Zgodnja Katolfl&k cerkven list* Danica iahaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti aa celo leto 4 gld. 60 kr., aa pol leta 2 gld. 40kr., aa četertleta 1 gld. 30kr. V tiskarnicisprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold.; ako aadene na ta dan pracnik, iaide Danica dan poprej_ Tečaj XXVI. V Ljubljani 1. vel. serp. 1873. List 31. XVI M. Miriš — svarilo proti zarisli. ,,Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jac vas ljubil; ostanite v moji ljubezni !" Jan. 15, 9. Med naglavnimi grehi na tretjem mestu se imenuje savist ali nevoščljivost. V bukvah modrostinih se bere, da po nevoščljivosti hudičevi je smert prišla na »vet, in kteri so na njegovi strani, ga posnemajo". (Modr. 2, 24. 25.) Satan je zavidal človeku njegov presrečni stan v raju. „Kaj je bilo vzrck, poprašuje sv. Ambrož, kaj je bilo vzrok satanski nevoščljivosti druzega kot bla-gost Človeka postavljenega v raju? Prav zato, ker je satan po svojem lastnem zadolženji padel iz milosti in •lave, v kteri je bil stvarjen, je zavidal človeka stvar-jenega iz zemlje pa postavljenega v raj. Vedil je satan, da je on, sicer mnogo bolj vzvišan, pahnjen z neba; Človek pa, sicer podenj znižan, ima biti poslav-lien. To je toraj, kar mu je zavidal on: „Tale nizkejši doseže, česar jaz nisem mogel obderžati. Tale pojde z zemlje v nebo, jaz pa sem pahnjen z neba na zemljo". (L. de parad. c. 112.) — In ta greh, ki ima v raji svoj po-četek, vlada še dans med ljudmi ra zemlji. Zavist je vzrok, da človek človeku ne postreže, kadar je treba, češ, tako ponižam preveč sam sebe; da ▼ nekterih rečeh svojemu bližnjemu ne prijenja ter se noče z njim spraviti, češ, tako gine moja veljava; da zaslug njegovih noče pripoznati in zaslužene hvale ne mu dati, češ, tako se krati čast meni samemu! Zavist je kriva, da kristjan z revežem nima usmiljenja, ga noče tolažiti, ne mu pomagati ali ga podučevati, kakor da bi bil tujec popolnoma, pa ne brat njegov, stvarjen v tisti namen, odkupljen s kervjo Jezusa Kristusa. Tako zavist ali nevoščljivost pač zametuje vzgled Sina Božjega, kteri se je iz ljubezni do človeštva ponižal, do smerti, in sicer do smerti na križu. Tam na vertu gezemanskem je hudo skušana in užaljena bila duša našega Zveličarja — tako, da je prevelike žalosti ker-vav pot potil in da je angelj z neba bil potreben, da ga je pokrepčal. In potem koliko zaničevanja in zasramo-Tanja, koliko bolečin — grozno bičan in s ternjem kronan — ie terpel od Heroda in Pilata, od brezbožnega Ana in Kajfa, od zapeljanega in zdivjanega ljudstva! In vse to terpi Jezus iz neizmerne ljubezni do nas, iz ljubezni, ▼ kteri je sam sebe daroval za nas. In kdo dopovč ali popile, kar je terpel Jezus Kristus na Kalvariji za nas? Od glave do pete ni bilo na njem nobenega zdravega uda, da je klicati smel s prerokom Jeremijem: „0 vi ▼si, ki mčmo greste po potu, pomislite, in glejte, če je kaka bolečina, kakor bolečina moja". (Zal. pes. 1, 12.) „Pri nečistniku se nekterikrat konča njegova ger-dobija po storjenem djanji, pri ubijavcu po storjenem uboju, pri tatu po pridobljenem tujem blagu, pri goljufu po doveršeni goljufiji; le zavistnika ali nevo&čljivca merzljivost in hudobnost nima konca; ona ostane ali traja, dokler nesrečna njegova duša biva v njem". (S. Cypr. de zelo). Prav očitno nam spričujejo to farizeji v svojem občevanji z Jezusom, kakor nam popisuje sv. Bazilij: „Premišljuj, pravi on, ono gerdo brezkončno nevoščljivost, ktero so gojili proti Jezusu oni v svojem sercul In kaj so zavidali Jezusu? Prelepe nauke, ktere je dajal, in čudeže, ktere je delal. Zavidali so mu, ker je vpliv njegov pri ljudstvu rastel, ker se je množila njegova veljava in slava, ker so ljudske množice povsod hodile za njim, in časih že hotle narediti ga za kralja; ker so ga eni imeli za Elija, eni za Mojzesa, ali kterega iz prerokov, eni pa za Kristusa, Sina Božjega. Zato so ga zavidali in sovražili, preganjali, bičali, s ternjem kronali, naposled križali. Pa njih nesrečna nevosčljivost še takrat ni pojenjala, kadar je na gori Kal-variji med dvema razbojnikoma križan po tolikem terp-ljenji in zasramovanji zdihnil bil dušo. „Judje tedaj, ker je bil dan pripravljanja, da bi ne ostale na križu trupla v saboto (bil je namreč veliki tisti sabotni dan) so Pilata prosili, da bi se jim kosti sterle, in da bi se sneli". (Jan. 19, 31.) Pogled na križane bi bil oskrunil veliki praznik in ljudstvo odvračal od pobožnosti; zato naj bi se jim sterle kosti in naj bi se sneli. Pa evangelist, kteri to popisuje, nam kaže le, kar so Judje Pilatu djali, ne pa tega, kar so oni mislili v svojem sercu; kaže nam le njih besede, ne pa njih misli in njih volje. „Ne ne, govori sv. Janez Zlatousti, tako grešni in hudobni ljudje, kteri se v tako sveti dan niso bali krivično in grozovitno ubiti Jagnjeta Božjega, ti gotovo niso imeli skerbi o novem oskrunjenji bogočastja ali službe Božje. Vzrok, ki so gazastran praznovanja svetega dne povedali Pilatu, naj se telo Gospoduje umakne očitnemu razgledovanju, je bil le