Gospodarsfvo. RAZLOČEK V CENAH. Robert Košar. Ako trezno presojamo sedajno stanje lcmetskega star_ nu, nvoratrvo odkrito izjavjii: Naš kmetski voziček teče po v«dno slabejših cestaih. Pred vojno so bile cene naših kmeti]ski'h pridelkov še precej v sogla«ju s cenami onih Lndustrijskih predmetov, katere rabimo in moramo kupovati za vsakdanje življenje. Za 1 kg pšenice (14—16 v) smo dobili n. pr. 7—8 škatelj šibit, za 3 kg predpasnik, za 10—12 kg že srajca, za 50 kg navadno obleko; meter platna je stal 2 kg; 1 kg mila 3 kg pšenice; za 1 liter vina (40^—50 v) smo dobili: 20—25 škatelj šibic ali predpasnik, za 4—5 iitrov že srajco^ za 25 litrov cajgasto obleko. Saj se je dobila pred vojno že iboljše izdelana štofnata obleka za 24—30 kron. Liter vina si lahko zamenjal za kg mila. Za eno jajce smo kupiii 2—3 škatlje šibic, za predpasnik smo dali vrednost 3—10 jajc. Za tele, da vzamem tudi priiner iz žinoreje, se je pred vcjno plačevalo 16—20 kron. Za ta denar je dobil kmet 1000 škafelj šibic ali 12 srajc ali dve cajgasti obleki ali eno štofnato. Dobdl je 50 kg mila ali 60 m platna. Naši kmetski delavci so dobivali pred vojno po 40—50 v na dan. V treh dneh si je zasluiil gete, v enem dnevu predpasnik, v 20—25 dneh obleko. Vkljub temu ravnovesju cen pa vendar ne mcremo reči, da bi kmet in kroetski delavec spala na rožicah, ampak 'kreplco in trdo sta se morala boriti za vsekdanji krurh. Pri tem ju je podpirala živa zavest Icmetske skupnosti, samo' pomoči in ustvarjajočega dela v lastno korist. Rajfajzencve hranilnice in posojilnice so rastle ktfkor gobe po dežju, ustavila se je naša kmetska zveza in ledina na zadruinem polju se je začela orati s polno paro. To idealno započeto delo je prekinila svetovna vojna. Med vojno se je materijalni položaj našega Jcmeta stalno boljšal, kajti zaprtje mej centrdnih driuv je povzdignilo naše lcmetske prokvode do monopolne vredJvosti, kakor nekoč v Aivgliji, ko je Napoleon proglasil kontinentalni zapor. Cene življenjskim potrebščinam sc se podvojile, potrojile in denar je začel pritekati v žepe feudalne gospode, dočim si je v sedajni svetovni vojni opomogel naš lanetslci stan. Kdor je bil količkaj skrben in varčen in je imel količkaj sreče, se je med vojno in v prvih povojnih letih re§il starih dclgov in si je morda še prithranil kak krajcar. Seveda so iudi cene industrijelrtih izdelkov začele rasti, toda glede obleke in perila 3mo še imeli stare rezerve in vsa-k nov nalarp se je da! pokriti z izkupickcm prodanlh pridelkov. Med vojno smo bolj trpeli na pomanjkanju indirstrijskih predmetov. Po vojni, oziroma šele zadnji dve leti se začenje naša trnjeva pot, kajti cene naSim kmetslcim .proizvodom so silno padle, dočim so se cene industrijsldh predmetov zvišale, ali vsaj ostale na isti višini. Zato pravi denes kmet: Kar Lmam za prodati, nima cene, kar pa moram kupiti, je tako drago, da ne rnorem plačati. Za 1 kg pšenice dobi danes 4 škatlje šibic, za predpasniik mora dati 6 kg, za srajco 20 kg, za navadno cajgastc obleko 100—120 kg, za štofnato pa celo 300—350 kg pšenice. Za eno jajce ne dobi niti škatl^ šibic in za 1 kg miia mora dati 25 jajc, dočim je plačal pred vojno samo 10 jajc. Pred vojno snio dali za zavojček tobaka približiio eno jajce. Za cajgasto cbleko mora dati naš kmet skoraj dve teleti, za štofnato