IX. 1931. že za časa naših prababic... SCHJ5 L^J je prala gospodinja najrajši 3 čistim milom „Jelen". Od tedaj je minito veČ ko 80 let'- zdaj pere že četrti rod s MILOM „JELEN" vedno tako kakor prej, vedno enako dobro OBRAZI IN DÜSE. Marija Laudova-HoficoVa. Sedim ji nasproti, gledam ji v njene dobre oči in ona pripoveduje ... Rasila je v okrilja skrbnih staršev, ki jim je bila izobrazba nadarjene hčerke nad vse. Lepa deklica je kazala poseben talent za memoriranje vezane besede in deklamacijo. Priroda jo je obdarila s polno donečim altom, in ko je prišla v roke prvemu učitelju petja, jo je silil, da bi pela sopran, in to jo je odvrnilo od namena, izšolati se v petju., V petnajstem letu je bila Marija krasno razvito dekle in družabne dolžnosti so jo klicale v sredo družbe. In usoda je dolo-■čila, da ravno tam zamenja svoje čisto srce s srcem mladega častnika Ignacija Hof ice. Laadovä — Roksana v Rostandovem ■Cez leto dni je postala njegova soproga: „Ciranu de Bergerac". medtem je njen mož tudi že zamenjal častniško sabljo z ostrim' časnikarskim peresom, ki mu je pozneje odločilo mesto v državnem zboru. iSvojega moža je spremljala v Plzen in Slane, kjer se je udejstvovala kot najmlajša pisateljica časnikarskih podlistkov. Velika ljubezen in vzajemno sporazumevanje je svetilo mladima zakoncema na težki in včasih iako temni poti življenja. Devetnajstletna se je vrnila s svojim soprogom v Prago in v naročju „zlate matičkg" so dobile .njene misli in težnje zopet oni razmah in polet, in kakor bi se bila utrnila zvezda, je tam nekje v daljavi zablestelo ■še vse jasnejše in čistejše nego pred tremi leti: gledališče. Njena duša je bila prožeta z ljubeznijo do umetnosti: velik zaklad jo je težil in hotela ga je razdeliti med one, ki čakajo tega velikega trenotka. Pot jo vodi k najgenijalnejšemu dramatičnemu umetnika svoje dobe, k režiserju Smahi. Nadarjem adeptka dramatične umetnosti ni dala svo- 281 jemu učitelju mnogo truda: saj jo je že pisatelj J. V. Frič uvedel v kar-linski „Pokrok", kjer je nastopala kot diletantka, in deklamacije jo je učila nemška tragedka Versing-Hauptmann. Njena izredna- inteligenca in nenavadna nadarjenost sta pripomogli k temu, da je imela v kratkem času naštudiranih lepo Orsto vlog. In tako je prišel oni veliki dan 25. nov. 1889. L ko se je njena noga dotaknila posvečenega odra v När. divadlu, kjer je jedva dvajsetletna de-butirala v „Bagdadski princezi" A. Dumasa. Igrala je glavno ulogo: s svojo izredno lepoto, s prekrasnim glasom, zmožnim najpopolnej.še modulacije, in lepo dikcijo si je pridobila publiko. Umetnice Sklendfova-Mald, Bitienerovd, Benoniova, Danzerovd so jo sprejele v svojo sredo. Veliko kamenja in trnja je bilo na tej poti: mhda .svečenica je ponižno in vdano sklonila glavo v prepričanju, da niti veličina, niti lepota, niti umetnost ni popolna brez trpljenja in tudi življenje največjega umetnika ni popolno brez bolečine. Marija Laudovd - Hoficovd je črpala iz svojega bogatega duševnega zaklada: marljivo je študirala in v nočeh brez spanja je vdihovala svoj dih vsem žalostnim in veselim bitjem, ki so bila v knjigah tako oddaljena porazumevanju, in jih s svojo globoko čuvstvenostjo približala ljudem. Njen studio ni bil samo med štiririmi stenami: razširil se je na ulico in cesto, na mesto in na kmete, iz domovine v tujino. Njen duh ni miroval niti za hip; ko je navidezno počivala, je pravzaprav najbolj delala: premišljevala je, opazovala in ustvarjala: vse tiho, neopaženo in vendar globoko. Po treh letih engagementa kreira mlada umetnica Magdo v Sudetman-novem „Damu". Od tega časa začenja era njenega velikega umetniškega dela: poglablja se z izredno lahkoto v ustvarjanje- novih iilog; njena globoka čuvstve-nost jo vedno sili k popolnemii izživljanju. Živi samo umetnosti: daje se ji vsa z vsem mišljenjem, z vsemi fizičnimi in duševnimi zmožnostmi: vse ustvarja samoniklo, brez vzorov, naravno. Vedno išče nova pota, šablona ji je tuja. Vsaka be.seda in kretnja pri nji pomenja soglasje življenjske resnice in igralskega, izraza. Čistost in bolečina duševnih muk se je pri nji razrasla in skozi srce je pronicalo največje in najčistejše trpljenje, ki je rodilo veliko umetno.st. Z globokim prepričanjem, da mora umetniško delo vreti iz duše, ker je ta potrebno, in ne iz težnje po slavi, je ustvarila nešteto še danes nedosegljivih vzorov. In tako se je razvila v .■iijajno sotvorko največjih čeških pesnikov in pisateljev. Polje njenega ustvarjanja se razširja: z nedosegljivo dikcijo si je osvojila panogo heroin, njena duhovita konverzacijska lahlcoia jo je vzpo-sabljala za uloge salonskih dam, njena umetnost je našla hvaležno polje v klasični in moderni historični drami. Srce mlade umetnice je bilo vedno odprto za vse človeške bolečine in najgloblje trpljenje bližnjega je našlo odmev v njeni čisti duši. S tem je dosegla, da ji je bila ravno tako blizu Roksana francoskega romantika Rostanda (Cyrano de Ber-gerac) kakor Anisja (Moč teme) jasnopoljanskega preroka. 282 V nji raste „När. divadla" umetnica izrednih zmožnosti in velike kulture. Na višku svoje slave se izživlja v. enem večeru v trilogiji „Ilippo-damie", ko kreira naslovno ulogo. To je bil najsrečnejši trenotek v življenju M. Laudove in ta kreacija je ostala do danes nedosegljiv vzor. V kratkem intervalu je kreirala Gunhildo u Ibsenovem „Borkmannu". In tako si je umetnica osvojila široko polje ustvarjanja in njena slava se je širila preko meja njene ožje domovine, preko meja monarhije: v tej dobi je že M. Laudovd umetnica evropskega formata. Občuduje jo tujina v Parizu: ves ogromni zaklad svoje pristne slovanske duše, prožete s samoniklo ___ slovansko umetnostjo, ji je prinesla. Nastopa v francoski drami in njene junakinje, slovansko zamišljene, dele čuvstvenost slovanske duše in njena umetnost govori samozavestno: Tam na severu žHvi narod, ki ima bogato, neizčrpljiuo bogato dušo... In tako je francoski narod spoznal veliko hčer malega naroda, kulturno vendar velikega . .. Francozi so razumeli njeno umetnost in jo ocenili: prva češka žena je odhajala v domovino s trakom oficirja francoske akademije v Parizu na prsih. V Zagrebu je gostovala L 1899. in 1900. L. 1901. je bila vabljena v Beograd, kjer se je njeno gostovanje odločilo na 2 večera; toda njena umetnost je Beograjčane tako prevzela, da so jo pridržali 9 dni in tako, žal, ni prišlo do proponiranega gostovanja v ljubljanskem gledališču. Izreden dopust, ki ga je imela umetnica od uprave När. div., je potekel in repertoir ni dopuščal nadaljnih gostovanj, ker so umetnico že itak pogrešali. Srbi ,so se v globokem spoštovanju poklonili njeni umetnosti: kralj jo je odlikoval z redo-m sv. Save III. razr. In zopet je bila M. Laudovd prva češka žena, ki je bila odlikovana s tem redom. V Rusijo in Poljsko odhaja umetnica kot propagatorka češke dramatične umetnosti z zavestjo, da prva izpregovori na odru češko besedo, kot nekdaj v Beogradu in Zagrebu. Gotovo bi občinstvo bolj očarala, če bi njene junakinje govorile Laudovä — kraljica Kunliuta v Hilbertovem „Falkenštejnu". 