. Zato naj bi vse jugoslovanske radijska postaje po iz- branem programu večkrat oddajale učinkovita turistična propagandna predavanja o naših krajih iu ljudeh ne le v državnem jeziku, marveč tudi v tujih jezikih. Ta predavanja naj bi tudi pobijala tendenciozno tujo propagando proti obisku naših krajev. Mariborski mestni turistični odbor predlaga, naj bi se v šolah in javnosti uvedel pouk o tujskem prometu. Tujsko prometni faktorji in strokovnjaki naj bi izdajali primeren učni načrt, katerega bi morale predelati pred vsem strokovno trgovske šole .trgovske nadaljevalne šole, gostilničarski in gospodinjski tečaji. Za Maribor sam bo turistični odbor priredil tujsko prometne tečaje, ki bodo jezikovni, kuharski, gostinski, higienski itd. Izkustvo kaže, da v Mariboru samem nimamo dovoljno število izvež-banih vodnikov po mestu. Zato bo odbor med Mariborčani izbral vodnike, ki si bodo razdelili vloge po strokah, tako da bo v Mariboru na razpolago dovolj tolmačev naše kulture, trgovine, industrije, zgodovine in podobno. Tujskoprometni propagandni material je še vedno pomanjkljiv. Turistični odbor bo oskrbel svoj arhiv s potrebnim gradivom, foto-posnetki, klišeji, diapozitivi in filmi. Urejajo že novo brošuro o Mariboru in njegovem zaledju, mestni turistični urad pa pripravlja tudi velik almanah »Gradovi kraljevine Jugoslavije«, katerega bo izdala zveza mest. To so nekatere zahteve in pobude mariborskega turističnega odbora, ki so bile odposlane tudi banski upravi v Ljubljani in drugim faktorjem. V interesu našega tujskega prometa bi bilo, da bi se te zahteve in pobude čim prej uresničile. Iadwe koto ligaškega prvenstva Zadnje, to je XIII. kolo državnega ligaškega prvenstva je že povsem v znamenju snega. Hkrati je začelo snežiti v Belgradu ter v Ljubljani in tudi drugim mestom najbrže ni bilo prizanešeno. Hud mrzli val, ki prihaja iz daljnega vzhoda, opominja tudi nogometaše, da bodo morali žogo zamenjati | s smučmi. Zadnja letošnja nogometna nedelja pa nam prinaša ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod izredno zanimiv program. V Ljubljani imamo belgrajsko Jugoslavijo, v Zagrebu Haik-Slavija (Varaždin), v Belgradu Jedinstvo-Gradjanski (Zagreb) in Bask-Sparta, v Skoplju Gradjanski-Hajduk in v Sarajevu Slavija-BSK. — Res torej odličen program. Prva bosta danes opravila v Zagrebu Hašk in Varaždinci. Oba kluba sta se sporazumela, da odigrata tekmo že danes, ker ima Hašk jutri v gosteh najboljši madžarski klub Fcrenczvarosz, z znamenitim vodjo napada dr. Sarrosijem. Varaždinska Slavija v Zagrebu najbrže ne ba mnogo napravila, čeprav zelo verjetno Hašk ne bo radi nedeljske tekme postavil na igrišče najboljšega moštva. Varaždinci so pred Haškom klonili na domačem igrišču in zato gledamo v Hašku favorita. Jugoslavija se je na nedeljsko tekmo v Ljubljani temeljito pripravila. V Ljubljani bodo nastopili zanjo: Lovrič, Andjelkovič, Lukič, Domoracki, Bračič, Djokič, Savič, Rakar, Petrovič, Perlič in Stevkov Jugoslavija je zadnji trening odigrala v četrtek z SK Ruskim; moštvo je po poročilih v odlični formi. Ljubljana bo torej jutri naletela na tako mftčno Jugoslavijo kot dosedaj še ni bila nikoli, Toda vkljub temu imamo mnogo izgledov na dober rezultat. Zlasti bo morala naša obramba in krilska vrsta vzeti na muho notranji trio Jugosla-vijinega napada. Najnevarnejši je vodja napada Aca Petrovič, ki ee jc dosedaj izkazal za najboljše- Kraj Barometer- II sko stanje 1 Temperatura v C a ► t 0J — « S B ■SS 31 o