S K k * V- - - « \ List 46 'ür- * > • • • Tečaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto. 3 gld. 50 ki pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti leto 40 prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanj dom Ljubljani se plača aa kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni sto za enkrat 8 kr za dvakrat 12 ki trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje Dopisi naj se pošiljaj upravništvo, in se plača za vsako uredništvu „Novic". V Ljubljani 11. novembra 1892. IIMIÄI Politiški oddelek. tudi mogoče, agitacijami da sta oba dr. Gregra delala s svojimi za Vašatyja. Jedino upanje pri tem je to da dr. Vasaty ni tako nadarjen kakor dr. Gregr in torej Dne m Češki shod. bil važen shod « ft morda ne ložaja. bode znal tako izkoristiti si političnega po Sešli so se bili Sploh pa moramo reči da nas veseli, da se je ta zastopniki vseh čeških strank da se posvetujejo o se- shod vendar sešel in da se na njem niso pokazala večj danjem političnem položaji in o skupnem postopanji nasprotja Videlo se je, da je skupno delovanje vseh tem shodu se je že poprej mnogo pisalo in govorilo strank mogoče 9 ako je le povsod dobra volja Načelna Sprva se nameravalo sklicati shod vseh čeških dr- nasprotj niso baš tako velika. Za češko državno pravo žavnih in deželnih poslancev iz Češke, Moravske in Sle m odno jednakopravnost so od najkonservativnej • % zije Pozneje so pa iz aznih okov sklenili sklicati shod odposlancev aznih čeških strank shod vseh čeških poslancev, je pač več važnih Da se ni sklical uzrokov. šega veleposestnika do najradikalnejšega Mladočeha tudi v druzih vprašanjih ni takih nasprotstev Pa da bi se ne dala premostiti. Nekateri so res za bolj odločno, drugi Toliko je pa gotovo da je na shodu vladalo lepše so za zmernejšo politiko "i ali vse to se ne glasje ko ni bilo vseh čeških poslancev, nego bi bilo azumlj da bi ne bilo osobnega nasprotja alo spo Kakor ko bi bili prišli še dr. Vašaty in nekatei njegovi somiš pri nas na Slovenskem, tako se tudi na Češkem bije boj Ijeniki. Kdo ve, bi se bilo sploh doseglo kako spo azumljenje, da so prišli tudi vsi adikalnejši elementi največkrat le mej osebami. Tem osebnim nasprotstvom se pa zna dati nekako mladočeške stranke Pi lahko bi se bilo zgodilo da navidezno načelno nasprotstvo Kdor zasleduje pazno po bi s svojim terorizmom bili še. zmernejše elemente za- litiko in vsako stvar temeljito premotr že ve. kako se peljali popolni nespravljivosti zna z zofističnim zavijanjem takoj najti kako načelno na- Na -dr Strani se je pa bati da bode shod imel sprotstvo Kakor z mnogimi drugimi stvarmi se tudi manj praktičnega speha, ker na njem niso bili vsi ki Vašatv in tovariši se ne bodo čutili zavezane ker sami niso bili zraven. zastopniki. držati se sklepov tega shoda Že tako se govori da mislijo Vašaty in tovariši osnovati večkrat s sleparija. Iz kakega iztrga nekaj stavkov, kmalu se nasprotnik tako imenovano načelno politiko dela največja govora ali časniške članka se ki se potem zofistično zavijajo m narodovega sovražnika edi za list kateri bodo pobijal spravljivejšo politiko mlado ^ ^ ^ m m ^ SVOJ čeških oportuništbv.' ni voljen v delegacijo shod, ga je gotovo še bolj ali kaj druzega Ko bi ne bilo takih zavijanj koliko da Vašaty < je že bil jako nevoljen in to, da ga niso poslali na ta azburilo. Mi ne vemo, koliko manj bi bilo strankarskih prepirov ki nam Slovanom škodujejo in koristijo Nemcem in židovskim libe alcem. Mi le želimo da bi češki shod v Pragi edil ima on vpliva pri češkem narodu da bode zmagal zdravi razum. da celo nadejamo se, Bojazni pa vendar ne kolikor je moč konec tako osebni politiki in povzdignil zanimanje za narodno stvar. Če je to dosegel, potem se moremo zakriti, da utegne tudi zmagati nepremišljenost mu pač ne more odrekati vspeh posebno če bi bil na kakor je že večkrat Dr Gregr in tovariši so s svojimi redil konec oni politiki, ki podtika rodoljubom ? ki se agitacijami od razburili in nahujskäli tako proti Staro povsem ne strinjajo s tem ali onim i i takoj Bog ve kako A % f Čehom, da je jim sedaj malo težko se poprijeti zmerrvejše politike. za češko državno pravo zlobne namene 1 i Kakor je dr. Rieger z mnogoletnimi agitacijkndi delal za dr. Gregra, tako Na shodu se je' slišala, marsikaka jako pametna beseda, o kateri je želeti " da bi si jo dobro-zapomnil Äs: 312 razni češki politiki. Posebno,» šleška poslanca Svviežj- in Hruby sta marsikatero pravično povedala. Naslikala sta, v kako žalostnem položaji so Slovani v Šleziji in deloma vse to v kinci zastav in živih barv, grom in bučenje topov parada mornarska, 300 velikih ladij, krik in hrup neštevilnega do fanatizma vnetega naroda kakor sanj bilo je vse to tudi na Moravskem, kako jim preti germanizacija Opo Tukaj v Ameriki mora človek imeti močne čutaice (nerve) in Bog ve te so bile ta dan potrebne zorila sta na to, da se je bati, da levica Šlezijo popol- tovarn in parobrodov je tukaj noma ponemči, če zopet pride na krmilo. Govora dveh poslancev sta bila nekak apel do Mladocehov, v N Kdo ve koliko tisuč Yorku na suhi zemlj teh da in na slani vodi? Misli si, dragi bralec, ti neštevilni parostroj začnejo vsi na en hip, piskati, bučati iliti topi pokati naj ne tirajo politike, katera bi utegnila levičarjem zopet pomagati na krmilo. Od več strani se je naglašalo, da se Čehi pri svoji o ko bi človek mogel biti v takih trenutkih tam pri V v kaki mirni vasici, vstraš'! ljudj PI pocas da se mačka ne Moj pisarije se vleče in vleČe ia v mi lih idim mo politiki ne smejo ati na jedno kraljevino, temveč drobarv debeli inčnik ednika visiti nad vsako besedo morajo povsod imeti pred očmi vse dežele češke