List 32. Gospodarske stvari. 0 sviloprejkah in dobrih jajčicih za seme. Odgovor na vprašanje v 29. listu. Iz Rodika na Goriškem 4. avg. J. S. —- V 29. listu „Novic" je nekdo vprašal, kje bi se zdravih jajčic svilnih (zidnih) gosenic dobilo? — Radoveden sem bil izvedeti leto iz drugih krajev tudi jaz. Ker pa nobeden ni še odgovoril, dajem na znanje, da se v Rodiku, poldrugo uro od divaške železničine postaje , okoli sto unč takega semena dobiti more; slišim , da ga tudi v Košani in v Lokvi blizo Sežane imajo. Lansko leto so Lahi funt semenske galete po 8 gold. pri nas kupovali. Letos, ker je je nekoliko več pri nas in tudi v Lokvi bilo, so jo navadni trgovci po 5% do 6 gold. plačevali, priporočevaje se, da naj za nje ostane vsa. Al zavolj znanih vojskinih homatij nekoliko dni zadržani so prekasno prišli po zadnjo galeto; jeli so že metulji mešičke odpirati, tedaj ni bilo več varno prenašati jih na Laško; ljudje so si toraj seme pridržali za prodaj. Čudijo se Lahi, da so sviloprejke pri nas tako zdrave kakor skoraj nikjer drugod, Če jih ravno v Va-lahii in Japonii iščejo. Mislim, da ta sreča izvira nam iz dveh vzrokov: prvič : perje, kar ga imamo, je skoraj vse domače, od mladih v Ljubljani leta 1861 nakupljenih toraj zdravih necepljenih dreves; drugič: zrak naš je sviloprejkam jako ugoden zavolj obilnosti kislogaza. Tik naše vasi je srenjski gozd proti jugu obrnjen, v kterem drevje raste, da je veselje. (Kon. prih.) Dostavek vrednistva. Vredništvu so nekteri svilo-rejci že pred več tedni glas dali, da bojo pridelali lepih in zdravih kokonov, in da naj jih kupcem priporočamo za seme. Al letos je zavoljo laške vojske čudno leto bilo: nobenega Laha ni bilo v Ljubljano po seme. Zato ni ostalo svilorejcem našim druzega kakor to, da so večidel kokone pomorili in za svilo obrnili; za seme veliko jih obdržati, si niso upali. Zato „Novice" niso mogle odgovoriti na vprašanje, ki se jim je stavilo v 29. listu. Sicer pa mora vredništvo naravnost reči, da se boji v svojem imenu priporočati, česar samo ni videlo, ali mu po tacih ljudeh ni naznanjeno bilo, ki jih poznd, da imajo prav tanko vest in prodajajo le čisto zdravo seme. Cisto zdravo seme pa se imenuje le seme od tacih svilnih gosenic, da nobena izmed njih ni imela tiste kužne bolezni, ki jo Lahi „poprovka" (piperin) imenujejo. Zakaj kakor hitro je le nekoliko tacih bolnih vmes bilo, bati a,e je, da vse seme ni zanesljivo. Tacega pa ne smemo priporočati, ker kupca goljufamo za dragi denar in za veliki trud, ki ga ima s svilorejo, ki mu potem pod zlo gre. Zdravje kokonov, ki jih obrnemo za seme, moramo tedaj zmiraj meriti z zlato vago.