Veter Pada- vine a , KO ■3o a o E (smer, lakost) m/m vrsta Ljubljana 770 5 4-4 •4-C 77 8 SSEs 1-2 sneg Maribor 772-2 1-5 ■90 80 5 N, 5-, sneg Zagreb 767-1 40 -1-0 90 10 E, — — Belgrad 767-3 -•O •2-0 90 10 NE, 3-0 sneg Sarajevo 705-1- 6-0 3-C yo 10 0 30 dež Vie 7620 120 7-0 90 8 NW, 2-i dež Split 761" 131) 9 0 60 8 ENE, 0-3 dež Kumbor 761 2 12-0 8-0 80 10 NE, 5-0 dež Rab 763 3 100 8-0 80 10 NNE« 1*0 dež Oubrovim 7611 u-o 9-0 70 6 E, — — Vremcnska napoved: Deloma oblačno, mrzlo in precej stalno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena od včeraj do danes; Iz noči in dalje ves dan je bilo oblačno vreme Ob 8.40 je pričel naletavati 6neg, od 10.50 dalje pa je padal droben in gost sneg. Snežilo jc skoraj neprestano do 18. Toplota zraka je od 4 zjutraj ves dan padala, najnižja je bila ob 24, in 6icer — 2.2° C. Popoldne je pihal srednje močan jugo-vzhodnik, zvečer pa severni in vzhodni veter. Ponoči se je deloma zjasnilo. ga 6trelca na ligaških tekmah. Odlična sta tudi oba njegova stranska pomočnika Rakar in Perlič. Na te tri može bo treba vsekakor oibrniti polno pozornost. Jugoslovanska nogometna zveza je v zadnjem hipu izmenjala sodnika in bo mesto Baažanta sodil g. Po,dupski. Tekma 6e začne ob 14 na Tyrševi cesti. Med ostalimi srečanji bo najzanimivejše v Sarajevu, kjer igra dosedaj še neporaženi BSK. Slavija ne bo nastopila kompletna in ima BSK neRoxy«. Izven. Ob 20: »Gioconda« Gostovanje gdčne. Vero Majdičevo Izven. Ponedeljek, 19. decembra zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 17. decembra ob 20: »Kralj na Betajnovi Red C. Nedelja, 18. decembra ob 15: »Prevaraš. Znižane cene. 01» 20: »Hudičev učenec«. Znižane cen<\ Zadnjič. Programi Radio Ljubljana Sobota, 17. decembra: 12 FloSSo v venček povežcu., pa z glasbo veselo postrežemo — 12.45 Poročila — K Napovedi — 13.21) PloSče v venček povežemo, pa / glasbo veselo postreže rib) — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagcrliiff: Kako jo Niots Holgerseu po toval t. dtvjimii gosmi. 1’ovest v nadaljevanjih; b) Do godivščlnn Mikl-miške (lanlco Nnr. gled.) — 17.5(1 Prc (Sled sporeda — 18 Ha delopust, Igra Kadijski orkeslor — 18.40 Zagorski rudnik (g. Arnošt Adamič) — 19 Na povodi, poročila — 19.30 Nnc. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. K. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 90.30 Vesel večer ? Josipom Jurčičem. Besedilo pripravil Niko Kuret. Ii. vajajo Mani raj. igr. druž. Sodelujejo Fantje na vasi (Vodi inž. Ivan Pengov) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec. Igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota. 17. decembra: Belgrad; 20 Narodno pesiui. 21 Vojafika godba, 22.20 Kavarniška godba — Zagreb; 20 Opera — Sofija: 19 Mandolino, 19.S0 Beothovnove skladbe, 20 55 Plošče — Varšava; 19.1.V pisan koncert. 21 Komična opera — Budimpešta; 19.50 Igra, 22 Celo, 22.45 Vojaška godba — Dunaj: 20.80 Alpski večer, 22.80 Ork. koncert — Berlin; 20.10 Stari berlinski plesni vo-6er. Nemške postaje oh .30.10 Hazllčnl i.ahavni programi — Strassbouurg; 20.30 Orkester In solisti. se v bližini Kantona polastili mogli pomagati, kajti Japonci (Foto: Warner Bros.) uprl se je s konico sablje ob tla, levo roko je naslonil na ročaj, desno P a Je imel še vedno na mizi... Norman R«ilty Raine: 2 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI »Žalostni so, Visokost!« je resno odgovoril sir Guy. »Lepo bodo pogledali, ko bom izvedel ludi še svoj načrt!