krone katera se vije iz mojega per Milost Ker sem tako dolg bil pripusčen žlebedrati in zahtevati narodno jednakopravnost in državno pravo Kolumbovega tedna popisati za vse češke dežele. To je bilo umestno ker baš Čehi „N iz kraljevine se doma. prepirajo, večkrat za malenkosti, dočim so na Moravskem, v Šleziji v nevarnosti vse večji katera se poka glavni dan vredništvo ačuniti, da papir, črkostavci itd. ima vrednost, 3 vsak mesec ali teden v sliki gotovih računov. naj mi bode dovolj e, ne popisati Pi vsem tem sem pozabil omenit parado katoli inter nail so laroda češkega Staročehi bili ali jedi na Češko . Pri pogajanjih o spravi na Du-naredili veliko napako, da so se in iz te napake je izvii ških društev, katero je koračilo 25.000 (petindvajset tisoč) katoličanov. Bralci „Novic" so brezizjemno vsi katohki in ta vest jih bode gotovo veselila. Zelo postavni možje so bili ti alo mnogo ameriški občani, kateri so za prekrasnimi zastavami koračili slabe pada, kar staročeško stranko privelo na rob pro- memo z new yorskem nadškofom Corriganom Da katolicizem Treba je torej opominjati češke politike, da ne je močen tukaj, in razvija se kakor mladi orjak po vseh se- zaidejo na taka napačna pota Ko bi se morda Čehi na ameriških državah. Ze nas je 9 milj tukaj in Bog Češkem pobotali z Nemci sami, bodi tudi za ceno državnega prava, bili bi Čehi na Moravskem in v Šleziji bode pomagal naprej ! Slavni dan Kolumbovih praznikov je bil v sredo. Vojaci, za zmirom izgubljeni. Posebno je nas razveselila neka izjava kneza Schwarzenberga, ki je naravnost se izrekel, da se njegovi redni deželni brambovci, veteranske društva imajoča 50.000 udov, italjansko-amerikanski bersaghiri, carabinieri, zamorski (črni) polki iz južnih držav, poljski sinovi v kalpakih, nemški telovadci, čeho-amerikanski sokolci, ogerski husarji z krivimi judovskimi nosovi vse. vse to in še več je bilo videti. somišljeniki hočejo poganjati za narodno jednakopravnost Zvečer je bila parada, — kako bi brž rekel? — slavovozov. Kaj vseh avstrijskih kronovinah to izjavo je ta kavalir ne nekaj, kar Slovenci ne poznate? Se ime ne! Ime sem jaz pokazal pot ki pelj do skupnega programa vseh av strijskih slovanskih strank Želeti je da bi slovanski znašel. Na iznajdbe imamo mi Amerikani patent. Cel svet ve to. Pa nazaj k slavovozom. To gre tako: več ljudi vkup stopi v pogovor in kmalu pridejo na to, da je na svetu ali v mož- politiki prav umeli ta miglej in postavili svojo politiko g^Qih ljudi več reči, katere celo človečanstvo zanimivajo. Slava, na jedino pravo stališče, stališče narodne jednakopravnosti. stari vek, muzika, učenost, poetika, romantika itd. Ce hočejo predstavljati na primer muziko najamejo jeden „lojtern" voz ga okinčajo prav lepo, potem gredo iskat eno prav lepo deklico, jej dajo v roke eno liro ali kitaro, okoli nje postavijo še ne- Končno se je shod jednoglasno izrekel za stari češki program. Želeti je le, da bi to lepo sporazumljenje, ki se je tukaj doseglo, se tudi zanaprej kazalo in bi se koliko njenih lepih prijateljic z notami v tako hitro ne razdrlo, kakor se je pri nas na Slovenskem, stavijo na voz, spredaj jedno godbo: to je slavovoz. Takih rokah vse to po- Pred dvema letoma je bil shod slovenskih poslancev v Ljubljani. Doseglo se bilo najlepše sporazumljenj v vseh važnejših stvareh. Toda žal, kmalu so se pokazali prepiri. Slovenske stranke so začele pozabljati sklepe tega shoda in mnogi, ki hočejo biti vodje slovenskega naroda, se več ne drže slovenskega programa, ki se je slavovozov je bilo preteklo sredo Bog zna koliko in predstavljali so vse mogoče in nemogoče. Se ve da voz „Electra" ni smel manjkati, ker tukaj je pravo gajezdo te črne „kunšti", elektrike. Pa ne vsega! Sulivan, omenjen v mojem zadnjem pismu je bil premagan od Corbetta. Neumnost za Va ne za Amerikane. Kolera je bila tukaj pa je samo tedaj sklenil, programa, ki bi imel nas zjediniti 1 in iščejo programov, narodne moči. Bog obvaruj češki žalostnimi pojavi. nas ločijo in cepijo, ter tako slabe ampak oseb s seboj vzela.. Y dobrih 3 tednih bode volitev predsednika. Vse Izid volitve se še ne ve. Jeden od pred jednakimi bo „ali riht". (Vse bo prav), president doli, drugi gori,- to je vse jedno je v nje ustavi. temelj, republike A. T. Pismo iz Amerike. New York 16. oktobra 1892. (Konec.) Politični pregled. Novi olumuški nadškof torek so v Olumuci kanoniki pod predsedstvom cesarskega komisarja ministra Gauča Kaj hočem povedati o torku 12. oktobra? Jaz ne znam, volili novega nadškofa Pri tej volitvi dobi cesarski komisar ako bi pero najbolj slavnega pisatelja moglo pristojno opisati, 1000 vsak kanonik po 100 cekinov Volj bil nadško kar se je pri najlepšem vremenu v ladjostaji in na reki Hudson fijski kancelar dr. Teodor Kohn Novi nadškof ima 47 let vršilo! Severo-amerikanske vojne ladje, italjanski, španski, francoski jekleni morni orjaci, 56 trdnjav, kaitere čujejo na tem bregu novi sret, na stotine drugih parobrodov in ladij — vse, mašnika je bil posvečen 1871. leta, kanonik je pa še le pet let teti. Več let je bil profesor v olumuški bogoslovski fakul-Občno presenečenje je vzbudila njegova izvolitev, ker se h t • •o 3?» ^ —J f > r * Rusija in Nemčija. i Djegovo ime mej kandidati ni imenovalo, ker ni plemenitnik. Minulo ie že nad 300 let. od kar ni bil noben nepkmenitnik nadškof v Olumuci. Zadnji je bil neki Kühn, ki je škofoval in poudarja, da je namenjenih Neki nemški list opozarja na vedno se množeče nastanjenie ruske vojske ob nemški se mnogo meji novih čet za tja, ter od 1551. do 1565. leta. da so vse te čete močne, kakor za časa vojne. Češki shod in Madjari Madjarski časopisi se Rusija in Turčija Euski veleposlanik