obleko pa kravo. Naši delavci in viničarji so tudi nezadovoLjni; lcmet pa obTjpuje, ker ne vidi nobenega uspeha svojega dela in leze vldjitb naporcnv v dolgove. Medvojne prihranke je že davno porabil, kajti majhen popravek v hiši ali v hlevu ga stane danes na tisoče dinarjev. Zemlja in hlev pa ne dasta več, kakor pred vojno. Položaj je od dneva do dneva bolj obupen, kajti tudi zvišani davki, velifce takse in pristojbine ne odg<;varjajo več sedanjim kTa.etskim, dohadkom. Za obdelovanje zemlje neobhodno potrebno kmeti|sko orodje, kakor: plugiv brane, motike, sekire iid. je doseglo za sedajne raizmere že jbajne cene. Dekagram tega železa stane povprečno 1 krono. tako da stane n. pr. 1 kg ted\tajoča motika 10O kron. Za eno motiko mora torej kmetski delavec delati 3—4 dni, kmet pa mcra zanjo dati 3—4 litre vina, ali pa 30—35 jajc. Pred vopo |e stala na'|težja motika približno eno krorvo. Za novi pli^- in brano gre icrava iz hieva, za novi voz pa gre konj. V nesoglasju prodajnih in nakupovaLnih cen ter visokim d<:uiodkom ne odgovarjajočim dirfcktnim in indirektnim dajatvam državi leži torej vzrok sedajnega propadanja kmetskega stanu. Žaliieog-, da vidi velJka večina nekmetskega' naroda v lcmetu še vedno onega medvojnega »kapital&ta«, ki se je zarisal v njihovih oceth tedaj, ko so trume meščanov hodile pcd kmetsko streho prosit in lcupovat deželnih pridelkcv. Kmet niti v teh časih, ko mu je blaga za prodajo primanjk.ovalo, ni bil »kapitalist« Godilo se muc je nekaj bclj-e, danes pa gre njegova gospodarska pot zopet navzdol in naše hranilnice bi lahko zapele žalosme pesmi o propadanju (krmetske-ga stann. Kupci ne iščefo več kmeta; kmet se mora potruditi, da nakie kupca za svoje praizvode. Razlika v cenah bi se dala premostiri na ta način, da se cene kmetskun proiz\*odoTn dvignejo v ravnovesje s cenanvi industrijskih potrebščin, ali pa da padejo industrijske cene na nivo cen kmetijskih piroizvodov. To pa se ne bo zgodilo, ampak nasprotno opazujemo od tedna do tedna večji razločelc Samo v trdno sklenjenih zadruznHi orgdnizacijah leži naša rešiiev. Samo te šo zmožne delcma premostiti veiiilu prepad, ki zija med cenami naŠih pridelkbv in cenami industrije. Storiti bomo morali vse, da povzdignemo tudi produkcijo in oplemenimo pridelke naSega gospodaTstva. O iem priihodnjič. Premovanje plemenskih bikov v sre.ru Maribor levi bx. Pri lkencovanju plemenskih bšfccv dne 6., 7. in 8. atprila t. 1. so se pripoanale nagrade sledečim bilkorejcem: L Državne nagrade: I. Twicke! Pij, vel^posestnik v Krčevini 500 din.; 2. Brus Mate\-ž, posestnik v Plintovcu, 500 din.; 3. Igler Josip, pose«tnik v Bočit, 400 din.; Majer Henrik, posestnik v St. llju v Slov. gor., 350 din.; 5. Fanedl Franc, posestnik v št. Jirriju ob Pesnici, 200 din_; 6. Cep Pranc, posestnik v Koprivnikit, 200 din.; 7. Twkkel Pij, velepcsv Krčevini, 200 din.; 8. Rošker Anton, posestnik v Zgor. Hlapju, 200 din.; 9. Supanič Leopold, posestnik v Jelenčah; 10. Upraviteljstvo knezoškosovega posestva v Leiters bergu 2OO din.; 11. Upraviteljstvo »Racerdvor« v Krčevini 200 din. H. Okrajne nagrade: 1. Majer Henrik, pos. v S-t. Ilju, 150 din.; 2. Cerče Mirkc7 posestnik v Št. Juriju ob Pesnici, 150 din.; 3. Gamze Ivan, posestnik v Placu, 150 din.; 4. Paskolo Juliiana, posestnica v Slatinskem dolu, 150 din.; 5. Katalinič Damijan, posesrnik v Strihovcu, 100 din.; 6. Birlich Franc, posestnik v Št. Ilju, 100 din.; 7. Jančič Franc, posestnik v Gačniku, 100 din.; 8. Bezjak Ivan, posestnik v Spodnjem Dupleku, 100 din. Nagrade se naj dvignejo takoj, najkasneje pa v osmi-h dneh, pri okrajnem zastopu v MaTiboru, Kcroska cesta 26. Živrnski sejem v Mariboru dne 14. aprila 1925. Dogon 26 konj, 4 biki, 146 volov, 314 krav, 18 telet, slcupaj 508 komadov .Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 9.50—10 din., pJdebeli 9—9.50 din., plemenski 7— 8.50 din., biki za klanje 9 din., klavne krave debele 8.30 —9 din., plemenske krave 5—7.50 din., krave za klobase 3—5 din., molzne in breje krave 6—7.50 din.r mlada živina 7.75—8.75 din.. teleta 14.50 din. — IMesne cene: volovsko I 20 din., II 17.50 din.r meso brkov, krav in telk 16 din., telečje meso I 20—22.50 din., II 1750 din., svinjsko meso sveže 15—30 din. — Prodanih je bilo skupno 144 komadov Tobaka se v Sloveniji leta 1925 ne sme saditi. Pred več leti se je poslancem Slovenske Ijudske stranke posrečilo izposlovati pri nvoncpolski utpravi v Bpogradu, do se sme tudi v Slovenijj saditi tobak. Sedanja vlada, v kateri sedi kot Tnmistet tudi krušni o<ie dr. Pivka, znani dr. Grega Žerjav, pa je prepovedala nadaljno sadenje tojbaka v SJo~ veniji. Kai- so toiej naši poslanci s težavo dosegli, 3«daj Pivkovi zavemild prepovedujejo. Sadilci tobaka, zahraiite se dr. Pivku in dr. Žerjavu za ta »uspeK« Trpležna živa meja iz drena. Zaradi ptiinanjkanj« tlcnarja za napravo lescnih in žičaiib plotov, si Ijudj« pomagajo z najrazličnejšinn živimi mcjami, izmed kalorih se je dosedaj še najbolj obnesla živa meja iz drena, ker dobro prenese sušo, obrezovanjc iii prepletanje. Postane zelo močna, vzamc pa malo prostora, če se iepo obrezuje. Na razna vprašanja <xl več straai hočem tukaj navesti aačln, kako se najložje vzgoji živa meja iz drena, Ker drenove koške prvo leto ne kalijo, je najbolj.še meset-a maja poiskati drcnovc sadike pod starimi dreni. Se jih labko spozna, kqr komaj sklite, še iinajo luščine koščic aia prvih perp.sili. Nabere s-e jiji najlažje, če sc z eno roko s kaJckn klinom sadiko iz zcmlje vzdigne, z drugo roko pa se sadika izpuli. Devati jih je sproli v kako posodo z vodo, da ne ovenejo. Posadi-ti jih je la koj na že poprej zato pripravljeno gredo in zaliti 3—4  krat, da se primejo. Zastran saditve na gredo j-e še ome niti, da je treba saditi 5—10 cju narazen. Če se sadijo samo 5 cm narazen, se morajo že drugo jesen presaditi na stalno mesto. Če pa posadimo sadike v razdalji 10 cm, jib lahko na gredi pustimo 3—4 leta, da zrastejo čez 1 meter visoke. V tem slu-čajn laliko takoj napravimo iz njih piot. V ta namen je postaviti na me stu, kjer hočemo imeti plot, sohe v razdalji 5 m, na katere jc 1 m nad zemljo nategniti iico; v zemljo pa izkopati 20 fin globoko grabo, v katero se posadijo sadike v i-azxlalji 8 cjii. Te sadike se k zgoraj nategnjmi žici z drobiiejšo žko privežejo, \Tšički nad žito prirežejo, veje pa zapletejo med stebla sadik. Končno je še spodaj na sohe potegniti 3 žice 10 cjn jedno nad drugo. Sedaj je počakati 2 leti. da zopet zrastejo vržički in voje, kar je še zopet vse zaplesti med stebla sadik. S tem je v glarnem vzgoja žive meje končana, Treba; jo je le še vsako leto obrezati, da zavzame manj