novo djanje njih nesrečne nevoščljivosti, ktero so skrivali v svojih hudobnih sercih. Oni so namreč dobro vedili, da je pri križanji Jezusovem vpričo bilo veliko veliko ljudi, pa da ga niso sodili vsi enako. Vidili so čudo, da je otemnelo sclnce in po vsi zemlji razprosterla se grozna tema ravno takrat, kadar je Jezus bil križan. Bali so se toraj, da bi ti in Se kteri novi čudeži utegnili omamljenemu ljudstvu odpreti oči. Na velikonočne praznike je tedaj iz vsega jutrovskega prihajalo mnogo naroda v Jeruzalem: in ko bi telo Jezusa Kristusa s truploma onih dveh razbojnikov naslednjo saboto vidili ljudje na kriiu, bi ie sam pogled mnoge lahko ginil k usmiljenju; mnogi, kterim je skazoval dobrote, bi morda jeli ga objoko- vati; mnogi, kteri so slišali njegove prelepe nauke, vi-dili njegove čudovite dela, poznali njegovo sveto življenje, bi ga tedaj mogli z nova proslavljati, njegovo nedolžnost skazovati, svojo vero v«nj spoznavati itd. Skerb farizejev, naj se telo Jezusa Kristusa sname s križa ter umakne ljudskim očem, ni prihajala toraj iz pobožnih razlogov, marveč iz Zavisti, sramu in strahu". Kadar so tedaj Judje prosili Pilata, naj jim dovoli z Jezusom počenjati kakor z naj vetimi hudodelniki in gerdobno zlomiti mu kosti, niso imeli nobenega dru-zega nagibljeja razun tega, da kažejo ljudstvu Odreše-nika sveta kot hudodelnika, Češ, tiste pregrehe in krivice obdolžen je tudi tistim kaznim in mukam pod-veržen. Toda Bog ni pripustil, da bi bili dosegli hudobni namen svojega serca. Da si je sicer pripustil, da je njegov najljubši Sin križan bil v sredi med avema razbojnikoma, vendar ni dopustil, da bi po volji Judov kakor ta dva umeri tudi on, in ni dopustil, da bi zlomljene mu bile kosti. To pa je gotovo, da le zavist je peljala Jude k Pilatu, in le zavist ali nevoščljivost jih je pripeljala na Kalvarijo. Nesrečen človek, kteri v sercu svojem pase zavist in se gospodovati daje tej strasti. Tak človek stori, da je ves čas svojega življenja sam ves zamerljiv, nep«ko-jen in nesrečen, in bližnjemu svojemu prizadeva s svojo zavidnostjo, kadar koli more, obilo zamere, škode in nesreče. „Kadar je kdo na te jezen, ga potolažiš ali se mu umikaš; kadar je razžaljen, se z njim spraviš ; kadar si komu storil škodo ali krivico, mu jo poravnaš —; proti tatu zavarvaš svojo reč: kaj pa češ storiti ne-voščljivcu, da ti ne bi škodval? Dokler te on nesrečnega ne vidi, dotlej ne jenja te zavidati; le ubožnemu in nesrečnemu ni nobeden nevoščljiv; toraj bi nevošč-Ijivec na svojem mestu bil le v peklu, ker ondi ni nikogar, komur bi mogel kaj zavidati". (S. Thomas a Villanova.) „In ravno s tem orožjem rani in pogublja nas sovražnik našega zveličanja, satan, od začetka do končanja sveta; on, ki se raduje o našem padu, kteri je sam padel po nevoščljivosti, in po ravno tej hudobiji skuša tudi nas pripraviti k padu". (Basilius. hom. 11. de invid.) Bučela serka tudi iz strupenih cvetov med, za-vistnik pa dela narobe; on iz cvetov tuje sreče serka strup, s kterim zavdaja sebi t. j. si jemlje mir in srečo, in Bogu bodi potoženo! jemlje dostikrat srečo tudi bližnjemu. Nevoščljivost in sovraštvo, maščevavnost in preganjanje, goljutija, neusmiljenje in morija spremlja za-vistnika po njegovih potih in znamenja korake njegove. Zavist ne pozni nobenih vezi prijateljstva in ljubezni ; ravno to naj svetejše je predmet grehu. Pervi greh in perva nedolžna kri prelita na zemlji — prelita je bila iz nevoščljivosti. Nevoščljivost je bila, ktera je prodala Jožefa in tirala ga v sužnost; nevoščljivost je dala Savlu sulico proti zmagoslavnemu mladenču Davidu v roke; nevoščljivost je pripravila Absolona, da se je vzderznil zoper svojega očeta; nevoščljivost je Sina Božjega pribila na križ. In kake kazni Božje so nasledovale te zavistne prikazni? Kajn je hotel utajiti svoje hudodelstvo, in je obupal. Hudim poskušnjam in poniževanjem so bili podverteni bratje Jožefovi; Savi je bil zapuščen od Boga in vergel se je sam na svoj meč; grozno gorje je izrekel Sin Božji nad farizeji, in prekletstvo judovskega naroda je očitno še dan danes ! Nevoščljivost je sama sebi šiba; že v tem življenju ima živ pekel, in v večnosti je čakajo brezkončne muke, pregreha ta poleg Božjih besedi »izločuje is kraljestva nebeškega". (Oal. 5, 21.) Varujmo se toraj te hudobije; kadar se bližnjemu dobro godi, naj nas t# ne moti; veselimo se s veselimi, žal ujmo z žalostnimi; pomislimo, da po nevoščljivosti hudičevi je smert prišla na svet; ljubezen in prijaznost pa prihaja od Boga in nas vodi spet k Bogu. Poglavitne čednosti dobrega otroka. Čednost, veselje sestri ste d tč, Rajski pas veže obč. 1. Nedolžnost. Ako se more od otroka reči, da je nedolžen, je to naj veči hvala zanj. To namreč pomeni, da je duša še popolnoma čista in lepa, kakor jo je ljubi Bog oza-lišal pri sv. kerstu. Taka duša je enaka cveteči liliji, ktera je popolnoma čista in bela, in ki razširja prelčp duh. Primerja se lahko svetlemu oblačilu, v kterem se je bil Bog in Zveličar svojim učencem prikazal pri spremenjenji. Kakor