v Carigradu jeze da so na češkem shodu v Pragi se vse stranke izrekle očil je turški vladi noto, v ka se ta opominja na izpla za obnovljenie češkega državnega prava Boj se namreč go čilo zaostale odškodnine v znesku 165.000 funtov, kater imajo podj v Budimpešti, da bi vsled čeških agitacij ne prišlo do dobiti vsled rusko-turške vojske oškodovani ruski podaniki kakega preustroja v našem cesarstvu Višji krogi na Dunaj Neki carigrajski list povdarj da te odškodnine nikakor ni edno bolj spoznavajo da sedanja dualistična uprava ni naj bolj Posebno razprave o venčanji honvedskega in Hentzi-spomenika so mnoge prepričale, da ni bilo prav, da se je Madjarom dala večja samostojnost. Madjarski listi prete, da zamenjavati z vojno odškodnino in zagotavlja, da se v kratki ne omenja politični položaj obeh držav. ega ruski noti — Rusija prav nič prizadeva se, p Turčij zposlovati pravico da bi smela skozi Bospo in Dardanele voziti streliv m bode na Ogerskem skraj tranka prišla popolnoma na po sme v ze vrsie, če v naši di polo vlada ne češkemu gibanj skraini To strašenje je pa odveč ker edi konca sedaj Neoborožene vojake brez posebnega dovoljenja voziti Ako si Eusija pridobi še prvo omenjeno pravico že bo mogla vsaki s praviti celo vojsko pred Carigrad orožje, zdaj tedaj Zato elementi gospodarij na Ogerskem. Zbornična večina se jim skoro v vseh baš pri razpravi ejših vprašanjih uda to smo videli se temu Turčija močno ustavlja in tudi Anglija brž ko ne, ne bode v to privolila. o encanji gori omenjenih spomenikov Belgija Ker se je odsek za revizijo ustave izrekel Ogersko Ministerstvo je dalo ostavko. Pri kroni za to, da mora imeti vsak volilec svoje stalno stanovanj odrekla se je tako večini tovarniških delavcev volilska pra se je bilo zamerilo, ker jo je bilo napak poučilo o narodnem vica. Delavci s tem niso zadovoljni in socijalistični agitatorji mnenji, ko je šlo za ovenčanje Hentzijevega spomenika, tranko se je pa sprlo zaradi versko-političnih vprašanj del 3 pa i kih liberalcev svoj o Velik jeli so delavce že hujskati, naj si s silo pribore splos vo- lilno Pi zahteva, da se vpelje na Ogerskem civilni zakon Tudi nekateri ministri so za civilni zakon, večina pa ni zanj. Zaradi teh nasprotstev se ministerstvo ni moglo več obdržati. na krmilo, se še nič ne ve. Poklicanih je liMK»! Obrtnija. i»! Kdor pride sedaj 'P Dunaj več ogerskih politik Sedanji ministerski predsednik se je ekel, da on nikakor ne prevzame sestave Temeljni pogoji za procvitanj e obrtnega nove lade. Če nova vlada se ne izječe za civilni zakon, bode stanu. ajbrž liberalna strank nova večina, je pa težko spala. Kako se bode potem dobila edeti. Sedanja zmerna opozicija ni primerna za Košutovci. ladno stranko ker se pr bratila s Italij a Te dni vrše se volitve v zbornico prav Tako je naslov zanimiveniu predavanju, katerega je nedavno imel neki strokovnjak v praškem obrtnem društvu. Poučni govor je napvavil velik vtis na poslušalce in zato menimo vstreči, našim obrtnim čitateljem, ako posnamemo mirno. Le na Siciliji bilo je že par izgredov. Vlada zamore glavne točke omenjega predavanj že sedaj računati na 400 glasov načine ? olj so VSI mi iiistri Vladi protna radikalna stranka propala je skoro z semi svojimi vodjami Govornik je najprej slikal razmere obrtniškega stanu ednjem veku, njegove zadruge in zveze ter opisal nam Francija V Strajk v Car je končan. Obsoj razvoj in propad obrtne 6 stanu v onih časih. novejši trajkovci so se pomilostili in vsprejeli zopet v delo. Ko so dobi sta posegla dva vplivna faktorja v dejanje in nehanje se obsoj posebno vračali iz zapora zopet na delo, vsprejeti so bili m lov in z velikim navdušenjem. Na interpel obrtnikovo : m a š i n e torja sta povsem predr b o d brta. Tä dva fak gačila obrtni stan in sta glavn m J nek^sfa konservativ v zbor zakaj da se ebe ki so hodile v samostanske šole in katoli seučilišča ne na ok, da še danes vlada toliko tožb in toliko gibanje v stran celo vrsto stavljajo v držav službe odg je minister javnih del in fkel da se v samostanskih šolah • « v zga) a] o protniki obrtnih krogih. Mašina je potisnila v rokodelskih obrtov; obdržali so se samo oni, pr kater publike in takih pa vlada ne more nastavljati. V resnici tiči pa vzrok drugod se mašine le deloma ali pa prav nič ne morejo uporabljati. vi vrsti v poštev za navadnega v pr Francozi, Dahomejci in Nemci Dlj časa bij Ti obrti torej pridejo rokodelca. Utemeljiti pa jih je treba na podlagi lid se že boj me Dahomej v Afriki in ondotnimi francoskimi nega dela in primernih cen. Solidno delo pa ne elniki. Ker Dahomejce podpiraj Nemci so jih ali zahteva samo dobrega in trpežnega materijala temveč zoper Francoze in jim so preskrbeli tudi orožje, zamore se tedne lepe in ukusne vnanje oblike. Na lepot prav za pi mej Franc( imenovati ta boj mej Francozi in Dahomej se celo zadnji čas poi in Nemci Tudi je v bojnih vrstah Dahomej pažati nekoliko bele katerih se ne ve, katere narodnosti so. V obče se misli so to Nemci. Celo nemški listi tega ne zanikavajo m boj da od da za- se žal le premalo gleda. Občevanje obrtnika s strankami zahteva nekoliko splošne omike in pa znanja najnavad nejših občevalnih oblik tudi v tem obrtniki trjujejo, da morajo biti to le nemški pustolovci roko to počenjajo. ki na svojo Rusija Vatikan Po poročilu nekega francoskega dostikrat premalo potrudijo. Dolžnost vsakega obrtnika je, da opozori kupca na materijal in da se nekako vživi v misli in nazore kupca. Razna mnenja se ne smejo lista je papež pri vsprejemu prosil velikega kneza Sergeja, da jati pri naj se carju zahvali za zopet pričete redne odnošaje s kurij in je še pripomnil, da nima nobenega namena, kupcem