283 njihov jezik (kar ne bi umetnici delalo nobenih težkoč: ga. Laadovd go-vori 8 jezikov), toda ona je želela, da bi vsepovsod spoznali lepoto m blagozvočnost njene materinščine. Najvišja priznanja m odlikovanja so ji podeljena, inozemska kritika ocenjuje vse vrline njene samonikle umetnosti in vendar umetnica odhaja v svojo domovino zopet tako skromna, kakor je prišla. L im je prevel znani pisatelj in prevajalec Jan Hudec „Hasanaginico" za umetnico, ker se je namenila gostovati v treh nv3tropolah slovanskega jaga, toda svetovna vojna je zopet preprečila, da m bila bela Ljubljana deležna svetlega žarka njene čiste umetnosti. In kakor bi se ddmovina bala za svojo veliko hčer, ki jo je tujina vzlju-bila, jo vabila in ji obetala, jo je hotela vso imeti zase, m za vse življenje jo je hotela prižeti na svoje ljubeče grudi: pri predstavi „Hamleta se je umetnica pogreznila v prepadlišče in ravno na odru, kamor so bile usmerjene vse njene misU in težnje od zgodnje mladosti, kjer je vzklila njena sreča, je bil dočitan prvi del te velike in lepe knjige. V najlepših letih se je morala umetnica ločiti od odra, kjer je ustvarila malone štiristo ulog. In tako vstaja pred nami majhen del njenega velikega dela: Theodora .Fedora, Madaine Sans Gene, Ghismonda (Sardou), Porcija, Goneril. Hermiona (Shakespeare) Cheveleij, Erlynne (Wilde), Messalina (Wilbrand), Maud (Prevost), Suzanne (Dumas), Ulrika, Marija Terezija (Bozdech), Kunhiita (Hilbert) etc. L 1915 odhaja M. Laadovd iz Ndr. divadla s trdnim .Mepom, da posveti vse svoje mladostne moči domovini. Kaj je umetnica pomenila za češko dramatično umetnost in dramatično literaturo sploh, nam pričajo besede ki jih je govoril dramatik .far. Hilbert ob svoji 60-letnici (umetnicami je dala prečitati inierview s pisateljem): Zahvaljujem se Yam za Vaše delo: Mi dramatični autorji smo brez igralcev brez pomena, zakleti smo v knjigah, ki jih nihče ne čita. Sele ko našim junakom igralci vdihujejo svojo strast, psa svoja čuvstva, igralke svojo ljubav in lepoto, začnemo živeti. Odhod iz gledališča ne pomeni za umetnico brezdelja: udejstvuje se kot žurnalistka in si prizadeva ustanoviti dramatično šolo na konzervatoriju. L. 1919. se ji to posreči in tako je . žena ustanoviteljica dramatičnega oddelka na državnem konzervatorija in obenem njegova prva definitivna profesorica. Tu se umetnica posveča pedagoškemu poklicu z vso rjubeznijo, požrtvovalnostjo in energijo kot se je nekdaj umetnosti. Svojo številno rodbino ljubi in .skrbi za njo: socijalne razmere slušateljev so ji isto tako pri srcu kot njih studij. In tako ustanovi prof. Laadovd fond za siromašne in nadarjene slušatelje iz svojih skromnih sredstev. Ljudje so razumeli njene težnje; fond Laudove-Hoficove narašča in izplačuje letno več podpor. V družbi ima M. Laadovd izredno odlično stališče: je priznana avtoriteta in nobeno kulturno vprašanje ni rešeno brez njenega mnenja. 284 , L. 1919. jo je naprosil odlični 'češki diplomat, poznejši min. predsednik dr. Svehla, za sodelovanje v njegovem časopisu „Venkov". Tu piše umetnica sobotni podlistek in rubriko „Bonton". Izpod njenega peresa je izšlo veliko poučnih člankov in njen kolega v uredništvu, pisatelj Hilbert, jo je vzpodbujal, naj izda knjige „Společenska vychoua"*), ki je najboljša češka knjiga na tem polja. Do danes je izšla v 17. izdaji in se uporablja na srednjih šolah kot pomožna knjiga. Poleg tega je izdala pisateljica knjige „Zakladg herecke vgchovg" in „Umeni mluviti a pfe-dndšeti". Umetnica je navdušena Slovanka, predvsem pa dobra Čehinja: posebno se zavzema za pravilnost in čistoto češkega jezika. Napovedala je anketo „O českou feč jevištni"; njeno tendenco je s toplimi besedami priznanja prvi pozdravil priznan in spoštovan učenjak — jezikoslovec predsednik Češke akademije za vedo in umetnost prof. dr. Zubatg (f marca t. L) in ji prvi izrazil svoje mnenje. Tako ji potekajo dnevi v neumornem udejstvovanju na odgovornih mestih. Ministrstvo „Nar. Obrane" jo je poverilo, da vodi govorrtiški tečaj za častnike, in tako umetnica vzgaja mladi republiki najboljše govornike. Najodličnejši češki diplomati so njeni učenci. Pri svojem kulturnem dela je izredno vestna in to ji zagotavlja od vsepovsod priznanje in v prvi vrsti odlične uspehe, ki so njeno edino veselje. Ta velika češka žena je spoštovana in vpoštevana vsepovsod. Kako jo ljubi njena „deca" na konzervatoriju, nam- pričajo besede „Naše maminka" — tako jo je nagovoril slušatelj, ki je posredoval čestitke svojih sošolcev ob njeni 60-letnici. Ta navdušena Slovanka ljubi posebno Jugoslovane in kako nas je v Pragi živeče Slovence prijetno iznenadila, ko je ob prvem vse-sokolskem zletu v republiki 1. 1920. v srbski narodni noši (dar Beograjčanke ob njenem gostovanju) recitirala Aškerčeve pesmi. Tam blizu Vltav.e, kjer ima spomenik „otec vlasti" — F. Palack^, živi svoje veliko in plodno življenje žena — umetnica, profesorica, žurna-listka Marija Laudovä, prožeta z žarko ljubeznijo do svojega poklica in slovanstva, v neumornem kulturnem delu, ki ji določa mesto med naj-odličnejšemi češkimi intelektualkami. Mila Zupančeva Scholleova. *) Jo pravkar prestavljam. M. Z. Sch. Mesečina. Vlado Klemenčič. V .mbrno mrežo, splela jo je luna, sva v skriti kot pod drevjem sela, in ko da se med nama je napela struna, zdaj čakava, kedaj bo zazvenela. Zapri oči in bodi kakor slika . te mesečne noči, ki naju je zajela, ne vabi iz srca ljubezni krika, čuj, kak tišina naju je objela! 