je lilija lepota vsakemu vertu, tako je čist, nedolžen otrok lepota svojih staršev. Bog in njegovi sveti evangeli imajo nad njim neizrečeno veselje. Nedolžen otrok je naj lepši podoba prečiste Device Marije, Kraljice nebes in zemlje. Zares, nedolžnost in Čistost je mladosti slava in Čast, kinč in lepotija. Dober otrok to sam spoznava in prizadeva si toraj z naj veči skerbljivostjo svojo dušo obvarovati vsa-cega greha. Vse drugo ga ne skerbi toliko, kakor to. Kak6 beži — beži pred grehom, bolj kot pred strupeno kačo! Boji se hudobnih ljudi. Rudečica ga spreleti ako le kaj nespodobnega sliši. Toda sam se otrok ne more varovati, zato iše ▼ molitvi pomoči pri Bogu, zakaj on je varh nedolžnosti. Skerbni otrok zdihuje k Materi milosti Božje, da naj mu sprosi nebeško varstvo od svojega preljubega Sina. Moli k angelu varhu, da naj ga lepo, varno vodi skos vse nevarnosti življenja. Kako bi bil pač nesrečen, ko bi zgubil nedolžnost z velikim grehom ! Zgubil bi vso dušno lepoto. Zginila bi priserčna zaupljivost v nebeškega Očeta, združenje z Jezusom, biser milosti sv. Duha. Zapustil bi ga mir in veselje serca, dušno življenje, vse zasluženja in de-dišina večnih zakladov. Nobena druga zguba se ne d& primerjati z zgubo nedolžnosti. Ko bi otrok vse zgubil, samo nedolžnosti ne, bil bi še bogat in srečen. Ako bi imel pa vse drugo, le nedolžnosti ne, bil bi ubog in nesrečen. Naj revnejši otrok, ki je nedolžen, je v neizmerno veliko boljem stanu, kakor naj bogatejši otrok, ki ni nedolžen, ki se je v greh zapledel. — Ljuba mladost! sovraži, čerti toraj greh; beži pred grehom! Greh je naj veči, edino hudo. Sklenite, da hočete rajši vse terpeti, kakor pa grešiti, nedolžnost zapraviti. Varujte se greha bolj, kakor strupene kače. Ako bi vas kdo v hudo napeljeval, serčno, resnobno, junaško nasprotovajte! Govorite, kakor pobožni Jožef v Egiptu: „Kako bi mogel storiti toliko pregreho in grešiti zoper svojega Boga"! Z mladim keršanskim junakom poslednjih časov, s sv. Kazimirom govorite: »Raji hočem umreti, kakor se pustiti oskruniti Blagor njim, ki so čistega serca, ker Boga bodo gledali. Ljubezen do Boga. »Bog je ljubezen, in kdor v ljubezni ostane, ostane v Bogu in Bog v njem. ki so se hotli nad Japitrom strasti, in so hraste metali proti neba. Toda hlodi so njim samim na terdovratne glave nazaj padali. Mz pogovorov 99. Gregor I/m Velikega, Sestero ver»t sanje*), Gregor. Pri tem, Peter, je treba vediti, da sanjske podobe se šesternato duha dotikajo. Marsikterikrat sanje vzrokuje polni ali prazni želodec, marsikterikrat goljufivo slepilo, marsikterikrat ob enem miselna delavnost in goljufivo slepilo, včasi razodenje, včasi miselna delavnost in razodenje. Pervo dvojno začetje vsi po-znarao iz skušnje, nadaljne štirojno pa nahajamo v listih sv. pisma. Ako bi namreč sanje ne vstale pogosto po goljufivih slepilih našega skritega sovražnika, bi modri ne govoril: „Veliko jih je bilo s sanjami zapeljanih in v svojem zaupanji goljufanih" (Sir. 34, 7); ali še manj bi Uilo zapisano: „Ne vedeževajte in na sanje ne der-iite" (III. Moz. 19,26)! Iz teh bes6d je jasno, kako močno je treba take razkladanja sanj studiti, ker se to vedeževanju enako stavi. Ako bi pa sanje nasproti tudi ne vstale iz miselne delavnosti in iz goljufivih slepil ob enem, bi Modri ne bil rekel: „Za mnogimi skerbmi na-sledvajo sanje" (Prid. 5, 2). In ako bi sanje včasi ne imele vzroka v skrivnostnem razodenji, bi Jožef ne bil vidil v sanjah svojega prihodnjega povzdignjenja nad brate, in tudi bi ne bil angelj v sanjah Marij nega zaročenega opominjal, naj vzame Dete in beži v Egipt. Ako bi poslednjič ne imele včasi svojega izvira v miselnem djanji in v razodenji, bi prerok Daniel, razlagaje Nabuhodonozorjevo videnje, ne bil priččl z miselno delavnostjo, rekši; „Ti kralj, si pričel na svojem ležiša misliti, kaj neki bode za tim časom prišlo, in on, ki skrivnosti razodeva, ti je pokazal, kaj bode prišlo (Dan. 2, 29); in precej nato: „Ti si vidil, in glej, bil je kakor velik steber: steber je bil velik, zale podobe, in stal je tebi nasproti" (Ravno tam 31). Ko tedaj Daniel spolnjenje sanj spoštljivo naznanuje in misel odkriva, iz ktere so vstale, se jasno kaže, da sanje včasi izvirajo iz miselne delavnosti in iz razodenja ob enem. Ker pa so sanje po lastniji tolikerih reči različno razsoditi, se jim sme toliko težej verjeti, kolikor manj lahko je spoznati, v Čem imajo svoj izvir. Sveti možje pa goljufive slepila razločijo od razodenj ravno po občutkih in podobah, ki se jim pri tem vsnujejo, po nekem notranjem čutilu, tako, da jasno spoznaio, kaj jim razodeva dobri Duh, in pa kaj terpč po goljufivih sle- I)ilih. Zakaj ako duša v teh reččh ni previdna, jo duh aži pogrezne v veliko nečimernih reči. ker pogosto kaj resničnega prepoveduje, da bi poslednjič dušo s kako lažjo vjel. Marija r Suii e fari ZntUoihi na Gorenzkem. (Konec.) Vsak prijatelj in dobrotnik naie cerkvice ▼ Suši pa gotovo želi tudi vediti, kaj in kakošno bi se ondi zidalo in napravilo. V tej saaevi zamorem