izgovorjenem stavku ne ostajati se treba pomeniti tako, da nese da kvi kratil pravice strastno zago trdovratno. seboj vgoden vtis o strokovnem znanji in o nastopu obrt nikovim. * a Vsak obrtnik poznaj tudi najvažnejše kupčijske potrebe. Rokodelec, ki nema knjige in ki ne kalkulira, ne bode nikdar poznal svoje kupčije in ne bode nikdar vedel so njegova pota prava ali Vsak, kdor postane liže samostojen obrtnik, mora imeti nekoliko kapitala Če Obrtnijske raznoterosti. % Shranjevanje lesa je predmet, o katerem se je pisalo vedno je stvar se premalo pozaana ia Mocaa debla je najbolje preklati jako eliko deloma dvomlj ali z dolgovi, mora delati za inter in tuj kapital in malo- ker pride saj olupiti v vijačni črti; deblo popolaoma olupiti je škodlj pa ik kdaj se mu bode posrečilo, ustanoviti si trden dom Tudi pre\^ec v dotiko z lesom in deblo jame Dokati priporočajo, da se deblo narobej postavi, tako da je « zgornji Ako vzamemo te zahteve v poštev, moramo odkrito.. delih dreves konec spodaj, ker je največ'soak zbranega v zgornjih pripoznati, da naši sedanji obrtniki večinoma ne zadostuj opisanim tirjatvam. Oni obrtniki, ki se ravnajo po njih V Ce hočemo položimo s hiti Shramba za les naj bode zračna in suha o posušiti, a nimamo posebne sušilnice skor bi izjeme na dobrih ah, če tudi so časi te Ako smemo luknj zračnem prostoru na seno ali na suho žaganje. rtati v les, se tudi rajše suši. Na žavni. Važen faktor ki dokaj škoduje obrtnemu stanu je človeški materijal, kateri se posveti rokodelstvu. Obrtni stan je v raznih krogih še vedno nekaj nižjega, recimo naravnost sramotnega. Kolikrat žugajo stariši dečku, ki konci prilepimo čestokrat papir, da nam klada aU deska ne poka. . Smolni ali kopalov lak. Najbolj laki druge smole, na primer kolofonij o kopalo in smolni laki radi pokajo, ko se suše. niso ugodne primešanine se neče učiti: „Ce ne bodeš vbo^al, dali te bomo k Ijarju in vendar je danes soliden obrtnik na dokaj slabo robo prodaj kupuje V trgovini lak dobro, zato je obrtnik v zadre čestokrat . ko pri tvrdki. Bavarski „Grewerbeblatt Ö boljši stopinji, kot tolpa nižjih uradnikov, o katerih preveč velja nemška prislovica „Glänzendes Elend » med nje vse sili in tlači kako je vsakemu možno poroča a prepričati se na priprost način o Prevleči ž njim stekleno pločo in ko se je lak posušil, drgni s prstom naglo in z nekoliko silo dobroti kupi laka nika tudi b Velika neprilika je za obrt- minuto po njem. Ako je bila smola v laku, se oddrgne kredit ki se svojim strankam mora dovoljevati če sam ne dobi novcev, ne more v podobi belega prahu od stekla spremembe zdrži opisano postopal pravočasno plačati materijala; to mu podraži režijo za lepe novce na leto pole laki ne eliko natesra firneža Dober kopalov lak pa brez Vzrok temu je, da smolni pač pa kopalo vi. Vedno večji davki ga tudi tlačij Zato delajo kopalove lake jako mastne; vsled tega se tudi ne o d rgn ej g njih pa se množe troški za-se in za družino Ona priprostost, s katero se je nekdaj odlikoval obrtnik, gine in vedno večja potrata se vseda v obrtniški stan. Ogromen top. Kakor se govori, misli Krupp za raz- stavo v Öika Ö praviti elik top Creme barva za barvanj čipek bode tehtal 122 ton. zastorov i. t. d. je Vsem tem nedostatkom gloma pa ni moci pomagati na- bar\ zmes jednega dela krisojdina z dvema deloma dekstrina Te Le počasi se bodo razmere boljšale, ako se bodo pomakaj se raztopi 1 del v 250 delih vode in v to raztopino se stvai trudili za to merodajni faktorj se mislijo pobarvati v pr vrsti pa obrtniki sami. skem Posebno pozornost je treba obračati rokodel Črnilo za znamovanje perila se napravi, če se raz- 1 gram solitarno kislega srebra v 5 gramih salmijakovca, Šv • ca 1 to je učencem. Učenec bode aztop v delih destilirane samo učenec, upati. a ne nekaka „deklina za vse", potem je 1 ode pol grama ba da postane iz n ega kaj prida. Tudi na se topi potem se p krenega vitrijola in grama arabskega gumija in poslednja raztoplina se prvi pri meša. Perilo, kater gram sode in se tekočini pridene 1 je treba bolj ozirati. Obrtne šole morajo dobiti več jateljev, nego jih imajo sedaj. Poleg učencev naj tudi pr gladežem zlika, potem se naredi zlika zaznamovati, naj se poprej z gorkim znamenje in nato se pa zopet pomočniki nadaljujejo svojo izobražbo pogledajo naj ne- Bengaličen ogenj. Popolnom koliko po svetu, po druzih delavnicah in druzih mestih da si dobe boljšega strokovnega znanja. Dokaz usposob Ijenosti naj delaj se mora strogo tirjati, obrtniki iste kategorije ličen ogenj, zdrobljenega šelaka stroncija. Ta zmes lepo gori in daj nenevaren rudeč beng ne eksplodira, se napravi, če se jeden del fino 4 deli solitarnokislega malo dima. dobro pomeša zadruge in zlagajo kapital, da s skupnimi mocmi morejo pričeti večja dela in podjetja. Zadruge naj z vsemi silami skrbe za čast stanu in njegove interese. Kmetijstvo. ■ ^ =1 Najbolje bi bilo, ko bi bile zadi Ö podr posebnim obrtnim oblastvom in posebnim obrtnim zbornicam druge naj bi kupovale materijal za svoje družabnike Za Naznanilo in razglas. s tem bi dobil posamičnik dokaj ceneje svoje surovo zgradijo naj se javne skupne prodajalnice, kakor so bazarji na Turškem. blago n. pr Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne januarja 1893, leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o niki v državnih zastopih več zastopnikov Take prodajalnice bi onemogočile ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: . 8 spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz- dobivali vedno več za- prodajo slabe robe in kupci bi upanja v solidno zadrugo. Konečno bi morali imeti obrt ki intenziv- u^il za kovaškega pomočnika neje branili njih bilo niiogoče. pravice in interese, kakor je to doslej . z domovinskim listom; . 