List 40.
Gospodarske skušnje.
(Praprot dobra za jesti.) Mlada praprot, dokler še svoje perje v glavici zavito derži, je prav mehka in kerhka in za jesti dobra, ako se napravi kakor špargelj; ali pa, ako se kuhana z oljem in jesihom hladna vživa. Kuhati se mora v dobro osoljeni vodi; posebno bi pa utegnila v jesihu hranjena, kakor mlade kumare ali mlad fižol v strocji k mesu prav dobra biti. — Ker se to ravno zdaj poskusiti da, dokler je praprot še mlada , bi se nam prav vstreglo, ako bi sčasoma po „Novicahu zvedili, da so mnogi drugi našo skušnjo z dobrim vspehom posnemali.
(Nov pripomoček zoper tertno bolezen) priporoča 18. list „Annot. Friul." Že družba gospodarska v Turinu je priporočevala zoper tertno bolezen, naj se fižol, buče, dine ali kumare sade med terte; naj bolje pa so se poterdile buče, in sicer tiste, ki imajo podobo steklenice ali flaške (čutare). Tri leta zaporedoma je nek vinorejec v Sacili sadil te buče med terte tako, da so se ovijale po njih, in nobena terta mu ni zbolela, čeravno je bolezen v tistem kraji bila. — Ako je to res , bi bil dobiček dvojni: zdrava terta in pa pridelek bučni.
(Ali je bolje gnoj na njivi berž podorati ali ne?) Nekteri kmetovavci mislijo, da je za pervo setev na pognojeni njivi bolje, da gnoj nekoliko časa, preden se pod-orje, leži na njivi. Da bi se to do dobrega zvedilo, so se napravile skušnje, ktere je „Ludersdorfov" časnik na znanje
dal. Oral njive so razdelili na 4 kose. 1. kosa niso nič pognojili; 2. kos so pognojili s 40 centi gnoja, kterega so po njivi raztrosili in drugi dan podorali; s 3. kosom so storili ravno tako , le da so gnoj z motiko podkopali ; na 4. kosu so pustili gnoj skozi 3 tedne ležati. Celi oral zemlje so 10. dan oktobra enako obsejali z režjo in pridelek zernja in slame je bil sledeči: na 1. kosu se je pridelalo obojega skupaj 569 funtov, na 2. kosu 750, na 3. kosu 797 in pol, na 4. pa 911 in pol — tedaj na tem kosu, kjer je gnoj 3 tedne raztrošen ležal, preden so ga podorali, naj več.
158