319 Oktober. MTemeniška: je brez jasne črte, hiše so v dreraavici, drevesa govorijo, ljudje so otožni. Sluzasta pajčevina se mota izpod neba, ceste se solzijo. Duša je žejna; noge se brez besede in gredo, kamor nočejo. Stoji pred njegovo hišo in noče vanjo. Pa je venadar že. na stopnicah in potrka na njegova vrata. „Prišla sem." „Vi!" Glas mu vztrepeče. Ona se smehlja in sede. „Žalostni so ti dnevi," začne on, „tako deževni." „Deževni," odvrne ona in se ozre po polumračni sobi. On hodi po sobi in gleda v tla, ona mu sledi s pogledom in se venomer smehlja. Pa se ustavi on sredi sobe, pogleda oddaleč skozi okno in pravi: „Torej ste vendar prišli! Kado dolgo sem vas čakal in kako sem vas čakali" In sede nasproti nje in ne ve, kam bi pogledal. „Videla sem vaše čakanje." „Videli?" „Videla. Videla sem vas v dopoldnevih, kako ste se ozirali po meni, ki me ni bilo. In ste se domislili, da sem morda že pri vaših vratih, in ste se vrnili domov, a mene ni bilo." „Res je." „Popoldne ste se nemirno presedali s stola na stol in na zoto in nobena knjiga vam ni bila všeč. Zmajevali ste z glavo, se ježih nase, prisluškovali ste, a vsi koraki so šli mimo vaših vrat in mene ni in ni bilo." „Ni bilo." „V mraku ste se stisnili v kot zole in zaprli oči in že ste me videh, kako pridem in kako mi sežete v .roko." „Da." „In v nočeh sem bila pri vas, pa me le ni bilo in v nemiru .ste poslušali bitje ponočnih ur in ste mislili, da ne bo noči ne kraja ne konca." „Vse je bilo tako," reče on, se nasloni s komolci na kolena in gleda nepremično v eno samo točko na preprogi. Ona se zazre v isto točko in oba molčita. „In vi?" vpraša on čez nekaj časa. „Sem si dejala, pa me le ni priklical, pa me le ne bo priklical in si pravim ..." „pa me je le priklical!" „Pa me je le," dahne ona; „in deževno je." Se bolj se stisne sama vase in povesi glavo. In čuti, kako hočejo njegove roke do nje dn se sama prevezuje z vrvmi čez in čez in bi rada ustavila bitje svojega srca. „Ljubim te, bi rekel," pravi on, „a to veš." 386 „Tudi jaz bi rekla to, pa nismo v maju." „Nismo." „Pa nisva v maju," zažepeče ona. „Nisva," ponovi on, pristopi k njej, jo poboža po laseh in pravi tiho: „Pa će bi bila zdajle oba v maju, ali bi se zvezala tvoja pot z mojo?" „Bi se, saj si ti edini z vse moje poti." In ga je pogledala, da oba vztrepe-ćeta in se duša oldeme duše. „In vse bi bilo drugače," pravi on in ona položi glavo v njegove dlani. V molku gredo besede o njunem življenju in o udarcih in ranah vseh stopinj in o željah in mislih, ki ao 'bdle vzklile, ovenile, so se osule, zamrle kraj poti. Ona zavzdihne in nalahno vstane. On ji poljubi roko in pravi: „Že zdavnaj sem vedel, danes vem najbolj: strašno je življenje/' „Strašno je." „In zdaj?" „Bo kakor včeraj in vse dni; kakor danes ne 'bo nikoli več. Težko je vstati iz groba." „Nikoli več..." „Z bogom," reče ona. On obstane pri vratih in čuti, kako mu je ugasnila zadnja iskrica v pepelu. Ona se zavije zunaj v pajčevino in je brez jasne črte kakor vse krog nje. Smrtni poljub. Gustav Strniša. C tari Primček sedi v kotu nizke primorske krčme, se ljubeznivo smeje, si nataka vince in pripoveduje družbi: „Danes je umrl stari Poldač, siva korenina! Kar v trenutku ga je vzelo." Spominjam se, kako sva nekdaj delala. Tedaj je divjala pri nas kolera. E, to jih je pobirala! Smrt je kar žela brez. oddiha, dan na dan, noč na noč! Midva sva pa pila žganjico in jedla česen, kar je menda najboljše sred-proti tej bolezni. Veste! Morje jo je dalo, morje jo je vzelo! Bilo je takole: Priplavala je ladja in pristala na našem bregu. O, zakaj je prišla! Smrt je nosila s seboj! Se ko je ladja plavala po morju, je umrl neki mornar, ki je mahoma postal ves črn. Takoj so ga spustili v vodeni grob. Preden so pristali, sta še dva mornarja umrla. Menda se je kapitan bal, da bo imel v rednem pristanu sitnosti, da jih še na suho ne bodo pustili. Pri nas so pa lahko pristali, breg je baš prav visok. No, je že tako usojeno, da so siromaki k nam prinesli svojo bolezen. Komaj so zlezli na suho, že je enega prijelo. Čudna je ta bolezen, tako vam povem. Pa tudi strašna je! Komaj se človek zave, že se prebudi v večnosti. 287 Torej! Ali veste, kaj je kolera? Vsi molčite. Torej ne veste! No, vam pa jaz povem: Prime te zgoraj, zgrabi te spodaj, zlomi te krč, raztrga ti ćreva! Cm postanež in po tebi je! Vidite; To je kolera! Koliko ljudi je tedaj šlo,"še sam ne vem! Nismo jih šteli. Tisti mornarji so pa vsi pomrli. Zadnji je bil kapitan, kakor na morju, kö se ladja potaplja. Menda ga je čudež varoval, da je vse lepo pospravil in uredil, preden je umrl. No, naposled je pa prišel tudi on na vrsto! Otožno in resno nas je gledal, ko je vedel, da se mu bliža tista nevidna pošast in ga tipa, a on se ne more z njo boriti, če prav bi se rad. Kako nam je še enkrat naročil, naj prekuhamo njegov zlati denar in ga , pošljemo njegovi ženi, šele potem ko bo bolezen popobioma zatrta. „Ne zamerite, da smo vam delali preglavice! Ce bi bil vedel, kako bo, bi bili raje čakali sredi morja na smrt! Lepše je umirati tam' v svobodi med nebom in zemljo! Razpeli bi vsa jadra, pognali na moč ladjo in zapeli mornarsko pesem! Tako dolgo bi brodarili okoli, da bi zadnji spustil predzadnjega mrliča čez krov! Ko bi pa prihajala tudi nanj strašna pošast, bi odprl vodo in izginil v globočinol" Tako nam je govoril pred smrtjo. Kmalu ga je stisnilo in odnesli smo ga za drugimi. Nato je pričela kolera razsajati med domačini. Kar drug za drugim so šli: Frtačev Jože, stara Mihačka, Jurčkov študent, Zmakov Tilen, tisti, ki se je znal vrhu zvonika postaviti na glavo. Pa še dolga procesija drugih! Midva s Poldačem sva še včasi spogledala. Nič si nisva rekla. Samo oči so često vpražale, kdaj prideva na vrsto, in spet sva pila žganjico in pri-grizovala česen. Bila. sva pač v hudi nevarnosti. Kakih pet parov nas je namreč bilo, ki smo prenašali mrliče in jih pokopavali. Na Brlinčevi pristavi smo imeli pravcato bolnico, ki je bila bolj mrtvašnica, saj se nihče razen nas ni vračal iz nj^! Pa tudi od nas jih je par pomrlo. Delali smo kakor blazni. Trudili smo se in potili, da bi prepodili kolero, ki se nam je smejala v pest! Ljudje so nam rekli bolničarji. Bili smo pa pravi grobarji in prav nič