prostora. Pripomnim tudi, če .se katera sadika v živi meji posuši, se lahfco na prazno niesto pogroba veja iz sosedne sadike in praznota je izpolnjena. Pozabil sem 5e omeniti, da je treba sadike prve leto na gredi skrbno pleti, ker ne prenesejo sence. — J. H. M. Iz lesnega trga. V primeri s stanjem pred mesecem se je poslovanje z izvoznim blagom zelo popravilo. Izvoz vItalijo je zopet velik. Zanimajo se Italijani pred vsem za tesano b'ago manjših dimenzij, hrastove hlode in sploh x& mehki les. Pričakuje se, da bo izvoz v Italijo še porastel, ker h>o naša glavna konkurentinja Avstrija pričela dobav¦Ijati les Nemčiji, katera ga p-otrebuje za vojno cdškodnino. Tudi v Francijo se je naš 1-esni izvoz poboljšal. Kupuje Francija pri nas največ trdi les. Živahnejše povprašujejo tudi domači kupci, iki iščejo stavbeni les. Cerve v Slavoniji: hrastovi hlodL 900—2000, hrastovi hlodi za fumirle 3000 —4OOO din., Inrastovi buli 3000—3500 din.r franooske dolžine (1000 komadov) 16.000—22.000 din, bukovi hlodi 35O—400 din., javorjevi hlodi 700—900 din., ja~ senovi hkdi 700—1000 din., brestovi hlodi 500—650 din., brzojavni drogi hrastovi 70^—140 dinv jek>v-i 50—80 din, drva bukova 2200—3600 din. vagon, me-šan 2600 —3000 din., oglje vagon 90OO—10.000 din. žITjNITRG. Na našero žitaem trgu je ^oložaj pribiižno tak, kakor pred praznikL V tigoviivi z domačimf žiti vlada precejšnje mrtvilo, dasiravno so ce-ne pri nekaterih vrstah nazadovale. Mnogo živahnejša je Irgovina z amerikansko pšenico it» nvoko. Amerikanci ponujajo svojo pšenico že po 4.10 din. za kg fianko Postojna in skoro vsi rnlini v Sloveniji so se paričeli oskrbovati z njo. Mestoma kupujejo amerikansko pšenico ie rtvlini v Slavoniji in Banatu. DasiravtKd 90 pri nas zaloge doma-če pšenke že izčj-pane, bodo vendar vsled am^rikanske konlcurence j^ekateri trgovci pretrpeli oboutave . izgube. Ker se pa cene na ameriski žitnih borzah zopet popravljajo, upajo, da ameriška konkurenca ne bode dolg-o trajala in zato svojih zalog še ne prodajajo. 'Koruza, ki fs v pretekjem tednu padla na ceno 160 din. za 100 kg, se je zopet dvignila. Danes se plačuje franko vagon (postaA.*ljena na postajo in natovorjena na vagon) po 170 din. za 100 kg. Zadnječase izvažamo precej koruze v Belgijo in sicer gre izvoz po Donavi do Crnega nvorja in od tam po vodi do Antveupena v Belgiji. Precej koruze se je v Banatu prodal-o tudi v Nemčijo, iz Srema pa za Avstrijo in Grčijo. Oves kupuje zadnji čas inozemstvo; izvaža se v Avstrijo ih na Ogrsko. Izvoz ovsa pa menda ne bo dalje trajal, ker so ga pričeli Amerikanci uvaiati po aižjih cenah, kakor so naše. Na novosudski žitni borzi so se spremenile od našega zadnjega por<->čila samo cene koruzi, ki se prodaja po 170 ~-175 din. pri takojšnji dobavi; za maj in junij prodana kol-uza je po 195 din. Na ljitbljanski biagovni borzi so se trgn?vali poljski pridelki sledeče: amerikanska pšenica 4.50 —4.75 dLn., koruza franko Ljubljana 217 din., krompir 125 —140 din. za 100 kg, fižol 310 din. Vrednost denarja. Amerišlci d-*lar stane 61—62 din_, fraiw;oski frank 3.17—3.22 din., italijanska lira 2.52—2.55 din., angleiiki ftmt šterling 295—298 din., čehoslovošlca krona 182—185 din., avstrijski šiling 8j63—8.83 din., nemška marka 14.65 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.35 centimov.