« »Zdaj je najprimernejši čas za to reč! lioljše prilike ne bomo doživeli! Kako ,rečno in prav je prišla ta vest!« je prijavil sir Guy s takim glasom, da je bil ludi Ivan takoj prepričan o iskrenosti Guyjevih misli. Sicer pa, sir Guy je končno tudi moral govoriti iskreno, saj so bile na Ivanovo kronanje vezane tudi njegove osebne koristi. Nova posestva, nove časti, nove oblasti in bogastvo, roka lady Mariane in še mnogo, mnogo drugih želja vrednih reči je bilo vezanih na Ivanovo kronanje. Vse to je v hipu premislil Rihardov brat. »Reči moram, da je moj brat napravil /.ares imenitno in sijajno, ker se je dal ujeti... ter je na ta način povsem zaupal moji skrbi usodo Anglije!« je z istim izrazito zbadljivim nasmeškom dejal Ivan, ki se je bil zleknil v udobnem stolu ter s prsti bobnal po držajih, kamor je bil položil obe svoji roki. »Toda, če se Rihard vrne?« je nenadoma vprašal sir Guy, in pri tem spremenil svojo držo. Z levo roko jo prijel -ablio za ročaj, potegnil zanj, se nprl s sahljino konico ob tla, naslonil ročaj na levico, desnico pa je imel še vedno na mizi. — *-*«■* Ivan brez dežele> se je ob lem vprašanju nekoliko zdrznil, okrog ust, med redkimi brki in bradavico mu je nasmeh obledel, vstal je, se znašel ter da bi prikril trenutni strah, ki ga je bil obšel ob tem vprašanju, dejal kar se je le dalo malomarno: »Poskrbel bom, da se ne bo več vrnil! Ne skrbi, sire moj!« pri teh besedah je naglo vstal, zagrabil vrč ter začel nalivati č^ši. >Zdaj pa pijva na zdravje! Zlati dnevi naju čakajo! Razglasil bom velike davščine!« je dejal ter odstavil vrč od Guyjevega kozarca. Guy je vstal, prijel kozarec ter ga dvignil, da bi nazdravil novemu kralju, ta hip je Ivan trčil z vrčem ob 6voj kozarec tako močno, da se je kozarec prevrnil in da se je vino razlilo po miri. Luža se je raslila po mizi, od katere so začele padati na tla goste, velike kaplje tekočine, ki je bila rdeča kakor rubin najtemnejše barve. Na po-loščenih tleh so se zbirale kalužice, zdelo se je kot bi se bila po njem razlila kri iz neke globoke rane. Slabo znamenje. Ivan je zbegano pogledal sira Guyja kakor bi ga hotel vprašati, kaj naj bi to pomenilo, sir Guy pa je 'odložil kozarec in ni spregovoril niti besedice. Nazadnje se je globoko priklonil ter odšel z Ivanovega dvorca. Sir Guy je bil 6am ves zmešan od čudnega naključja, ki se je primeril prav takrat, ko si je Ivan sam hotel nazdraviti za dobro bodočnost svojega kraljevanja. Osedlal je konja ter se odpravil proti domu. Tam pa ga ni vzdržalo. S spremstvom je kmalu pojezdil na sprehod. Ob njem je jezdil njegov najzanesljivejši sluga Dickon, nerazdružljivi spremljevalec, skoraj njegova usoda in neločljiva senca. Ko je jezdil skozi vas, je slišal in videl, kako so njegovi vojaki jemali anglosaškim siromakom še zadnje zaloge živeža, slišal je tarnanje žena in krik otrok, godrnjanje moških in surovo rohnenje svojih vojakov. Ni mu zadrhtelo srce. Brezpravni in premagani morajo prenesti vse mirno in brez vpitja. Zato je dal prav svojim vojakom ter se smejal, ko so reveži klicali, kleli in se pritoževali. »Psa moraš tako dolgo pretepati, dokler ne, neha lajati,« si je mislil sir Guy, ni pa pomislil na to, da utegne tisti pes, ki pod udarci umolkne, ugrizniti najbolj nevarno, in to ob času, ko se človek tega niti najmanj ne nadeja. Hladnokrvno, čisto gluh za jadikovanje in pritožbe siromakov, ves tog in vi soko vzravnan v sedlu je jezdil na svo-jem konju kakor bi bil zgrajen iz jekla skozi vas ter prihajal vedno bliže