drugega ne! Neumno je bilo streči onim, ki jih je kolera zaznamovala s svojo črno barvo! Njena temna ogrinjača je bila znak smrti! Vsak trud, da bi ji človek ugrabil kakega bolnika, je bil bob ob steno! Trma se ni dala ukloniti! Nikogar ni izpustila, če ga je držala v krempljih! Prav tedaj sem bil zaljubljen. Tam, koncem sela, M stoji danes koča nemega Frluge, je živela hči bajtarja Tilna. Zelo brhka je büa in mojim očem najdražja. Tudi ona me je rada videla. Bila sva pa oba siromaka. Je že tako, da beračija vedno skupaj sili, bogatija pa skupaj. Zato se pa svet ne more urediti in uravnati, kakor bi bilo treba. Torej Tilnovo Tonko sem rad videl. Ce sem jo srečal, sem se ji tako ljubeče nasmehnil in jo pozdravil, da je kar zardela. Kako bi pa ne? Zal in krepek fant sem bil! Ko je zvedela, da hodim prenašat bolnike in imrliče, se je tako prestrašila, da je kar prebledela. Ta duša me je res ljubila, menda še bolj ko jaz njo! Hitela je k moji materi in vsa zasopla prosila: „Ježeš! Ježeš!" je dejala. „Ne pustite vašega Amdrejčka, da bi nosil mrMe! Sam bo zbolel! Kaj boste počeli brez njega?" „Pa ti, ti! Kaj boš počela ti?" jp je podražila moja mati, ki je bila šepava vse življenje in še na smrtni postelji. Tonka je zardela, pa ji je kar pritrdila: „Da! Da, mati! Tudi jaz kaj bom počela? Saj se že zdavnaj rada vidiva!" Moja mati pa je slepo verovala v usodo. Odvrnila ji je: „Ne skrbi preveč! Kakor je fantu namenjeno, tako pa bo! Ce mora umreti na koleri, bo umrl, pa če leži samo doma na postelji, pije ka- miličin čaj in je česen, ali pa če dela med drugimi in odnaša mrliče! Sicer je pa tak hrust, da upam, da se bo zmazal!" „Saj so bUi tudi mornarji junaki! Menda so bili še krepkejši ko'on? Danes ni o njih sledu!" je ugovarjalo dekle. „Bo že! Bo že!" jo je tolažila mati. „Kopriva ne pozebel Verjemi mi! Fant pije žgainje ko vodo in je česen, da smrdi vsa hiša. Edino, česar se bojim, je strah, da bi se Andrejče res ne navadil te grde žganjice, da bi kesneje, ko kolera poneha, sploh ne mogel živeti brez tega žganega strupa!" „Ne bojte se, mati! Vedno je bil pameten fant!" je ugovarjala in hotela oditi. „Ti Tonka!" jo je poklicala tedaj ramjka teta Špela, ki ni verovala v usodo ko mati, temveč se je vedno pazila, da se ji ni pripetila kaika bolezen. ..Nekaj bi ti rada rekla!" je dejala teta, ki je mene zelo ljubila. „Ne smeš napak razurneti! Cula sem, da sta z Andrejem prijtelja. Pazi se, da ne boš z njim preveč skupaj, da ne zanese kake boleani!" „Bodi no brbkasta!" se je smejala mati svoji sestri. Tonka jp zardela ko makov cvet. „Ne zameri, deklica! Nič slabega ti nisem hotela reči)" se je opravičevala teta. Deklica je odhitela. Nekega večera sem se kesno vračal domov. Bil sem nekohko omotljen od pijače in menda tudi od saine trudinosti. Kar zanašalo me je po poti. Ko sem prišel mimo hiše svoje ljubice, sem potrkal na okno in se naslonil nanj. Oglasila se je. Le oddaleč je govorila z menoj. Čudila se je, da sem prišel vasovat, saj sem jo zelo redkoma obiskoval tiste čase. Prosila me je, naj bom pameten in naj se nikar ne shajava zdaj, ko povsod preži smrt na ljudi. Omenila mi je tudi, kaj jo. je opozorila teta. Menda so bili moji živci tedaj zelo razrvani. Ce prav sem bil vedno zdrav, je vendar vplivalo name to garanje in pretirano popivanje. 289 Cesto mi ie bilo, da visim med življenjem in smrtjo in čakam, da se odtrga tenka nit mojega življenja, da umrem. Mojih tovarišev je ze kar šest vzelo. Morali smo jih nadomestiti z drugimi. Pa me je baš tisti večer pod dekletovim oknom prijela čudna trma: „Nocoj me moraš poljubiti! Pridi bliže!" sem ukazal Tonki. Ona je oklevala: „Bodi pameten! Spat pojdi!" „Ne! Ne grem! Će me zdaj ,ne maraš, te tudi jaz potem ne bom več maral!' „Saj te imam rada! Bog je moja priča! Samo pameten bodi m pojdi domov!" „Sem k oknu moraš, sicer sva sprta!" sem ugovarjal. Sirota se je bala zame. Pristopila je k meni. Objel sera jo in pritisnil k sebi divje strastno. Dolg in vroč je bil ta poljub, a bil je poljub — smrti! Odšel sem domov. Komaj, sem legel, me je nekdo poklical, da moram k Tonld. Prihitel sem in jo našel v krčih, Zanesel sem k nji bacile kolere, ki se mene niso prijeli. Zgrabil sem se za glavo, blaznel in rohnel. Letal sem po sobi in prosil Boga, naj vzame mene mesto nje, ki mi je bila najdražja na svetu. Ona me je samo gledala in se otožno smehljala. Kmalu sem videl, da je pogrnila kolera čez njo svoj temni šal. Blazen sem odhitel v noč. Klel sem sebe in svojo neprevidnost, prepričan, da sem umoril s poljubom svoje dekle. Odhitel sem v mrtvašnico. Tam sem našel stražo pri žganjici. „Zganja! Mnogo žganja!" sem zatulil in jel vlivati vase peklensko tekočino, ki pa ni mogla pogasiti ognja, ki sem ga nosil v sebil Pil sem in pil. Naposled «em se zgrudil popolnoma pijan v neko prazno rakev in zaspal. Ko sem se zdramil, je bil dan. Skozi okno mrtvašnice je prijazno sijalo jutranje sobice. Dvignil sem se in pogledal okoli sebe. Krikml sem od divje bolečine. Poleg moje rakve je ležala v drugi krsti Tonka mrtva. Vstal sem in jel .ogledoivati dekle, ki sem jo ljubil. Dolgo časa sem jo nepremično opazoval. Potem so se mi usule solze. Jokal seim ko otrok. Počasi se mi je duša nekoliko olajšala. Mojo izvoljenko smo pokopali lepo in dostojno. No! In kaj potem? S Tonko je zaključila kolera v naši vasi svoj smrtni ples. Nihče več ni umrl. Starec se je nagnil nad mizo: „Od tedaj pa tudi nisem več pokusil žganjice, kajti ona je bila kriva, da sem umoril s poljubom svoje dekle. Ce bi ne bil pijan, bi sploh ne hodil blizu. K kolera! Da, kolera! Morje jo je dalo, mo.rje jo je vzelo! Verujte mi! Tiste dni, ko je umria moja Tonka, je nastala taka plima, da so se vsi ćudili. Hotela je kar preplaviti našo vas. Tudi vihar je razsajal in rohnel. Prišel je pač očiščevat naš kraj. Saj je bila kolera za vedno končana. 