8 spričevalom svojega župnika ali župana je poštenega vedenja, in «* ^ • • « . da zna brati in pisati slovenski. J da ? i r, • • I — 9 t Ubožoi učenci morejo tudi dobiti štipendije po 60. oziroma 50 foriatov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: . ubožni list. 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške • •. • • • krme, temveč je ta tudi mnogo tečnejša in bolj pa tudi treba, da kapnica in Vedeti je pomočnike. Prošnje z temi spričevali imajo poslati deževnica ne spadate v gnojnico, e se pušča dežnica v veliki množini v gnojnico, potem se pač ni čuditi, če gnoječ s tako gnojnico ne dosežemo pravih vspehov. Tukaj moramo še omeniti, da gnojnice noben umeten gnoj nadomestiti ue u vsakako Večkrat more Da roji ne uidejo. Eoji naprav čebelar malo skrbi vsaj do 15. decembra glavnemu odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. kak o j uide posebno Neki Če še vrem pospesuje rojenje icarski list priporoča, da naj na roj z Šola traja do konca • 4 junija 1893. leta. Kdor. zrkalom mečemo ,solnčne žarke da se hitro združijo v gručo a ta način se čebele prisilij in po možnosti nizko vsedej dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas Spreten čebelar baje z zrkalom roj lahko spravi v odprt na- stavlj panj Švicarski čebelar Barnack je ta način v gozdu pripravil ve'č rojev, da so se ustavili skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske listj listj Gnojenje z listjem. Skušnje so pokazale, da drevesno daj dober gnoj zlasti za vrte. IS gnojilne moči ima od bele be deče jelše in topola. Listj na knjige. Stanovanje šolski hiši.- r • Učenci naj se dobodo učenci za majhno plačo v pograbi in v kupe spravi da strohni in le nito naj jeseni J rabi. njim naj se v t • se vsaj dva dni pred šolskim za- četkpmVv podkovski šoli na spodnjih Poljanah. ^ • • . ^^ ^ . ' v ' Ker. je po slovenskih deželah še zmerom premalo v pudkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih astlinam najrajše po vrhu gnoji. Ce se zakoplje v zemljo, jo bolj zrahlja, nego je to dobro. Ce se pusti listje dve leti na kupu ležati, dobimo listno prst, ki se lahko na način rabi.. Posebno dobra jo pa tudi za rast- popr omen line v loncih € i......................... in mesovnih, zatorej naj skrbela županstva, da do- bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Poučni in zabavni del. Ivan Murnik 1 predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. ■ Dr. Karol vitez Bleiweis ■ začasni vodja podkovske šole. 9 » Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo šile dne 27. in 28. decembra t. L, in sicer: Potopisne črte. t Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Ko sem si bil razstavljene predmete po vseučiliščni f zgradbi po večjem ogledal, zapustil sera njene prostore, prišel zopet na trg, in zdaj so bili za ogledovanje na vr- vrsti razni paviljoni m druge znamenitosti vmes njih. : 27. decembra Ker sem bil dolge hoje že utrujen, in tudi okrepcevanja skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali potreben, poiskal sem si obojega v obširnem paviljonu, podkovske šole > 28. decembra pa za učence podkovske ki se šole IZ podkovstva m ogledovanja klavne živine imenoval „Vinara." Točilo se je tu vino, pivo, in mesa. Kovači oglase J kateri hočejo delati to skušnjo 5 se naj dcembra t. L pri podpisanem vodstvu do 15. dne dobila se tudi kava in razna jedila; tedaj same dobre žejne in lačne ljudi. Ne daleč proč stal je sicer reči za tudi Paviljon Littke, tvornica šampanjca"; pa ta pijača Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 3. novembra 1892. je za nas navadne ljudi „preslana voljil s tem, da sem mični paviljc toraj gledal sem se zado po njegovi Dr. Karol vitez Bleiweis. zunanjosti Ko sein se nekoliko spočil in okrepčal pričel sem svoj obhod med pavilj in po njih vsem me je zanimal sredi trga ponosni vodoskok Pred ki Kmetijske raznoterosti. SVOJ bistri vodeni padajoč v tisočerih kapljicah brizgal nazaj visoko v ak m v obširni okrogli Ruše dober gnoj za vinograde. Znano je, da trte kamniti bassin prat takorekoč samega sebe. Ob podnožju vodoskoka bolje-uspevajo, če se pusti zemlja, da se opočije, kakor bi pa precej na starem mestu sadil nove trte. Dobro je, ce se kacih tri do šest let seje trava ali detelja, predno se zopet trte za-sade. Za zboljšanje vinograda so pa jako dobre ruše. V nekaterih krajih v Nemčiji se takoj zasajajo nove trte, ko se imela vedno dovolj gledalcev, razširjala pa so poleg tega še mnogi vodeni virčki s ■ prijetno-glasnim šumljanjera brizgali bistro studenčino in polivali se drug drugega. Ta velika vodena igrača je poleg tega pa stare odstranijo, ali denejo okrog vsake trte nekaj takem ravnanji vinogradi dobro uspevajo. ruš. Pri Gnojnica dober gnoj Mnogi naši kmetovalci še tudi jako prijetni hlad, ki se je v njegovi bližavi navzočim o popoManski vročini prav dobro prilegal. — Ne vedno ne znajo prav ceniti gnojnice. Mnogo jo puste uhajati. daleč proč stal je na visokem postamentu kip „Hrvatske Ko porabili gnojnico, ki se jim tako pogubi, koliko več je, venec v stegnjeni desnici držaje imeli sena. Natančne poskušnje so pokazale, da se na trav- ki predstavljala namen s tem gotovo da bi ovenčala izložbo, izložnike nikih, kateri so se polili z gnojnico ne pridela le mnogo več ter vse, ki so se za njeno sijajnost in vspehe trudili. < ^ m ^^ Ob postamentovim podnožji pa so okrog in okrog vili še sprelepi nasadi botaniškega vrta krasne žive šope in vence. Paviljone sem obhodil in ogledal menda do malega da mi v njih nakupičenih in razstavljenih vse. Se ve, da se je Dalmacija zlasti s prvim moral