kraljevskim gozdovom. Gozdove so si kot lovišča zase in za svoje plemiče pridržali angleški kralji. Anglosaški gmajni pa je bilo z lovskim zakonom prepovedano loviti, kakor je bilo tudi prepovedano nositi orožje. Se več: lovski zakon je celo določal, da morajo Anglosasi vsako tretje leto svojim pastirskim psom na treh nogah prirezati prste, da ne bi mogli psi pomagati lovskim tatovom »Slavenikl dom« iihaia Tltk delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din. ta Inoaemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarje™ ali™ 6 111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva olica #. Za Jiifoilojin&ko tiskarno v Ljubljani} K. Čeč, Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik: Jože KoŠiček Nafvečji dobrotnik kitajskih sirot „Tu imate denar, a prizanesite vsaj nebogljenim otrokom .. Morda je edini človek, ki uživa enako spoštovanje na kitajski in japonski strani v sedanji vojni, francoski misijonar Jacquinot. Njegova izredno velika ljubezen do trpečih Kitajcev, posebno otrok, ki jih je sedanja japonsko-kitajska vojska neusmiljeno zapisala med sirote, je v toliki meri ganila tudi osvajajače Japonce, da pri njih ni nič manj zaslovel po svoji nenavadni človekoljubnosti, neustrašenosti in junaštvu, kakor pri ubogih Kitajcih, ki jim je posvetil tudi svoje življenje. Pred nedavnim je V6e svetovno časopisje pisalo tople članke o tem velikem možu. Potem pa so vsa poročila o njem spet utihnila, kakor da je tudi on postal žrtev neizprosnega boja na Daljnem Vzhodu, žrtev največje sodobne žaloigre. Danes je ta mož že 68 let star, pa njegova življenjska sila še ni omagala. Zdi 6e celo, da njegovo ljubeče srce bije celo vedno močneje. Gotovo je ta mož danes eden največjih, čeprav na žalost ne ravno najpo-membnejih, kar jih živi v Aziji. Takrat, ko se je začela japonsko-kitajska vojna, je japonski generalštab vzel tega francoskega misijonarja za talca. Kmalu pa so ga souetili spet na svobodo. Prej je prepotoval pei skoro ves svet ter na tem potovanju nabiral prispevke za uboge. Nabral je precej denarja ter z njim prišel nazadnje tudi na Kitajsko, kjer je bil že prej deloval kot mi-6ijanar. Naučil se je 6koro perfektno vse kitajske dialekte, poleg tega pa zna »vrstno tudi precej drugih jezikov. Na Kitajskem ga danes vsi poznajo pod imenom »beli Buda«. Svojo veliko neustrašenost je ta mož pokazal predvsem v zadnjem času, ko so Japonci zavzemali nekaj važnejših kitajskih mest. Ko so jih obmetavali s topniškim in strojniškim ognjem, je ta neustrašeni mož odšel iz kitajskih utrjenih postojank naravnost proti sovražnim strelskim jarkom, in sicer z denarjem v roiki. Izprosil si je dostop do japonskega generala ter mu dejal: »Tu je denar, ki sem ga zbral za uboge, ki so že toliko prestali v tej «(>jni. Ta denar dajem vam, toda prosim vas, prizanesite vsaj nebogljenim otrokom, ki gotovo niso ničesar zakrivili!« „Vsaj mal varen kotfček pod soncem" Ni pa z največjo očetovsko ljubeznijo skrbel samo za uboge otroke, pač pa tudi za druge, ki so bili potrebni njegove podpore in njegovega dobrega srca. Čim je padel Šanghaj, je Jacquinot ustanovil nekak varnostni pas, v katerem naj bi našli svoje zavetišče vsi tisti, ki so bili nesposobni nositi orožje. Tam naj bi bili predvsem, otroci, starčki in že®ke. Ko je divjal najhujši boj, je vodil pogajanja z Japonci, da bi mu dovolili imeti v mestu vsaj »mal kotiček pod soncem«, kamor bi lahko spravil na varno kitajske otroke in starce. Posrečilo se mu