290 stara Jerä. • Meta Koi-cn.ova. X^ J e oddaleč sem jo zagledala, kako je hodila vsa majhna in di;obna s košaro v roki po stezi preko travnikov proti našemu domu. Cma raz-cefrana ruta ji je pokrivala glavo in del bledega nagubanega obraza, in izpod rute so ji uhajali razmršeni, čisto sivi lasje. Obleko je imela ćisto, loda tako zakrpano, da nisi vedel, katere barve je prvotno bila. Tiho je zakašljala pred našimi durmi, s svojo majhno, koščeno roko je pi-itisnila na kljuko in odprla vrata. „Bog daj dober dan, ljudje božji!" In s plahimi, sivimi oSmi jq pogledala okoli sebe, košara v roki je trepetala. „Bog daj, mati Jera. Kaj pa je pri vas novega? Sedite!" „Ne morem sedeti, ker je še dolga moja pot, večeri se že, moje noge pa so vse trudne in slabe. Križ je, če je človek star! Sa;m sebe se naveliča, drugim je v nadlego, pa ga Bog noče poklicati It sebi, četudi človek že komaj čaka, da pride pod zemljo." „Ne bo tako hudo, mati Jera. Vsaj dokler živite pri hčeri in imate pn sebi sorodnega človeka, s katerim se pomenite in ki vam postreže, če zbolite." „Se ne veste? Nisem več pri, hčeri. Zadnjič me je napodila. Pravzaprav me ni napodila, kar sama sem šla in Dolenčeva botra V Sinji vasi mq, je vzela pod streho." . Starka se je nemirno presedla, roki, počivajoči v naročju, sta ji drhteli in sive vodene oči so se skoraj čisto skrile pod rdeče nabreklimi vekami. Potem pa je počasi in v presekanih besedah nadaljevala, včasih čisto tiho, kot bi hotela skriti svojo bolečino, in si jo komaj razumel, potem pa je zopet ojačila glas, čisto nehote — bolečina je morala na dan. -„Da, hči ine je napodila. Mene, starega in slabega človeka je pognala od hiše in Bog ji bo odpustil. Saj jo poznate. Pred leti ji je v rudniku zasulo moža in ostala je sama z menoj im tremi majhnimi otroki. S težavo je preživlj.ala njih, sebe in mene. Od jutra do večera je delala tiho, skoraj brez besede. Slabo se nam je godilo, a živelo se je. Toda zdaj! Po tri, štiri dni delajo v tednu in komaj zasluži za koruzni močnik. Moj, bog! Takole zvečer, ko pride vsa črna od prahu in premoga domov, pade od utrujenosti na stol in ne more niti kuhati niti jesti. Kako neld, ko ima z dneva v dan samo močniki Zjutraj, opoldne in zvečer vedno samo močnik in nič drugega. Pa pride k njej Francek, njen najmlajši: „Mama, kluha, lačen, mama Muha!" in jo vleče za obleko. Tedaj si ona zatisiie ušesa, čelo se ji nabere v globoke gube in oči ji srepo strmijo nekam v daljavo. Minka in Lojze, Id sta večja in že vse to razumeta, se stiskata k meni, ki se ne morem ubraniti solz. O, ko bi mogla vsaj ona jokati. Lažje bi ji bilo! A ona samo sedi pri mizi in gleda, a nič ne vidi, nič ne 291 sliši. Vsaj zdi se mi tako. Ko bi slišala FranckoV tihi, proseći glas, bi se «lorala skloniti k njemu tii ga potolažiti z lepo besedo. A ona — nič! Pre-dobix) ve, da beseda, še teko lepa in mehka, ne potolaži gladu. Zadnjić, ko je prišla na večer domov in jc bila Frajickova prva beseda — „Mama, kluha," — je pobesnela. „Nimam, Francek, nimam! Od tistih dinarjev, ki jih z muko zaslužim, so mi odtrgah še pet odstotkov. Zdaj še za močnik ne bo, kaj šele za kruh. Ne bo, ne bo... O, to. stokrat prokleto življenje, ki ni življenje! In vsako jutro in vsak večer: „Mama kruha, kruha-a, kruha-a — —." Ti pa nimaš kje vzeti! Še iz zemlje ga ne moreš izkopati, 'četudi bi rad kopal deset klafter globoko. O, o, o to prokleto življenje!" In držeč se za glavo, je hodila po kuhinji gor in dol, pa iklela in molila. Za trenutek je umolknila, pa spet molila in klela. Mi smo se stisnili v kot in tiho jokali. Samo Francek se je ojunačil in stopil k njej. „Mama, nie "jokat, ce ne Flancek tudi jokal in Flancek je lačen. Mama lačen, tvoj Flancek lačen ..." „Lačen, lačen... Kje naj vzamem? Nimam, nimam ... Gosposkim psom se godi bolje kot nam. Nimam — lačen — nimam — kruha-a! O, o, to prokleto življenje!... Kaj ne delam od jutra do večera?... Nate, tu imate mene, pa me požrite, boste vsaj siti..." In z blaznimi očmi je stopila pred nas. „Ne, ne! Raje pojdite vsi od hiše! Kaj se stiskate v kot, čemu jocete, mati? Kar pojdite! Visi, vsi poj#te! Saj nimam nikogar, ne moža, ne otrok, ne matere! Vsi ste umrli! Lakot je prišla v našo črno barako m -iakot vas je pobrala... Pojdite, vsi pojdite, saj ste umrli... saj boste umrli in vseeno je kje, doma ali na cesti..." Počasi se je umirila, utihnila, sedla k mizi in nemio strmela v zid. Mene pa so pekle njene besede. Vzela sem košarico izza vrat in stopila k njej, da bi ji rekla: - „Glej, jaz grem! Stara sem, ne bom si mogla več služiti kruha. Ampak še so dobri ljudje na svetu in še je Bog v nebesih. Grem in do smrti bom živela, vseeno kako, enega boš imela manj in lažje ti bo." Stopila sem k njej, toda ko sem videla njene od bolečine osteklenele oči, sem se tiho obrnila in odšla v večer. Ona je dobra, moja hči, ampak takrat je poblaznela. Vidite, zdaj hodim od hiše, do hiše. Na stara leta beračim. Saj mi je težko, ampak ne vem si pomagati." . • Gledala sem staro Jero. Njene veke so bile nabrekle od .vednega joka m tudi zdaj so ji tekle solze po velih, bledih licih. Včasih^si je šla s predpasnikom preko oči, toda vedno znova so ji po licih polzele solze. Moj bog, kje je jemala toliko solz? Kaj se še ni izjokala? „Da, tako hodim okoli in v neprestanem strahu sem, da me dobe orožniki in me radi beračenja zapro. Še nikoli nisem bila v ječi. Zdaj pa, če me dobe, me radi tega, ker nočeiih umreti od gladu, zapro. Toda včasih si mislim in celo želim, naj me le zaprejo. Potem bom stopila pred sodnika in povedala, kakšna krivica se godi. meni, hčeri in otrokom, 292 ' ^ ki laćiii jokajo v baraki. In še ga bom prosila, da me p<«lje v ubožnico. Bom imela vsaj dovolj jesti, ćetudi še ubožnice bojim, ker pravijo, da tam slabo ravnajo s starci. Da, da, tudi radi tega je slabo na svetu, ker se starost ndč več ne spoštuje." Potolažili smo staro Jero glede ubožnice in mama ji je nabasala košarico s to in ono stvarjo. Potem je starka odšla. Še sem jo videla, ko je stopala mimo okna z malimi koraki, oprta na palico in držeč košarico v trepetajočih rokah. Sla je in nisem je več videla. Ali je prišla v ubožnico, ali pa je izdihnila kje od gladu? Kdo ve? Dr. Ks. Atanasijeviceva:';Pesnic^ in filozofinje stare Grške. Marijana Kokalj-Željeznova. V prejšnjili razpravicali smo videli, kako «o posamezni veliki duhovi pojmovah ženo. V nastopnih dveih ćlankih bomo pa spoznali nekoliko žena-stvairiteljic, katerih dela še daneš niso pozabljena. 