jaz le svoje spoznanje, svojo misel in željo razodeti, ker z«volj moje bolehnosti in slabotoosti utegne biti le mojemu nasledniku dano Mariji v čast ondi novo cerkev postaviti. Misel mojega č. gosp. sprčdnika, v zidavi dobro znaj- ienega go^p. Lovr. Pintarja je tadi moja misel, namreč^ da je v Suši po prostora Rotunda (v podobi okrogli ne zidana cerkev) najprimerniši in najpripravniii. Pred vhodom naj bi bila primerna lopa, da ljudje, ki se k sv. maši tam shajajo, kakor je tadi sdaj, v deževnem vremenu zamorejo vsaj pod streho biti. Ž a grad naj bo na soinčni strani (ne v senci, kakor ljudje radi silijo), zvonik pa nad iagradom, kar bi ne le savolj prostora, suhote in varnosti, ampak tudi še iz drusega dobrega namena bilo najboljše in najprimerniše. Altarji naj bi bili trije: veliki altar, se vč da, kakor je sdaj, Marije Device Lavretanske, s stranskima podobama njenih 83. roditeljev sv. Joahima in sv. Ane; en stranski altar naj bo svetih treh Kraljev, kterih izobrazek je te davno tudi v altarji pod ondotno podobo Matere Božja (od tod je, da se v nekem kraji ta kapelica ali Božja pot sploh celo imenuje: v Suši pri svetih treh Kraljih); na straneh tega altarja pa naj bi b le podobi sv. Antona pušavnika in sv. Frančiška Ksaverjana, pomočnikov bližnje sosednje železniške fare; drugi stranski altar pa naj bi bil sv. Jožefa, ženina prečiste Device Mari c, rednika božjega Deteta in izvoljenega varha sv. katoliške Cerkve, ob straneh pa podobi sv. Alojzija in sv. Ignacija Lojolanskega, ali pa sv. Janeza evangelista. To je v tej zadevi moja misel in želja. Kakor so Železnikarji že od nekdaj radi in s velikim zaupanjem k Mariji v Sušo hodili, tako še posebej vem za neko dobro in skerbljivo mater, ki je s svojim sinom, takrat učencem sedme šole, o šolskih počitnicah neko jutro v S išo šla k sv. maši; po sv. maši v Suši pa je rekla: „Pojdiva zdaj še na Z«iilog k Mariji!" In sta šla in še tukaj molila, potem pa v Železnike domu se vernila. Gotovo se ne moti:n, če rečem, da je takrat svojega otroka posebni M in ji izročevala. Ta mati je že v večnosti, upain, da pri Bogu. Ta njen sin p* je 8. velikega serpana 1841 v cerkvi Oznanjenja Dev. Mat. Marije pri čč. očetih Frančiškanih v Ljubljani novo maso pel — ravno tisti dan, ko je bila farna cerkev Matere Božje na Zalem logu po ranjcem vii. čast. knezoskofu Antonu Alojziju posvečena, — je kot mašnik potem največ in sicer v treh farah pri cerkvah Matere Božje služil — zdaj pa že 12. leto teče, odkar je za župnika pri Marij ni cerkvi ravno tukaj na Zalem logu — v moji revni osebi. Ravno zato pa, ker včm in spoznam, da mi je Mar ja že veliko milosti in pomoči izprosila, in tudi po hudi in nevarni bolezni — odkar je že 10 mescev zdaj — s svojo p^iprošnjo me še pri življenji ohranila: bi zdaj, ako drugače ne morem, vsaj-to rad storil v njeno čast, da bi nekoliko priprave ia zaloge pustil svojemu nasledniku za zidanje omenjene nove Marij ne cerkve v Suši. Zatorej še enkrat ponovim svojo zadevno prošnjo, in edino želim s tem doseči, da bi naša ljuba Gospa in Mati Marija meni in vsim tistim, kteri bodo k tema njenemu svetišu radodarno in blagodušno po svoji moči kaj pripomogli, tudi v nebesih prostorček pridobila in pripravila, in da bi tudi sv. Jožef in sveti trije Kralji in drugi svetniki, kterim v č*st bi se v novi cerkvi v Suši poseben spomin imel, vse potrebne milosti k našemu zveličan ju nam pri Bogu izprosili, da bi v lja-besni Božji živeli in umerli! V dan Marije Device Karmeljske, 16. malega serpana 1873. Anton Pintar, župnik Zaliloiki. *) Bibliothek d. Kirchenvat zvez. 66; str. 281—283. Opted p* Siorenskem in dopisi. Iz Ljvbljaie. Krtine sv. Petra — ta god obbaja tv. Ce»kev današnji dan. Rojaki, ki so bili mesca sužca 1871 v Rimu, morebiti še dobro pomnijo, kje smo bili 6. sušca tistega leta. Vidili smo tisti dan velikansko baziliko sv. Andreja „della V alle" z zalo kupijo, s starinskim ob-Čeljem itd. Poznalo se je na tanko po stenah, kako visoko je voda stala, ker reka Tibera se je bila v očitno kacen za storjeno oropanje nekaj mescev poprej tako razlila in mesto preplavila, da malokdaj tako. Ogledali smo prelepo cerkev sv. Karola, „Kadi-naro", silo snažno, vso v rumenim marmorji, obstropje ■ Itukaturami ozališano. Šli smo memo imenitnega vodnjaka „Fontana Tar-taruga". V jezuitovskem samostanu smo v sobi sv. Ignacija vidili altar, na kterem je sv. Earol Boromej obhajal svojo zlato mašo; mesto, kjer je ravno umeri; mesto, kjer je med maševanjem večkrat imel prikazen presv. Trojice. Pri sobi so še ravno tiste lesene vrata, kakor so bile v času sv. Ignacija; tam je njegova delavnica; tam je velika podoba tega svetnika v ravno tisti mašni obleki, ki je sam v nji maševal. Med redovniki mi je bil znamenit stari Br. Joahim iz Češkega, ki je še nekoliko češčino lomil. Kič ni lepšega cd prezaie cerkve sv. Ignacija, ki jo je res veselje viditi; toda mnogo dragotin in imenitnost so bili pred v kraj spravili pred roparskimi Sardini. Kdo se ne spominja na ,,Kapit61", ki smo ga potem