je ta »Itotiček« izposlovati. To je bil Nantao, ki so ga začeli tedaj imenovati kar »Jac- quinotov pas«. Tu je našlo pribežališče 250.000 ljudi, domačinov in Evropejcev, ki so bili prej izpostavljeni najhujšim vojnim grozotam. Celo japonski generalni štab je zahteval od poveljnikov japonske vojske, da morajo na vsak način paziti, da to zavetišče ubogih Kitajcev ne bo izpostavljeno japonskemu obstreljevanju. Tudi v Nankingu je japonska vojska prizanesla tisočem in tisočem, za katere se je pri japonskih generalih zavzel Jacquinot. Kitajci so začeli imenovati Jacquinota kar kratko »maril« — človek, ki prinaša srečo. Ostal bom tam, dokler bo tra ala vo na Kljub ogromnemu človekoljubnemu delu, ki ga je že opravil, pa je ta veliki misijonar od 6ile skromen. Niti ne dovoli, da bi o njem kaj pisali. Tedaj, ko sc je na svojem potovanju mudil v San Frančišku v Kaliforniji, 60 ga seveda takoj obstopili časnikarji, da bi jim kaj zanimivega povedal o deželi, kjer divjajo tako strahoviti boji, o Kitajski. Povedal pa jim je samo tole: »Če mi daste tisoč dolarjev za moje uboge, potem vam bom že kaj povedal.« In ko so časnikarji res zbrali to vsoto, jim je dejal: »Dokler bo trajala vojna na Kitajskem, bom ostal tam. Moram reševati pred temi vojnimi grozotami ženske, starčke, otroke in uboge ...« To je bila V6a njegova izjava. Države, ki so uživale 100 let mir Najboljši odjemalci angleškega in nemškega blaga V založbi Einarja Munksgaarda v Kopcnhagnu je izšla knjiga »Die nordischen Lander in der Weltwirtschaft«, ki zelo nazorno slika gospodarske razmere v Danski, Finski, Islandiji, Norveški in švedski. Te dežele so bile že zdavnaj tesno medsebojno povezane z izjemo Islandije, ki ustvarja na Atlantiku zapadno predstražo severne civilizacije. Vse dežele so med seboj zelo tesno povezane in imajo delno tudi skupne meje, vsaka posebej pa predstavlja neodvisno državo, obeleženo s posebnim značajem. Vendar pa imajo vse slično zakonodajo, slične socialne razmere in skupne politične ideale. Severne dežele predstavljajo v Evropi ne le v zemljepisnem, temveč tudi v zgodovinskem in kulturnem oziru skoraj nedeljivo enoto. Zaradi tega ni nič čudnega, če se vse severne dežele združujejo v skupnih naporih za povzdigo gospodarstva ter lojalno sodelovanje na obnovi in konsolidaciji mednarodnih gospodarskih odnosov. Nad 100 let uživajo severne države medsebojni mir, kar je v zvezi z ogromnim gospodarskim, socialnim in kulturnim napredkom. Vse dežele delajo za mir z vsemi silami, zavedajoč se, da je to koristno za njih neodvisnost in svobodo na političnem in gospodarskem polju. Sodelovanje med severnimi državami se je v zadnjih letih še podvojilo in je bil leta 1934 ustanovljen posebni organ za to sodelovanje pod imenom »Delegacije za napredek gospodarskega sodelovanja severnih držav«. Čeprav tesno povezane med seboj, niso odrezane od ostalega sveta, ker jim ni za ustvarjanje avtarkičnega bloka, temveč intenzivno delajo na to, da se gospodarski odnosi z ostalo Evropo in drugimi deželami čimbolj razširijo. Brez razpredenih trgovskih zvez z drugimi narodi bi severne dežele ne mogle vzdrževati tako visokega življenjskega standarda in bi tudi ne mogle stalno zboljševati socialnih ustanov v dobrobit svojih narodov. »Delegacije za napredek gospodarskega sodelovanja med severnimi državami« so hotele tudi ostalim narodom pokazati položaj, ki ga zavzemajo v svetovni trgovini ter so izdale knjigo pod naslovom »Die nordischen Lander in der