1. Pesnice stare Grške. Inteleltitualuo razvitje grških žen je bilo vslcd dn-užabne ureditve skoraj popolnoma nemogoče. Stari Girki, öetU'di' so Mli drugače zelo napreiini, so smatrali „žene" kot mižja bitja, kar todijo še danes .nekatei-i! (Primerjaj Bartolovo: Izpoved doktorja Forcasina.) Umevno je torej, da so jiini namenili le ozek krog udejstvovanja. Toda kljub visem oviram nahajamo med olimpijskimi „predstaviteljd" grške poezije in fikvzofije tudi precejšnje število žena. Naj še omenimo, da so bile Grkitoje velike umetnice-plesalke. Še v dobi, ko se pesniška in moralna refleksija ni ločila od mita in religije, v doihi, ki je prej mitološka kot pa zgodovinska, je živela prva grška pesnica. Bila je hči Kleohula (enega sedmih grških modirijanov) ter se je imenovala po očetu Kleobulina. Njeno praivo ime je bilo Eutemis. Plutarh iz He-roneje «menja Kleobulino in pravi, da je bila modro dekle, ki je posebno, slovela vsled zaistavljamja ugank v vezani besedi. Bile so tako duhovite, da so prišle do Egipta, Ohranjena je samo sledeča uganka: Oče ima 12 sinov, vsak sin imä dvakrat po trideset otrok z dvojnim obrazom: nekateri so beli, dragi črni. Vsi so nesmrtni in večni, vendar visi izdalinejo in imuro. (Leto, meseci, dnewi in noči.) Takoj nato je razcvetela poeziija dorsko-eolsluh ženai. Najslavnejša pesnica te poezije, pravzaprav najslavnejša pesnica vseh časov je Sap h o, so-dobnica lirika Alke ja.' Življenje te velike žene je zavito v romantične legende tako, da se v resnici ve le malo točnega o njej. Bila je iz ugledne rodbine iz Eresai, kii se je preselila v Mittilcno. Na višku svoje slave je bila 610 pr. Kr., živela pa je še 598 pr. Kr. Odšla je iz Mitilene in bHa nekaj čaisa v Siciliji Skoi-aj gotovo je bila poročenai, ne ve se pa b kom in koHko časa. V svojiii pesmih omenja, svojo hčer, rekoč: „Imam idivno hčerko, svojo Kleiis, podolhna je zlatemu cvetu' in jaz hi je ne dala za celo Lidijo, mtj za dragi-Legbos." Zdi se, da ni pričakala visoke starosti. Po legendi se je Sapho vrgla v morje z leukadske 'skale, ker je nj maral mladenič Phaon. Učenjak Müller misli, da je Phaon mitska oseba, katero je slavila SapJio v svojih .pesmih, .in da je skok z leukaxteke skole gola domiisetoost. 293 Nasprotno pa todijo ijekateri epigramisti v „Grški Antologiji", da je Sapho pokopana ma nmitilenskem pokoipaličšu. , . Kja antična komedija (404^340 pr, je d^asto let ^«T ogrdila njmo podobo. Z naslovom „Sapho" je «talo 6 toiedq od slede&h k^ediogratovramedpsias, Amplis, Antiphan, ßipWus.O Ephapus m Ti-mrJS^^I naslovom „Ptoon" pa dve dn si«.rođ A^tiphamam T.»okleja V ^ je Sapho bre^teirno kan^ikirana. Ker. so prvi kršcansla pisatelji sprejoh te ^atke kot resnitne. se je izeknila vel&a Irteratnra, ^jer se ugl^i antac^^ inmodemi znanstveniki trudijo .dokazati bodisi njeno postenost, bodisi njeno krivdo F G Welclier je z verodostojnimi argumentu zastopal nje moralno Sistost' Morda je pa sovraštvo komediografov napram Saphi bilo vzjok predsodku Atencev o omai^aževanju žen. Pri Jonciii sptoh posebno pa se pri Ateneih je bilo stanje žene zelo težavno in še celo v PerMejevi „zlati dobi. Medtem ko so dajali Atenoi največje duševne produkte v vseh panogi duševnega življenja, so Mle zaiprte atenske žene v nepi-Ktopnem delu hise m se niso mogle idočiti iz teme domačega življenja. Polagoma so ise i^bbkovala pravila o Lbi-azhi žen in sica- so obsegala sledeče: da vodi gospodanjstvo, da zapoveduje služabnicam, da neguje .otroke, dokler so majhni. Celo Periklej pravi pri Tulddidu, da iso najboljše tiste žene, o katerih dobrili in slabih istranehi moški najmanje govore. ^ Atenke niso bile svobodne kalcor Homerjeve^ junakinje m le heterep so smele negovati svojega duha in sodelovati v javnem življenjn. Zato imajo Atene samto e™ veliko ženo, A55>aaijo,') zelo vplivno osebnost v atensta politiki m slavno zato, ker je osnovala .prva v isvojü hiši nekaljsen literarni Isrozek ali Eolci in Dorci so pa Mli vem»dušnejšdi napram ženam. Pri njih se je ohranila stara grška tradicija, kakršna je ohranjena v mitologiji iin epicn.i poeziji, kjer žene sodelujejo v družbi in pri javnih zabavah. Eolske m dorske žene so mogle prosto izražati svoje misli in čuvstva. Tako so lAko. marsikatere dospele do literaime slave. Atencem pa, ki so bili prepričani, da mora ostati žena zazidana v štirih hišnih stenah., se je morala zdeti pretirana svo-bodwniiselna žena, ki je piisala pesmi kalrar mošM ter v njih javno govorila o svojih čustvih.. Zato moramo biti zelo .previdni" napram izjavam konservativnih bomediograiov, ki so smešili vsakega velikega človeka. Sapho gotovo ni bila helera, ker govore o njej njemi .sodobnilu laskav-o. ^ V Šparli SÖ bila „društva žen", ki so jih vodile najbolj nadarjene m izo.bra-žene žene Tu .so se mlada dekleta izobraževala ter učila peti m recitirati. Podobno so ustanovile žene na tesbo.« „kult ranetnosti", le živahnejšega m v večjem obsegu Ustanovile so klube, kjer so negovale pesništvo m umetnost. Zdi se, da je .bila Sapho središče takega estetičnega kJiiba, ki je iimel namen služiti Muzam, «oli nje so se zbirala dekleta iz razmh krajev Grcije, da bi se učila poezije in miuzike. Ohranilo se je 14 imen Saphmih tovarisic m učeink. Društva eolsldh žena lahko iprimerjamo s sijmostami in penzionaü, potem s konservaitoriji za muziko in deklamiranje, naposled z literarmmi krožki. . j. i ■ ■ t,-i Izključeno pa tudi ni, da je bila Sa,pho svečemica boganje Afrodite, ki je bila zla-sti na Lesbosu posebno vsegamogočna. Kakior vsem ženam iz ixstosa, je bila tudi Saphl umetnost nad vsem; ponosna je bula na svo.i pesniški talent in smatrala je, da se vse materialne pređnos,li gube pred duševnimi. Saphina liriJia je različna; pisala je himine, ljubavne pesmi in epitalaniiume (pesmi mladoporočeincem. odn. ženinom in nevestam). Njeni sliihii kažejo razkošno bogastvo oblik; njen izraz je sugestiven Vksled neposrednosti; skala njenih tem je bogata. , • Bilo je devet knjig Saphinili pesmi. Vse so izgubljene. Razdeihtev pesnili je bila po metriki. Prva knjiiga je bila v safijskem metru- - ki ga je sama iz- 294 oašla V TOaki Imjigi so bile. pesmi z najrazUčnejšmii idejami m čustvi. Od Yseb pesmi je ostalo 170 fragmentov (odlomikov) m 2 ceU pasmi.; Saphina erotika ni disharmonična kot peržanska ali araiiska, marveč je. ohra-■nila sršfco prednost, mm>, sklad dn ritmiko. Prva pesem je posvečena boginji Afrodiiti, Tudi druga