obiskali, ogledali senatorsko sobano, „Muros Etrus-cos", galerijo s starimi napisi, vidili velikanski štatvi „Kastorja in Poluksa, poslednjič ,»stari Kapitol" in še marsikaj druzega. Velike imenitnosti je cerkev sv. Luka in sv. Martina s spodnjo staro cerkvijo, kjer počiva telo imenovane svetnice, pa sv. Eufemije in še druzih, in s katakombami (podzemeljskimi rakami), kjer 60 bile njih trupla najdere. — Ali imenitniši, zlasti za današnji dan, je to, kar smo po vsem tem vidili pod Kapitolijem, namreč po vsem svetu znana „Mamertinska ječa". Marsikaj strašnega sem že vidil po svetu, ne vem pa. če me je ktera reč tako pretresla, kakor ta ječa. Ta ječa je 40 stopinj globoka, skalnata rupa, bolj tesna kot prostorna, z dvema nadstropjema. V vsakem nadstropji sredi poda je okrogla lina, skoz ktero prav kaj malega dnevne svitlobe posije v ta prežalostni kraj, v podzemeljsko globočino, v strahovito temoto. Tukaj sta bila ss. apo-steljna Peter in Pavel devet mescev priklenjena k stebru z železnimi verigami. Malo pozneje pa smo med drugim ogledali tudi imenitno cerkev na homcu Eskvilinu, ki se imenuje „cerkev sv. Petra v železji" (in Vinculis), ali ob kratkem : cerkev Ketin sv. Petra. Tista ketina, v ktero je bil sv. Peter vklenjen skoz 9 mescev v Mamertinski ječi, se sedaj hrani v tej cerkvi. Ta ketina se je bila Čudežno sklenila s tisto, s ktero je bil sv. Peter vklenjen v Jeruzalemu, kakor zgodovina poterjuje. Ketine sv. Petra so v zakristiji shranjene in zaklenjene; razun v današnji god se zamorejo viditi le s posebnim papeževim privoljenjem. Izpostavljene so bile pa te imenitne ketine, kakor smo že unkrat omenili, med preteklo de-vetdnevnico v očitno počeševanje. Poprej so bile te ketine v altarji 7 Makabejskih bratov, ki je veliki altar na prostem v cerkvi (konfessio); zdaj pa so zavoljo vlažnosti unega kraja prenesene v zakristijo. Ta cerkev je prav velikanska, podpirana z orjaškimi stebri, ki so iz greškega marmorja, preneseni nekdaj iz toplic Dios- kura in Tita. Ob stropu je naslikan Čudež, ki se je zgodil s ketinami. Omenim naj tudi, da te verige sv. Petra, v mali podobi narejene po pravi ketini in k nji dotaknjene, se v ravno tej cerkvi dobivajo, ako jih popotnik želi v spominu seboj. — Povernimo se pa zda) še nekoliko v ječo sv. Petra. „Unitk" pravi, da ,,v tej ječi si je pervi papež prisvojil Rim in je razdjal prestol paganstva"... Vidite tedaj, berlavi preganjavci sv. Cerkve, koliko bo-dete opravili! Sami sebi bodete razbili glave, če so Se tako prekanjene. Ako prideš tudi ti, dragi Slovenec, kterikrat v Rim, ki nisi še Um bil, nikar ne pozabi iti na Kapitol in v ječo sv. Petra. V tej ječi bodeš vidil zraven stebra, k kteremu je bil pervak aposteljnov priklenjen, tudi studenec, ki je bil s čudežem udaril iz skale takrat, kadar je sv. Peter h nahaja v vas bolj neusmiljenih ječarjev kot sta bila oia, ki sta jetničila sv. Petra, potem pa sta postala kat*ličan-stvu slavna spričevalca. Kdo bi bil verjel o Neronovih časih, da Jlamer-tinska ječa se bede spremenila v molitven** sretiše, in da ketine apost« Ijskih poglavarjev se bodo častile v evdoksijanski cerk\i? prijavlja „Unita To imenitno cerkev je namreč zidala cesarica Evd« ksija. In kakor je bil Bog uslišal vernike pervih čaaov, ki so v Jeruzalemu molili za 6V. Petra v ječi, tako bode uslišal molitve, ki so jih verniki v pretekli devetdnevnici in poprej že toliko časa opravljali in jih opravljajo s toliko gorečnostjo povvsem svetu. — Šolsko. Kako » novi čri šolstvo napreduje, kaže prav očitno in jaeno ljubljanska gimnazija. Konec 1. 1869 je bilo učencev še 567; konec 1870 1. 526; konec 1871 1. 474; konec I. 1872 še 439, in konec letošnjega leta že samo 386, tedaj 53 manj kot lansko leto! Naj tako naprej gre kot od vlaoi do letos, bo gimnazija v 7 — 8 letih prazna. — Odteganje od cerkvenih opravil je pač ne bojo napolnovalo; tudi mars ktere druge reči v šolah ne, kakoršne smo včasi med letom grajali. Med temi 386 učenci tega leta je bilo 313 Slovencev, 71 Nemcev, 1 Italijan in 1 Hervat. Razun 3 so vsi katoličani. Učnino jih je plačevalo 1. pol leta 202 celo, 10 pa polovico; 2. pol leta 149 celo, 13 polovico. Opro-stenih je bilo pervo polovico leta 226, drugo polovico leta pa 237 učencev. — Štipendije je imelo 107 učencev in so znesle 7*49 gl. 22 kr. — Pri razredbi učencev je ta čudna vravnava, da tisti, kterim je poprava dovoljena, so ločeni od druzih z napisom: „Nicht lo-ciert"; kteri so prav slabo izdelali, da še za popravo niso, so pa z dobrimi v versti, ter se nič ne vč, kje je veliki prekuc. Ako je to iz humanitete, da bi znanci, dobrotniki itd. ne vedili, pri čem je s tim ali tem, potlej naj bi pa tudi unih srednjih ne ločili, kterim se je v eni sami tvarini malo skazilo; enako bi se moral tisti „R." izpušati. Slišati je, da jih je poččz veliko, ki jim bo treba ponavljati, ako šoli ne bojo slovesa dali. V tacih okolišinah je gotovo naj skrajna potreba, da uči-teljstvo vzroke tacega nazadnjaštva odkritoserčno po-znamnja in vladi naznani. Zakaj če