Weltwirtschafl«, ki daje pregled osnovnih Okraj Novo mesto §{* Občine Stav. vol. Volilo JRZ Maček Matko Skupaj Ljotič L pravičencev je dr. Kulovec Špehar Germ Hrovat Šoner 1. Ajdove 215 .179 170 1 1 7 — 9 — 2. Ambrus 275 263 363 — — , — — —- —■ 3. Bela cerkev 292 213 139 19 3 — 52 74 — 4. Brusnice 426 382 357 4 5 — 16 25 — 5. Črmošnjice 509 305 222 7 1 — 4 12 — 6. Dobrniče 564 422 410 41 41 — 1 83 — 7. Dvor 341 247 238 1 — 5 3 9 — 8. Hinje 585 452 419 — — 33 — 33 12 9. Mirna 540 402 366 — 3 — 21 24 10. Mirna peč 779 561 485 27 42 5 2 76 — 11. Novo mesto 1061 720 561 54 27 7 69 157 2 12. Orehovica 349 233 216 2 10 — 5 17 — 13. Prečna 678 483 373 51 24 25 10 110 — 14. Sela-Šumberk 150 144 144 — — — — — — 15. Šmarjeta 599 454 397 30 23 — 4 57 — 16. Šmihel-Stopiče (5) 2155 1689 1436 60 18 58 117 253 — 17. Št. Peter 412 363 325 4 27 1 6 38 — 18. Toplice (Uršna sela) (2) 745 597 542 8 6 5 36 55 — 19. Trebnje (2) 987 749 677 55 — 2 12 69 3 20. Velika Loka (Čatež) (2) 520 420 235 163 10 10 2 185 — 21. Zagradac 378 289 256 — 1 31 1 33 — 22. Žužemberk (2) 615 509 487 1 1 20 — 22 Skukaj: 13181 10076 8718 528 243 209 361 1341 17 elementov, gospodarske strukture severnih dežel, njihovega raznovrstnega gospodarskega delovanja, njih položaja kod producenta in odjemalca, njihove mednarodne bilance, trgovinske politike, gospodarskega sodelovanja itd. Knjiga daje žive utise o tem, kako so se severne dežele pojavile sredi 19. stoletja in zavzele na mednarodnem tržišču važno mesto za svoje proizvode kot so: maslo, sir, jajca, celuloza, les, papir, ribe itd. Istočasno pa so severne dežele, na katere odpade 16.7 milijona od 553 milijonov vsega prebivalstva v Evropi, postale kupci surovin in najraznovrstnejših industrijskih proizvodov raznih drugih držav. Severne dežele zavzemajo kot kupci 4. mesto v Evropi in je njihova udeležba znašala v letu 1937 9.4%. Te dežele so največji kupec nemškega in angleškega blaga ter so v celotnem izvozu teh dežel udeležene kot odjemalci z 8.7 Yi. na 55. redni občni zbor Kmetske posojilnice ljubtjan. okolice reg. zadruge z neom. zavezo ▼ Ljubljani, ki bo v sredo, dne 4. januarja 1939 ob 9 dopoldne v lastni sejni dvorani v Ljubljani, Dalmatinova uL 1. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev 2. Sprememba pravil. 3. Poslovno poročilo za leti 1936 in 1937. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Odobritev račun, zaključkov za 1, 1936 in 1937. 7. Poraba dobička. 8. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. 9. Volitev predsednika, podpredsednika in članov načelstva. 10. Volitev nadzorstva. 11, Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 16. decembra 1938. Načelstvo. Kitajski begunci, ki so s tem si niso dosti lokomotive, da bi čimprej prišli na varno. Pa tudi so že nekaj km proč razdrli železniško progo. Okraj Kočevje število vol upr. Volilo . ie JRZ Rigler Tomšič Maček Arko Ljotič Ssupaj Vilhar 1. Dolenja vas 642 434 420 — 12 12 2 2. Fara (2) 682 398 277 114 5 119 2 3. Kočevska reka (3) 622 378 323 11 44 55 ■ — 4. Koprivnik 375 220 173 34 12 46 1 5. Kočevje-mesto 742 545 441 75 21 96 8 6. Kočevje-okol. (3) 920 606 536 50 22 69 1 7. Loški potok 611 395 258 3 133 1 d J 1 8. Mozelj (2) 491 285 253 8 24 32 — 9. Ribnica (2) 1399 1063 851 1 206 207 5 10. Sodražica (2) 855 633 490 6 129 136 7 11. Stari log (2) 621 348 208 1 139 140 — 12. Velike Lašče (4) 1726 1302 1019 167 116 283 — 13. Videm-Dobrepolje 1124 939 840 3 96 99 — Skupno 10710 7545 3089 473 956 1429 27