ohrainjena pesem je slavna Prestavil jo je rimisM lirik Kabul in posvetil svoji Leztaja. Poles tega se je ohranilo še precejšnje število Saphiiniiih epitailaimumov, kjer se naliaj-ajo najlepše slike iz prirode in najbolj skladne primerjarve klasime poezije. En epilalaanium je ohranjen tudi v Kailiilovem prevodu. _ V pesmih tudi sebe smalizira: ,JSIilsem hudobna po narav», marrec blaga... Liuibim flinoist in ljuibezen ima zame isij in lepoto sohica... Ivaterun storm dobro, me najbolj žalijo..." Pogosto pokaže tudi motna stanja svoje duše: „Ne vem, kaj naj storim, duša mi je razdeljena ... Žalostma isem m isčem ... Ne mislhu se doitaiffliiti neba z dvenia rokama..." prepraslost Sapbinega slila je često zelo graciozna: „Sladaia mati^, ne moreni tkati, zlomilo me je ihirepbnenje po mladeniču... Deklica, deklica, zakaj si odšla od mene? — Nikoli ne bom prišel več, nikoU ■ ■ •" Že fragmenti zadostujejo, da opravičijo vzhičenje Grbov vsled te nenava/toe žene ter da pokažejo, koliho je imela zmisla za lepoto, ljubezen m prirodo. Iz njenih stihov vejejo vonj, barve, glasovi in svetloba juga. Lepota njenih stihov je zanesla poslušalce. Pisatelji v „Grški Antologiji" jo imenujejo deseto Muzo"; „otroka Afrodite in Erosa", „učenko Gracij , ponos Orske, tova-rišico ApolonoTO, in ji prerokujejo nesmi^lnost. Kakor iso dejali, da J« Homer edini pesnik, tako je bila ona ediina pesnica. Modri Solon je rekel,_ko je süsat oitratd svojega nečailia Saphino pesem: „Ne Ml bi rad umrl prej dokler se nisem naučil na pEumet teh stiihov!" Sh-abon piše v svoji Geografiji: „bapho je büa čudna osebnost, nokoli, odkai- Ijmdje pomnijo, se m vedelo za zeno, ki bi se mogla primerjali vsaj mailo z njenim pesniškim talentom." Tudi Horaoij hvali njenio pesniško nadarjenost. ^ Prebivalci Antilene so bili tako ponosni na svojo Saphp, da iso vkovah njeno sliko na .svojsm denarj.u... „in čeprav je bila žena," kakor je dodal Aristotel. Med maloštevilnimi slavnimi ljudmi, ki so bili islikam na atenskih vazah, je bila tudi Sapho. Vendar se zdi, da mi bila lepa. Platon praivi v svojem delu PhiedDosu, da je „divna", pa pri tem gotovo miisili iua lepoto njenih pesm. Malcsinras Hiriinus je dejal, da je bila majhna in črnka, Ovid pa, da je bila ganijalna, toda neznatne zunanjosti. Domohariis gOTOri zopeil o njenih krasnih in pametrbih očeh, Anaki-eon pa omenja njen T>rijetni glas. Sapho nam je ohranila tudi imena še nekatrili pesnic. Tako citira kot svoji tekmovalki Gorgijo {iz Kolofoiia) in Andromedo. Od njih del ni ostalo ničesar. Toda znano je, da je Damophila, prijateljica Saphina, pesni-kovala po njenem vzgledu. Napisala: je Minno pergejski Diam, ki je skoraj "otovo posnetek Saphine himne Artemidi. , Slavna je ostala tudi Dorka Eni n a iz Telosa iz 1.400 pr. Kr., čeprav je uimla že v devetnajstem letu. Znana njena pesem je „fteslica", ki jo je na s.krivaj spesnila iz slraihiu pred materjo. Vsebina pesmi ni znaina, domneva pa se, da vsebuje njena mlada čustva, ki so se porajala pri monotonem delu. Toliko se ve da je bila sestavljena iz 300 heksametrov in se je smatrala kot zelo posrečena in mnogi so ji dali mesto poleg Homarjeve Ilijade m Oteje. Mnenje s.tairih Grkov o njej je bilo zelo laskavo. V „Grškli Antologiji črtamo: To .so Eriniee pesmi: Kako so lepe, kako zvočne! Bila je dekle devetnajsto iet, toda pisala je mnogo bolje kakor večina moških. Da jie smrt nekoliko zalkasnela, agava slava bi bila enaka njeni?" ^ , ^ . Za pesnico Korimo iz Tanagre se pripoveduje, da je premagala petkrat v pesniški tekmi Pindarja. No po mnenju nekaterih je imela uspeh vsled neznanja sodnikov, po dnigiih zapet zaradi -svoje le,pote, toda nikakor ne 295 vsled vrednosti svojih pesmi. Njenii fragmenti iso posebno važuii ker omenja v njih druigo pesnic<> Mirtiis, ka je tuđi tefcmtuvala' s pitidfurjem. Netočno pa je, da sta bili Korinai in Mjiitis Pimdarjevii učiteljici. Anekdota kaže, kako raEuinaito je pojpaovala Korina upioraibo miiJtolo&kiti motivw V poeziji. Riindar jd je pri nEđsi priliki čital neko svojo himno. Prvih šest stihov je -vsebovajlo iskoraij celo tivljainsko mitologiljio. Povodom tega mu je rekla: „Sejati se mora z roko, ne pa s polno vrećo." Mirti s iz Bizainta, mati tragika Homerja, je pisala epe, elegije -iin lirske pesmi. Antipater. iz Tesalonika jo je visoko cenil in s Prateilo, Aniito, Sapho, Erino, Telesilo, IKorino, Nosido in Miitrido jo je prišteval k devetim zemeljskim Muzam. Kot njeno najholjše delo >se smatra „Himna Pozejdonu". Zelo spoštovana je bila tudi A mi t a iz Tegeje v Arkadiji, ki je zastopala mlajšo peloponeško liriko in je bilo sodobnica Mi t radi ne iii Nosi dine. Njene pesmi se odlikuijejo z nežnostjo in jasnostjo misli, stii je eleganten, epiteti pa lepi. pisala je epigrame in religiijske pesmi ter uvedla navado, da se posvete pesmi mirtvim živalim. Ohramjonib je priblžno 20 epigramov-Naivein iti živahen je mjen epigram petelinu: „Ne boš me več v rani zori budil iz spanja s prhutanjem s(vojih k!ril,ker te ibo skrivaj v spainju napadel razbojnik, m ti zahrbtno zasadil noht v vrait ter te ubil!" Poleg Sapho in Erime je Anita najživahnejši talent med grškimi pesnicaimi Serijo grškili žen, ki so pišale pesroii, končuje N o« i s iz Lokra v Spod, Italiji iz časov prvega Ptolomeja. Od nje je ostal epigram, M slavi Sirakuzanca Rintona, ;po(tem doigi govori o njenem grobu i. t, d. Pohvaljene so tudi njene erotične pesmi. ») Mphilus omenja kot Saphina Ijiibimca dva najhudotonejša satira: Arhlloha in Hiponaksa, Homeir, slavni grški pesnik; morda tudi psevdonim pesnika ali pa nabiralca narodnih pesmi, ali pa celo mitološka osebnost. Najslavnejši deli sta; Ilijada in Odiseja, hetera = tovarišica; pozneje vsaka ženska, Id je služila bogu ljubezni. Ddile so se v .prave toivarišice, ki so imele le 1 prijatelja, potam v ljubavnice, in cestne ali javne ženske, *) Aspazija iz Mileta je bila druga Periklejeva žena in je prinesla iz svoje jonske domovine pravo razumevanje filozofije. Duševno je bila visoko nad Atenkami in je bila iniciator velikega duševnega poleta po peržanskih vojnah. Ker, je bila preveč svobodomiselna, m bila všeč komediografom (pisateljem, komedij), zasmehovali so jo in krivdi za samoško in peleponešlco vojno ter razSMli o njej netočno