bode šlo tako rakovo pot, je škoda za vso deželo in za vse stanov' Gotovo je, da oddaljevanje od Cerkve (kar veliko oko-lišin v sebi obsega), terda vojaška postava (zlasti v oziru na duhovski stan), in pa dragota šolanja so n*] g lavni i i vzroki, da se je mladina zmiraj manj vde-ležuje. Začetek sol je 1. okt. s sv. mašo. 27. in 29. sept. je zapisovanje. Novinci morajo imeti seboj kerstni list in spričevali poslednjega leta, pa 2 gl. 10 kr. vpisnine plačati, in 30. kimovca morajo opraviti pismeno in ustmeno spraševanje za sprejetje v 1. latinski razred. Oi 30. sept. so popravljanja za take, kterim so dopusane. — Realka V 7 razredih je imela konec leta 348 učencev, 344 katoličanov, 4 protestante in 1 gerško-na-zed. Po jezika je zapisanih 179 Nemcev, 138 Slovencev, 18 Italijanov, 10 Hervatov, 1 Serbljan. Verouk se je uč.l do 4. razreda po 2 uri, od 5 dalje le po 1 uro na teden. (Gotovo premalo za take, ki potlej veči del prav malo o veri in cerkvi slišijo.) Y šesterorazredni dekliški šoli pri gospčh Uršnliaa-ricah v Ljubljani je bilo ob koncu leta I0i4 učenk, razun 2 nezedinjenih grekiuj vse katoliške. Po narodnosti je bilo v zunanjih šolah 800 Slovenk, 58 Nemkinj, 5 Italijank in 4 Gehinje. Loči se namreč šola v zno-tranjo in zunanjo; v poslednjo se sprejemajo le tiste, ki imajo v samostanu tudi stanovanje in hrano. Učni jezik je slovenski in nemški. Podučujejo se v vsih tva-rinab, kar je potreba za vsakdanjo in za visi žensko odgojo, zlasti tudi v ženskih ročnih delih. Izdelale so mnoge med drugim lepih reči bratovšini sv. K. Telesa za ubožne cerkve. Odreja v tej napravi iu sploh šolstvo pod vodstvom prednice p. n. gospe M. Ivane pl. Zierheimove je vse hvale in priporoče vanja vre i no. Učenika za verouk in nekoliko tudi za druge tvarine sta čč. gg. M. Potočnik in J. Flis; sicer pa učijo za uk izprašane in poterjeue gospe Uršulimce. Kako se v teh šolah napreduje tudi v iiziki, prirodoslovji, zem-ljepisji, zgodovini itd., kažejo med drugim tudi mnogoteri naj boljši pomočki, ki se neprenehoma naprav-ljajo. Šolsko leto se pričae, kakor drugod, 1. okt. s sv. mašo. Tri dni poprej je zapisovanje za take, ki na novo pristopajo. Y pervi mestni cveterorazredni šoli je bilo 335 učencev, namreč: 3J4 Slovencev, 15 Nemcev, 1 Ceh. V nedeljski šoli 8'J učencev. Oi 10. maja so bili učenci po trikrat na teden pri sv. niaši, in petkrat skoz leto so prejeli ss. zakramente. Šolsko leto se prične 1. oktobra s s v. mašo. Y dragi mestni čveterorazrednici je bilo ob koncu leta 489 učencev, to je, 431 Slovencev, 3l> Nemcev, 20 Italijanov in 2 Hervata. Nedeljska šola je imela 238 učencev. Od mesca junija dalje so imeli učenci po trikrat na teden sv. mašo. Učilo je v l. mestni šoli 5, v drugi pa 7_gg. učiteljev. „Diesen sind zunachst ge-kommen": 5 duhovnih učenikov za keršanski nauk. Iz Ljubljane. — „Narodova" pravicoljubnost. — Naznanili smo unkrat, da je šestdeset spričevaoj iz župan i j in srenj poterdilo, da z misijoni oo. jezuitov srenje niso terpele nobene škode ne v dušnem in ne v telesnem oziru, in da se nikakoršni neredi zgodili niso. Povedali smo tudi, da je ljubljanski župan št.-Peterskemu fajmoštru ustmeno ravno to poterdil, se vč, v oairu na misijon v Ljubljani. (Rekel je menda še tudi, da bode pri vladi ravno to povedal, če bo treba.) — Ne veste pa, kako se ie to „Narodu" zakadilo! Prejedel je „Da-ničine" besede in reč tako zavil, da je Dežman „baje šenpeterskemu fajmoštru šel (kje to stoji?) poterdit, da so jezuiti neškodljivi". Postavil je napis: „Dež.nan zagovornik jezuitov". Godemjd, da se „pobožna" Danica \licuje na avtoriteto Dežmanovo itd. Vse to kaže, kako je tem sovražnikom britko, da pri obeh misijonih v Ljubljani niso mogli ne raervice najti, da bi bili zoper misijonarje kričali. Pri g. Dež- manu, ki je pred nekaj leti sam germel zoper jezuite, se vsaj menda ni bilo bati liberalcem, da bi kaj prevaft dobrega povedal ali pričal o njih misijonaijenji, ako-ravno je morebiti v tej reči bolje prepričanje dobil, odkar ima oo. jezuite večkrat tako rekoč pred obličjem. Ko tedaj šenpeterski g. župnik pride k njemu, naj M tudi on povedal, kaj hudega se je morebiti zgodilo o misijonu pri sv. Petru; kaj bi je hotel g. župan? Ali bo lagal, tajil, si izmišljeval in rekel: pol mesta jeobno-relo, 50 je bilo pobitih, 1000 talentov so odnesii? Bilo bi ga vse mesto na laž postavilo? Le škoda, da mu ni dobra misel v glavo šinila: poslati gospoda prašavca k „Slov. Narodu" 1 Ta bi jo bil pri svoji zvijačnosti gotovo bolje zadel za liberalce, in mogoče celo, da bi se bilo kaj enacega dogodilo, kakor svoje dni med Pilatom in Herodom, ki sta bila poprej v sovraštvu. Toda ne vem, če ni „Narod" ie nekoliko „pravico" studniši kot je bil Herod; Herod ie Zveličarja zasramoval, obsoditi si ga vender ni upal; „Narod" pa jezuite zasramu je in k temu jih še obsojuje, ker se jezi nad Dežmanom, češ, da jih zagovarja, in nad to daničasto Danico, da jih brani! — Koliko pa daste za „Narodovo" pravicoljubnost?" — — Navod za spovedovanje. Sosuvil