stati težke novce) očividno hotela pokazati kot prava pravca sestra Hrvatske in Slavonije, ter svetu osvedočiti vseskupnost trojedine kralje- videti in sklepati, paviljonom, (ki za stvari na drobno in natančno ogledati ni bilo moc; dostuje naj toraj, ako jih navedem po imenih: „Paviljon krapinskih toplic;" „Tvornice glinene robe Kaline;" — — „Vlastelinstva Kutjevo;" — vine. (Dalje nasi.) Kneza Odescalchia;" — ,, Bosansko-hrceg. zemelj. vlade n Ki zemelj kaziona Poučni in zabavni drobiž. Prvo gorsko zvezdarno na Kavkazu napravijo v (kaznilnice) Lampe in Jakčin Pajnovič i dr tifliški gubernij v Abostumanu. Zvezdai nad morjem. Sedaj se že postavlja jeden n Dalmatinski paviljon (pr za prav dva) pa gled Stroške za to zvezdarno bode porav bode 1450 meti ezdoznauski daljno- 1 veliki knez Jurij Upi dbiskup. dobara" (nadškofovih lastnin) — „Gospodarskih strojev oken) „Gerersdorfer i dri J5 Tvor » Grah or žaluzija" i sinovi" (pol- Aleksandrovih, častni član ruskega zvezdcznanskega društva. Ravnateljem pariške zvezdarne je imenovan profesor znanstveni fakulteti v Parizu Feliks Tisserand ezdoznanstv na 9 knjižar Lav Hartmana" (Kugli i Deutsch) v Zagrebu namesto umrlega admirala Monskega Židje z antropologičnega stališča grofa Theodora Dumreicher-a v Laduču . (C 7 n klene obe Ant Gnezde » Pismoslikarske Sta adnj Dr Luschan iz. Berolina be ie mnogo pečal z antropologičnimi preiskavami . , , . .v , 1 ________v;;,.^ ^ Y- i.. Kassnera Hermana"; ter „G. viteza Pongratz-a." Resnice bi vendar ne mogel delati, ali sem poštel vse paviljone ali ne; saj je bilo za en popoldan jih ogledati že toliko semitskih rodov in pri # semitsko pleme. Beduj do prepričanj predstavlj da stej pleme, nimajo elikih krivih nosov, m so dol niso čisto semitsko- esra čela. Zidj so pa nevadno kratkega čela pi dosti Tudi o oblikah posameznih teh zgradb mi rolinski učenjak je iz tega in in imajo dolge nosove. Be mnoffo druzih uzrokov sklepal je natančen popis nemogoč Ene so bile tako mične da da so se ži rodovi, posebno z Armenci že v starodavnosti pomešali z raznimi azijskimi P katerih opaž š mnogo tistih se je človeku vile es nekako škoda videlo, da so se posta-za tako mali čas. Dveh paviljonov naj še enkrat omenjam, onega namreč krapinskih toplic, katerih umetno osvitlena „diorama" mi je kazala zanimivost, kakoršne lastnosti, s katerimi se danes odlikujejo židje, zlasti dolge kriv nosove. Polarna ekspedicija. Ekspcdicije proti severnemu se poslednj desetletja jako množe. Lani je od še nisem nikdar videl, in je presegala, taka ekspedicija v Grenlandijo, z namenom Filadelfijt^ da določi, ie li- vsaj za me, Grenlandij otok ali pa dr celo do evernega tečaj vse dozdaj videne naprave (panorame, kosmorame torej zmatrati za popolen kontinent ali del eta. To ekspedicij itd.) Pri vstopu v paviljon nam je bil brezplačno na je vodil poročnik Peary. Ekspedicij v Grenlandij se azpolaganje tudi tiskani program tega svetoznaneg ko- or O segal tudi natančni bo- ža pališča, ki je poleg krajne slike in železnične karte ob- popis vodene kemične analize; leznij, zoper katere se kopelje priporočujejo; cene stanovanja, kopanje in vožnje; kopališni, prštarski brzojavni red, itd. Tudi dalmatinski paviljon je bil zame zelo zna- nekaj časa bavila z jeden del povrnil. tvenimi preiskavami, potem se ]e pa njego zena so pa sedem oseb, m^j njimi vodja ekspedici] ostali v Grenlandiji. Poročnik Peary, in i eden sluffa nje- gova žena in dr. Cook in jeden sluga so se in nastanili v neki feseni hiši ob Mak-Cornichovem zalivu, trije člani ek?pedicije-so pa odšli proti severovzhodu. Od julija ni ničesa več slišati o Da te zgublj člane ekspedicij odpelj delfije nazaj ali pa vsaj preskrbi z nova ekspedicija. poisce ežem, odide in druge štiri Fila menit. Stal je na umetno pičlo porasenem gričku, - vzvišenem, skalovitem, od trave - prava podoba pustega Krasa. Ob straneh sta vodila navkreber dva pota, ali bolje: dve stezi do stopnic in hodišča, raz katerega je bil odhod v znotranje paviljonove prostore. Nizka, s korci pokrita streha kazala je značaj talijanskih stavb. Največja posebnost pa je bila, da se je ravno izpod vhoda v paviljon I = - 4 = - Novice. 5 ........................................................................................... Pl razlival kaka 1 1 metra široki vodopad, in s tem ne- v soboto dne 5. t. m Državni zbor. ejo v novem zasedanji imela je poslanska zbornica je bila precej živahna in zanimiva. Sej Predsednik S m o I k a otv zborov pozdravi posl kako zabranjeval vhod v podzemeljsko votlino, nad katero sporoči zahvalo cesarjevo za izrečene mu čestitke za je stal pavilj ih je bil ta umetni slap nekoliko rojstni dan ter se spominja s toplimi besedami umrlega po časa tudi barvano-razsvitljen (cascade lumineuse) Zali da zadnje dneve izložbe, tedaj ob času moje navzočnosti ta slap ni bil več viditi, ker ni več padal, t. j. tekel. Ali je manjkalo potrebne vode, ali pa je bila dotična mehanika kaj pokvarjena, nisem poizvedoval. Poleg tega paviljona postavila je bila Dalmacija še druzega, lesenega z nadstropjem, v katerem je bila tudi krčma, in se slanca dr. Demela bach utemeljeval di ISI to finančni minister dr. S t proračun za 1. 1893. Vkup po trebščine znašajo 608,684 794 gld , dohodki pa so pi na 609,572.08 to je 655.308 gld torej vec nego torej 1. 189 prebitka 887.291 Id Vrhu tega se je lani zahtevalo za plačevanje državnih dolgov samo dv milij letos dinarj 1.655.308 pa so v proračun stavljeni v to svrho trije milijoni gol tako da je pr prav za odnej za gld mimo lanskega leta Največja pomnožitev ondi točilo dalmatinsko vino. (Pozneje mi je nekdo po- stroškov se kaže pri vojaštvu in tudi pror ministerstv jasneval, da je bil ta paviljon le „savska kuča" ; mogoče notranjih reči je večji nego prej. Dohodki pri državnih lote toraj J da sem se jaz motil na imenih.) Sploh bilo rijah proračunjeni so za 750.000 gld. nižje nego lani ker mi ljudj opuščajo to igro; pri državnih železnicah so se stroški povišali za 5,362.410 gld za podpi uradnikov odlo- nastopni Na plovdivski razstavi Slovenci in sicer srff. Lud odlikovani so bili tudi čilo se je 1 milij valuti. gold se o novi Poslanec Pl , čebelar Ambrožič v Mojstrani, in tovariši inter- Hribar in Makso Šeber fotograf v Postoj Konečno govoril je finančni minister Ljublj Grilc . kro akad. slikar v ič Kune, puškar Prva dva dobila pelujejo vlado zaradi razpustitve občinskega sveta liberškega ekoč da se et pustil zaradi tega, ker je skušal sta srebrni svetinji, drugi trije pa bronaste svetinj Slovensko planinsko društvo, kateremu je namen ati nemški karakter mesta. Posl. B a reuther (nemški svetu razkrivati nadzemeljske in podzemeljske krasote slovenskih cijonalec) in tovariši stavijo nujni predlog, da vlada raz- dežel pospeševati turistiko, popravljati in napravljati poti z naredbo katero se pustil občinski svet liberški. znamenji in napisi ter evati potovanje po slov krajih Poslanec grof Hohenwart in tovariši interpeluj vlado adi imelo bo svoj prvi občni zbor v nedeljo dne 13. t. m. v pi ukaza dunajskega šolskega sveta, s katerim se je odpravila g. Hafner j na sv. Petra cesti. Želeti je, da bi to po gla molitev v šolah in se je določilo, da naj se otroci trebno društvo našlo v vseh zavednih Slovencih obilo podpore samo prekrižavajo. Interpelacija je jako ostra in se v nji Prometno vodstvo državnih železnic ostane prasa minister ali je pripravljen varovati verska čutstv ka v # _ Beljaku, kajti generalno vodstvo je odklonilo prošnjo urad- toliškega prebivalstva. Posl. Karlon interpeluje vlado zaradi ^a premestitev prometnega vodstva v Gradec, verske šole in vpraša kdaj se hoče liških prebivalcev glede verske ender šole ustreči. željam kato Grof Taaffe Petdesetletnica obstanka državne gimnazije v obljubuje, da bo čim prej mogoče odgovoril na interpelacijo Plenerjevo. Posl. Bareuther zatrjuje, da naredba glede razpusta liberškega občinskega, mestnega sveta ni utemelj Trstu praznov se te dni prav slovesno. Umrl je v Kropi tamošnji beneficijat g. Val. Lavtar v 44 letu svoje starosti v m. p Posl Prad hvali zasluge občinskega sveta liberškega in Ošpice. V Škofjeloški okolici zbolelo je zadnji čas njega vestno poslovanje Mladočeška poslanca dr. Engel in otrok za ošpicami umrl ni še nobeden dr. \ T t V podpirata predlog Bareutherjev glede nujnosti Pri C. in kr. morskem arzenalu v Pulji zago azprave o razpustu liberškega občinskega sveta in to zato, toviti je potrebščino desk (dilj) in tramov iz jelovep in me da bi Mladočehi zamogli v razgovor spraviti zatiranj Čehov cesnovega lesa, potem govejega loj mila in prijema nemške nacijonalce rekoč, sicer vse to za dobo treh let t j. 1893, 1894 in 189 v Libercih. Posl. P len er da je liberški mestni svet postopal brezobzirno z levičarj sveč in Po- ln nudbe vložiti je do 20 t. m Natančnosti poizvedo se v pi se izreka proti nujnosti Baieutherjevega predloga Posl torf ki je surovo pal škega namestnika in sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljublj Iskrice" Zbirka pesmij in povestij. Spisal slo za kar ga je predsednik dr. Smolka k redu poklical, yenski mladini poklonil Janko Leban. III. zvezek. Cena 25 kr vlado. Grof Taaffe zavrača predgovornika, posl. P rade pa Ple nerja Ko so govorili še dr. L in Haue k za Bareutherjev predlog hali po vladi in je še posl. Pl dr. S te in wende: so vsak po svoje udri odgovarjal posl. Pra po pošti 28 kr. Ta Učna knj se dobi pri Ant Obizzi in po vseh knjigarnah. Obsega 27 povestij in pesmic ter bode naši d dr. Luegerju se je posl. Bareuth predlog mladini ravno tako dobro došla, kot prva 2 zvezka Mrtvega našli so blizu Strohinja pri Kranj ne- odklonil s 144 proti 58 glasom in se je na to seja zaključila kega 441etnega Jan V drugi seji d t. m. izročilo se je zopet ne- bržkoDe vsled preobilo Koštruna iz Gor. Bele. Ponesrečil je žite pijače. brojno interpelacij. Tirolski poslanci vprašali so vlado, ce je res, da hočejo tudi druge države deležne biti dobrot, ki so se Lep grozd. Neki posestnik v Krškem pridelal letos v svojem vinogradu grozd je tehtal skor dv kilo privolile Italiji glede italijanske vina. Dalj so interpelovali grama. ojnega ministra ce ga je volj skrbeti zato, da se da tudi Zveze slovenskih posojilnic občai zbor vršil se dež. brambovcem prilika udeleževati se službe božje ob nedeljah bode letos v Celovci. in praznikih. Ministra Bacquehem in Schön born odg Na Dolenjskem ni kolere, Natančnejša preiskava arjata na več interpelacij Posl Pl predlaga da se je vršila v Gradci, je do ö da kaj .