A. Za mej i e, profesor pastirsta. To lepo in koristno delo je ravnokar v kamnotisu prišlo na svitlo na 15 velikih polah v če-tertinski obliki, s 116 stranmi. Razdeljeno je v 39 para-grafjv in obsega vse najpotrebniši nauke za spovednike. Natisnjenih je nekaj več iztisov, ter mjre delo dobiti, kdor ga želi. (Cena je 54 kr., ako se sprejme t semenišču — pri gosp. špiritv. Ileidrihu, 60 kr. pa, ako se po pošti pošlje.) Očitno je, da vsako priporoče-vanje za tako delo bi bilo odveč. — Reklamacije zarad neprejemane „Danice" pogosto prihajajo, da se nam že natolcljivo zdi, ker se od tod redoma pošilja. Ako se bode to ponavljalo, bomo prisiljeni take pošte očitno imenovati, ali pa pri visem vradu jih naznaniti. Natančnost pri poštah je ena naj potrebniših lastnost, drugač vse zastane in posamezni zanikarni vradniki lahko vsej napravi škodujejo. Toraj prosimo, naj se nam precej naznani, kjer je kaj na-skrižem. Vr. — Kazatele slovanšti č. g. Antonina Mužika T Praze 1873. — Te biagajnice slovanskih pridig počaščenih je prišel na svitlo tretji zvezek v 8 snopičih ali sošitkin. Vsak snopič ima 3—4 pole popolnoma ia-delanih pridig in 1—2 pol osnovanih pridig (od Siom-šska in drusih). Zraven tega so pridjaue se „postne pridige" od ranjc. kardinala nadškofa Havlika. Res lepo bogastvo! Prestave pridig ima iz poljske, slovenske, serbsko-hervaške, luž.ške in ruske literature. (Preipla-čanje na celi zvezek stane 4 gl. a. v.) Kakor malo je še slovansko slovstvo v tej reči, se mora vender spoznati, da verli Cehi naše izdelke močno cenijo in na nje poseben ozir imajo. To je za nas spodbudek, da bi se zopet lotili „Govornik* nadaljevati, pa tudi na „Kazatele" pridno se niročevati. (Napis: Preč. g. Ant. Mužik, v Pragi (Praze), v tiskarnici Ciril Metodovi). — Preganjanja?sko orožje. Oi nekdaj je znano, da sovražniki sv. vere imajo zmlraj enako orožje zoper katoličane, namreč zasramovanje. Ker nimajo in ne morejo imeti dokazov zoper večno resnico, se poprije-majo povsod truhlenega orožja, ki ga eden drugemu ia r6k jemljejo. Kar n. pr. je imel „Tagblatt", se zdaj ponavlja v „Narodu". Omenili smo undan, kako zmiraj zvcči besedo „pobožen" zoper vse, kar mu je nel|ut>o, in meni, kdo vč, kako je s tim koga prismukoil, ko to samo sebi Častitljivo besedo v psovao spreminja in bui-kne nasprotniku v lice. Druga taka že od vsih libera-luhov oglojena beseda je „nezmotljiv", ki tudi »Naroda" rada služi in mčni, ker veljavnih vzrokov nima, da b tem zasramovanjem bode vse na tU poderl! Judje so celo na) častitljivši besedo »Sin Božji" zlorabili, v sarkazem jo sprt menivši, rekli: »Ako si Sin Božji, stopi s križa"! Enako opletajo vsi sovražniki s častitljivo besedo »jezuit": ker se izpeljuje iz najsvetejšega imena »Jezus", in ker je jezuitovski red eden naj močnejših stebrov sv. Cerkve, zato so vsi odpadniki, vsi zaničtvavci svojo lastne matere, vsi mavtarji, ne-spravljivo razdraženi in togotni na jezuite. Laški „ma-soni" so sicer v»-im cerkvenim rf-dovom pogin prisegli, naj bolj pa so hiteli z jezuiti. Tako tudi Bizmark. S sovraštvom do jezuitov se najprej razodenejo sovražniki Kristusove Cerkve; kdor začne po njih mahati, razodene, da ima kervavo rano v svojem sercu, ki se d& težko več ozdraviti. Varite se časnikov, ki jezuite čertijo! Iz Šentvida oad Ljubljano, 2U. malega serpana 1873. Danes smo imeli tukaj posebno svečanost. Pri našem ljubljenem gospod fajmoštru Antonu Potočniku so se zbrali njihovi nekdanji šolski tovarši, ki so bili 5. m al. serpana 1. 1848 mašniki posvečeni in jih je Božja previdnost še pri življenji ohranila, da bi v naši lepi praznično napravljeni cerkvi slovesno obhajali petindvajsetletnih svojega mašništva. Prišli so čč. gospodje: Ježe f Jereb, fajmošter v Dragi; Anton Klemen, fajmošter v Smodniku, Frančišk Klemenec, duhovni pastir v Senpetru pri Postojni, Janez Kopriv-nikar, faimošter na Savi, Anton Lesar, profesor v višjih rečnih šolah, Luka Porenta, fajmošier v srednji^ Vasi v Bohinji, Primož Remic, mestni fajmošter v Skofji Loki, Peter Teran, fajmošter v srednji vasi v Kočevji, Andrej Zamejic, učenik duhovnega pa-stirstva. O poli osmih je bila primerna pridiga o Božji previdnosti, ki je teh 25 let tako očitno nad nami čula in nas varovala v toliko telesnih in dušnih nevarnostih, nas tako močno podpirala v oskerbovanji zveličanja našega bližnjega. Z gorko besedo smo bili vsi spodba-dani k terdnim sklepe m v teh malo letih, ki nam jih je Božja previdnost za delavnost na tem svetu odločila, še z veči gorečnostjo si prizadevati za razširjanje Božjega kraljestva. Prav ginljiv je bil ogovor do šesterih duhovnih t«»varšev, ki so pred nami šli v kraj hladu, naj bi se tudi danes z nebeških višav nam približali vdeleževat se današnje slovesnosti; ko bi jim pa Božja pravica še zaderževala rajsko veselje, naj bi kelih Jezusove kervi danes jim bil v rešenjs in jih pripeljal pred Božje obličje. Ta govor, ki so ga imeli smlejski gospod fajmošter s posebno priserčnostjo in vnemo, bodo vedno v spominu ohranili duhovni in verni. Potem