« naj se lansko zpravlja dr proračun po istem načinu kakor Vrhu pri Zatičini ni umrl za kolero Koler torej Pajk na še ni na leto t. j. po krajšem. Mladočeški posl. dr. Kaizl Kranjskem temu ugovarja, a predlog se vsprejme s 133 glasovi proti 25 Posl. K spr v • predlo po katerem naj se tudi v dogov Bolnica v Novem Mestu. Deželni odbor stopil or z redom usmiljenih bratov zadi ustanovitve javne kmečkih občinah vpelj direktne volitve za državni zbor. moške bolnice v Novem Mestu Dogovori so zdaj srečno do Izročilo se je še več drugih predlogov Poslanec P r o s k poroča na to o zvezi Dunava z reko Odro. Zveza bi stala kakih 80 milij 50 milij gold gold Ker zveza Dunave z Labo pa kakih gnani in napominana bolnica otvori se najbrže že prihodnje leto. — Organizacija mestnih uradov ljubljanskih. Kakor znano, bavi se že dlje časa posebni odsek občinskega sveta denarj na azpolago, se omenjeni ljubljanskega s tem kako bilo ganizovati mestno bla najbrže ne bota mogla uresničiti. — Prihodnja seja bila gajnico in napraviti tudi posebno mestno knjigovodst\ Odsek je danes. dozdaj dotična navodila in načrte zgotovil in občinski svet ljubljanski bavil se bode v kratkem s temi navodili in pre dr vit Osobne vesti. Na mesto umirovlji imenovan je predsednikom višjega deželnega sodišča tresaval predložene načrte Omenj bodi da tudi novi fijakarski red pride kmalu pri občinskem svetu v posvetovanje za Stajarsko, Kranjsko in Koroško gosp N grof Gleispach Preskušnja učiteljsko usposobljenje na dosedaj predsednik deželnega sodišča v Gradci. Novi predsednik tukajšnjem učiteljišči pričela se je minoli ponedeljek. Preskušnj porojen je 1840 v Gorici in je na glasu kot vesten ljublj uradnik in rsten pravnik pri- Te dni imela sta dela 13 učitelj učiteljic za ljudske šole in pet samo čast biti vzprejeta v avdij presvitlega cesarja na Dunaj vpokojeni dež. predsednik baron Winkler in oditelj deželne znanja: stanskih učiteljic (redovnic) za meščanske šole. ^ Dražba mitnic. C. kr. finančno ravnateljstvo na- Ker se erarične cestne mitnice v Jugorji, Križevski lade dvorni etnik baron Hein Poveljnik brambovskega Vasi pri Metliki, na Vrhniki, v Drenovi Gorici, Medvodah, batalij št 25 v Ljublj major Ivan Wodniansky ime Eazdrtem, Senožečah in Vipavi pri prvi dražbeni obravnavi novan podpolkovnikom zaradi premajhne udeležbe niso mogle s povoljnim vspehom v 378 »• • t zakup oddati, razpiše se glede imenovanih mitnic v tukajšnjem r Prva krona N odoljub nam je do uradnem listu ob enem vnovič dražbena obi nava se bode vršila za mitnice v Jugorji T obrav- poslal naslednji nasvet, ki ga svojim čitateljem toplo priporočamo in Križevski Vasi dejansko uvaževanje. Kmalo dobimo po našem tv nov dne 21. novembra 1892 C. kr davkarij v Metliki za denar. Celovški rodoljubi so sklenili, kakor poroča zadnji „Mir oke mitnico v Medvodah dne 22. novembra 1892 v občinski pisarni „prvo krono", ki jo v medvodski, za mitnico v Vipavi dne 21. nov. 1892 pri c. kr. in Metoda. Kakor oni pozi davkariji v Vip 22. no^ hiš. štev :lobe,- podariti družbi sv. Ci za mitnice v Kazdrtem in Senožečah dne izjeme stanu, da se pridružijo temu vse koroške rodoljube brez lasvetu, tako bi bilo umestno. embra 1892 v hiši gosp. Filipa Kavčiča v Eazdrtem da se domorodci i po drugih slovenskih deželah poprimejo te 42 za mitnice na Vrhniki in Drenovi Goi ter pa se srečne misli. Kaj ko odborniki več kakor 100 podruzni dne 21. nov. 1892 pri c. kr. davkariji na Vrhniki bode pričela povsod ob 10. uri predpoldnem. Vse drugo je razvidno iz dotičnega razglasila v tukajšnjem uradnem listu to stvar vzeli v roke in povsod nabirali pr\ krone m le položili na ersko-narodni žrtvenik družbe sv Cirila in Metoda okrog katerega se zbira že čez tisoč slovenskih otrok, iskaj Kolera. Na Dunaj zadnje , dni ni bilo nobe- zavetja pri tej svoji ljubeči, materi nega lučaj kolere več, umrl je v sredo zopet neki matroz slovenska deca, ki je brez družbe v Ta s kronami obdarovana arnosti odtujenja, bode za kolero Po uradnih poročilih umrlo je na Euskem do kedaj dičila kot dra venec slovensko domov Prepričan 10 oktobra t. 1. 215.000 osob za kolero — Dinamitni atentat, V palači, sem da vsi slovenski listi bodo radi izkazovali ..ki stanuje ravnatelj darove." premogokop v Carmauxu našel je neki sluga zelo umetno cr je eksplodirala, zrušila vse poslopje in ubila pet oseb. Ta novi atentat vzbudil narejeno bombo in jo odnesel na policij le v Par izu velika razburjenost in strah. Svojega očeta umoril je v Petrinj lina na Primorskem neki 201etni kmetski fant kamenjem, s katerim ga je " Morilec, katerega so zaprli, dej storil zaradi tega, da bi ečkrat v občini Do-Ubil ga je s močno po crlavi udaril n Pred 5mi meseci izginil je iz Škofje Loke Jože Rebolj 54 let star Ö ne taji in p da je to linskem samostanu v Škofii Loki bil 34 let kot hlapec v uršu- Pr njegovem odhodu ga oče več ne tepel je v kmetski gorenjski obleki m imel je visoke Pri občinski volitvi v Zgornji Šiški, ki se je da je ponesi Bil je velike in t. m vršila dne 8 Jakob Matja Jože. Jovan, jančič, Jože Berlič Florjanči Črnivec, so bih izvoljeni naslednj Adolf Gale Jakob Babnik, Janez Jeras, Matevž Bui bil škornje. Sluti se, močne postave 184 na desni strani dveh zob. Kdor kaj o njem ve, prošen visok in manjkalo mu je spredaj Ö v n Anton Suštaršič Franc Suštaršič, Janez Flori je da naj to por Janezu Rebolju v Škofj 1 Gašper Albreht, Miha Kunovar, Valentin samostanu Loki (12 V 9 Luka K J Sirnik. Anton Tome Jakob Mat. Klemene, Jakob Hočevar, Janez Perko Umrl je v Eibnici dne t. m ondotni C kr notar in župan gosp Fl Erhouniz v 44. letu svoje starosti ustanove V m ! P- Občni zbor mesarske zadruge ljubljanske Podpisana zbor azpisuje' s tem za leto 1892 osem cesar Franc-Jožefovih ustanov po 25 gld. za one- e je minolo sredo popolud je bil izvol V odbor g. Jernej Anton Aožič v mestni dv Gerne, namestnikom Načelnikom mogle obrtnike odine Kranjske Jo s Strehar Prošnje naj se vpošljejo zboi do 20. novembra Iv Černe, Ivan Košenina in Ivan Počivalnik. Kot istih namestniki Zaje, Josip Javornik Iv (T D' Anžič in Ivan Gerne. V razsodišče so bili iz- Ivan Černe, Jernej Černe, Josip Kozak in Ivan in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositel) kaki obrt samo-stalno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec delati in da je ubog (11 Košenina Čitalnica v Ljubljani napravi prihodnjo nedelj Ljubljani dne 25. oktobra 1892. oj tretji društveni večer z godbo, petjem in plesom Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki I »« T r!