so služili domači gospod fajmošter slovesne mašo v zahvalo, pri kteri je bilo izverstno petje. Po tej slovesni maši so bile velike bilje, in na to slovesna maša za mertve, in poslednjič male bilje. Opravilo za mertve so opravljali gospod fajmošter s Save. Dasiravno imajo ljudje sedaj obilo dela, je bila vendar cerkev polna pobožnih Sentvidčanov, zlasti pri pridigi in pri slovesni maši v zahvalo, če je tudi vse duhovno opravilo terpelo od poli osmih do poli dvajnajstih, v kterem času so se tudi še brale tine maše ali v zahvalo ali za mertve. Pri obedovanji v duhovskem poslopji so bile napitnice svetemu Očetu, milostljivemu gospodu knezu in škofu Jerneju in drugim, ter prijateljski pogovori o duhovnih zadevah, o branji časnikov, o slovenski matici, o podpornem društvu za duhovne, o ljudskih šolah. Sklenilo se je tudi, da bode vsak po vsakem, ki ga bode Bog v večnost poklical, opravil dve sveti maši, in da ima v petih letih enak shod biti v Bohinji. Popoldne je prišlo več duhovnih prijatlov iz Ljubljane počastit našega gospoda fajmoštra in njihove tovarše. Kar veči vesel je pa je napravil ravno pred odhodom zvečer sel is Ljubljene s telegramom iz Rima: Summus Pontifez laeto sc libenti ammo peti tam tele- gramate benedietionem impertiit. Card. Antonelli. Prosili so namreč gg. petindvajsetletnimi sv. blagoslova od sv. Očeta, ki so jim ga daljnopisno poslali „z veselim in blagovoljnim sercem". J ,_< 14. z Iz Lljobljane. Baptista, če ne Anabaptista? — Povedal je »Baptista" v Narodovih „Listih", da je vred-nik „Zg. D." zgrešil svoj poklic in ko bi ne bil mons. in vrednik kat. lista, bil bi morda delavec pri »Kikeri-kiju" ali igravec v „Karltheatru". — Odgovor. To je mogoče, ako bi bil šolo na kol obesil in pričel pomagati kaki brezveiski časni k arij i liberalne muhe pasti; — pa tudi to je mogoče, da bi iz „Baptista" kaj bo-Ijega bilo, ako bi ne bil postal „Anabaptist", kakor so imenovali neke »sektiraije", ki še s samim kerstom niso bili zadovoljni, temuč so ljudi „prekerševati" začeli, kakor n. pr. želi „Nar." Slovence v nasprotnike njihove lastne Cerkve spremeniti. — „Bapt." pravi, da Dan. vrednik je že ko študent v Karlovci kazal poseben talent za take reči, kakor so zgoraj omenjene. Kar se tega tiče, ima vrednik mnogo še živih sošolcev in tovaršev od mladega, ki bi bili zanesljivše priče, ako bi bilo treba, kakor pa „Slov. Nar.", ki zmiraj bolj razodeva, da v tem, kar se tiče dobrega imena bližnjega, ni odveč vesten, s čimur si pa še noben časnik ni pridobil slave. Vsakemu, do kterega ima piko, iše ta list nekaj pritisniti, ali bi djal, na čeb vžgati, iz Česar naj bi svet mislil: kdo vč, kakošen skrit zani-karnež je to ! Ne zavidajte nikomur take »manipulacije", ki je posel le černih duš. (Baptista n. p. je bil pred malo leti pri maturi v eni tvarini že pod resetom; g. K.'se ga usmili, in na njegovo prošnjo mu prizanese, da mu še pri njem ni spodletelo, sicer bi bilo leto zgubljeno: menda iz »hvaležnosti" za t6 je unkrat tudi v njega smeti metal! Enaka, še v veči razmeri, oziroma na »hvaležnost" se godi tudi drugim od druge strani). Zaverni pa tem ljudčm njih neolikanosti s kako bolj gorko, precej ti žugajo s sodnijo, ali pa se šeti-nijo, kako te bodo!.. Se spominjate neobrisanca, ki ni dal nikomur miru; ali kadar jo je poslednjič skupil, je pa kamne pobiral, in žugal, da bo ,.mami povedal"? K temu je pomniti, da tisti suhoparni »Listki" imajo le navadno mesenost in nagerbančeno kožo tacih spisov, so pa »brez soli", in ni čuda, ako se od teh »učenih" tolikrat citirana »Ofelija" pri prebavljanji tacih neslanost kislo derži in beži v samoto. . Na Dolenskem je 19. jul. toča strahovito bila po Trebanjskem, Novomeškem, Šentjernejskem in drugod ter je segla do Jastreba rs k ega naHerv. Bila je strašno debela in poklestila in potolkla je vse do golega. Sadje, terta je pokončano za več Ičt. — Sveta Cerkev moli križev teden, moli pri popoldanski Božji službi, moli zlasti tudi sv. Rešnjega Telesa dan pri procesijah za poljski sedež: »Da sad zemlje daš in ohraniš — Te prosimo, usliši nas!" itd. Procesije se zmiraj |manj obiskujejo; novi nejeverniki ne le, da se sami ne vdeležujejo, še nedolžne mladine velikrat ne pustč k molitvam, pa tudi še celo včasi očitno burke brijejo s takimi pobož-nostmi; nič vredni časniki, ki se dostikrat z žulji kmetov pasejo, take pobožnosti za vraže razglasujejo. Po takem počenjanji vsak lahko zapopade zraven druzih tudi vremenske nesreče, kdor se veruje, da vsegamočni Bog in Stvarnik svet vlada, ne pa slepa osoda. Mšobrmlni darorl. Za Kalvariija in cerkev s. Jožefa: gosp. Bartol B. 2 gl. — Gosp. J. L 20 gl. (t. j. za Kalv. 5, za cerkev 15). — Is Št Jerneja: J. V. 5 gl., V. K. 1 gl. J. K» 1 61- — , Za pogorele« v CateZu pri Brežicah. G. G. Jakelj 3 gl. — »Prijatelj Zg. Danice. S gld; Neimenovan 1 gl. — G. Prim. Peterlin 2 gl. — Z Lipoglave po č. g. duh. pastirji 3 gl. — _(DrugI darovi prihodnjič.)_ Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Joicf Blaznikovi dediči v Ljubi jam.