mnenje, da je bUa navadna hetera, ki je pa Mla nekoUko duhovita, ") Literarni krožki v damskih salonih so bili posebno priljubljeni v 17, stol, na Francoskem. Najslavnejši je salon gospe Ranibouillet, ker so se v njenem „modrem salonu" zbirali vsi veliki duhiovd njene dobe (f 1665). •) Theodor Bergk v delu: Poetae Lyrici Graed, III. Band, 4, Aull, Laipzig 1882, je obelodanil sploh vse, kar se more reči o Saphi, Njene pesani so se ohranile do 3, stol, po Kristu, takrat pa so jih sežgali v Rimu in Carigradu skupaj s pesmimi drugih grških lirikov, 'Učiteljica. Maksa Samsova. Štiri gole stene mračno zro na mene ... V kotu postelj borna, boren stol kraj mize ... Sama tu ob peči Štiri gole stene, v ogenj zrem žareči, boren stol kraj mize ... v srcu žalost grize... V srcu žalost grize ... Nikar ne toži!... Ruža LucijaPetelinova. Če se razgrne kdaj oblak široko preko vseh nebes, dekle, nikar ne toži u mrak! Ko noDa zarja zarosi ognjene kaplje v dednjo bit, natoči u dušo solnca si! V bodočnost verno seje čas, kar nam v pogumu dozori, vse drugo pada v večni mrak. O vživljanju v glasbo. MiUca Schaupova. G I rešni, izmučeni bijemo večno borbo življenja. Kje je nekaj, kar bi v težkih trenotkih blažilo, mirilo, dvigalo? Kje je tisto neznano, ki zamore obogatiti marsikateri pusti dan, zadušen v topi enakomernosti. Večnost nam je ob ustvaritvi poslala svoj žarek v dušo: hrepenenje po vsegamogoćni lepoti — umetnostd. Toda mmogi ljudje so se divje oklenili grude, snovi, in ne znajo več dvigniti pogleda od nje. Žarek večnosti bi se komaj še dal priklicati nazaj v njihove duše. Snov je človeka prevarila; naredila ga je trdega, lakomnega, večno nezadovoljnega. Tak človek v svoji nevednosti in nerazumevanju še zasmehuje sveto človeško bogastvo, umetnost. In takih ljudi je mnogo. Vehko manj je onih, ki .so dvignili poglede in jo vzljubili od vsega srca, a najmanj je onih, ki so se zamaknili v razkošne dvorane njene najbogatejše hčere — glasbe. Nevedni človek pa hodi dan za dnem mimq, njenih vrat in nikoli mu ne pride na misel, da bi jih mogel odpreti. Ko mu sočlovek ponudi roko v pomoč, jo brezskrbno odkloni z, jedko besedo: „Roman že še dobim na posodo, tudi sliko včasih pogledam v izložbenem oknu, a koncerti — ti so le za denarne ljudi!" — Reče tako, čeprav je morda prejšnji večer zapil bogve koliko. — Toda? Morda je glasba res samo — na prodaj, za drag denar? Žal, do najnovejših časov so bili koncerti in glasbeni večeri sploh le za ožji, imovitejši krog. Danes pa ima skoro vsakdo neštevilne prilike, da sliši dobro glasbo: radio, gramofon, javne ah dobrodelne koncerte itd. Dober radio in gramofon sta sicer še vedno v oblasti denarnih ljudi; tudi seveda v svojem najpopolnejšem primeru ne moreta uspešno tekmovati z neposrednimi glasbenimi večeri, vendar dajeta srednje premožnim slojem, posebno deželanom, prihko, da poslušajo težjo, resnejšo glasbo. Toda vse modeme iznajdbe nam malo pomagajo, dokler je toliko ljudi, ki bodo ljubitelje glasbe zavrnili ob vsakem muzičnem delu, ki bo le količkaj globlje: 297 „Tega jaz ne razumem. Ni mi dano, da se vživljam v skrivnosti glasov. To je le za obdarjene izbrance." ■ V takem mišljenju je pravi vzrok, da ostanejo vrata glasbe zanj zaprta; človek misli, da se zanj odpreti — ne morejo. Res je sicer, da človek, ki ga večnost ni posebej omilostila z močnim žarkom, ne more, postati virtouz. Res je tudi, da gre od muzikalega daru ustvarjajočega do onega, ki se bo zaman trudil, da ujame v zavest lepoto glasov, dolga vrsta različnih zmožnosti. Na vseh poljih pa vidimo, da je nekomu to ah ono območje bližje, zaradi česar pa ima vendar vsakdo dolžnost, da se skuša vživeti v življenje drugih območij, s čimer le obogati svoje omejeno obzorje. In ravno to je ideal človeka: kolikor mogoče razviti vse svoje zmožno.sti do vse-sitranske izobrazbe duha, ali z drugimi besedami — harmonična kultura. Temu idealu pa se ne moremo uspešno približati, ako nam ostane tuje tako veliko območje, kot je glasba. Da pa se je tudi v tem območju mogoče približali temu idealu, zato govore statistike, n. pr. šolskega petja: število onih, ki so popolnoma nezmožni zaživeti ob skladnosti glasov, je kar najmanjše. Tako drobno je, da se kar od početka ne sme šteti vanj prav nihče. To se pravi, prav vsakdo sme upati, da bo obogatel vsaj v delnem uživanju glasbe. Kajti ni res, da smo taki, kot se zdi, da nas je narava dala, in tudi ni res, da je naša volja brez pomen^a. Filozofe, M so talüo govorili in s tem podpirali človekovo slabo nagnjenje do mrtvega brezdelja in brezskrbnosti, so premagali živi primeri nekaterih umetnikov svetovnega slovesa, ki v mladosti niso imeh veliko daru za glasbo, svojo slavo so dosegli s trdno voljo in delom, s katerim so se poglabljali vedno dalje v skrivnost tehnike. Veliki Wagner sam je najjasnejši primer. Krivda „nerazumevanja" je torej v človekovi šibki volji. Udobno je ostati v leni prijetnosti, rekoč: Glasba ni zame! Nespametnik je aiepreniišljeno zaigral eno največjih lepot življenja-Obsodil se je, ker ne ve, da sta ušesi čudežni kamrici, ki sta sicer včasih res prav trmasti in nepopustljivi. Udarja ton na vrata kamric, toda vrata se ne o'dpro. Zavest ostane topa. Udarjajo pa toni češče, uho se nanje navadi, v kamrici niso več tuji, neprijetni gostje. Zavest se čisti, iz neurejenih ropotov raste neznana, nezaslutena lepota. Mogo nas je, ki se spominjamo prvega koncerta, ali celo prve opere, ki smo jo slišali. Vsi zmedeni zremo na oder, gledamo gibe, skušamo ujeti pesem, toda zmešnjava je strašna: hočemo poslušati pevkino pesem, a motijo na.s glasbila orkestra, hočemo poslušati orkester, a moti nas oko, ki pozorno spremlja vsak gib na odru. Cim bolj bi si radi očistili, uredili istočasne vtise, tem večja je zmeda. Razočarani, nezaiipni napram onim, ki hvalijo predstavo, se vračamo domov. Ostalo je nekaj slik, že dejanje samo je nejasno, še treh besed nismo prav razumeli, od glasbe pa ni ostalo prav ničesar. 298 Res, samo velikim talentom je dano, da se kamrici udasta že ob prvih zvokih glasbe. Za nas vse, smrtnike, pa je treba navadno mnogo potrpljenja in zdrave volje, da se odpreta. Ta zdrava volja pa mora delati v dvojni smeri: zunanji m notranji. Zunanje delo je v tem, da človek vedno znova išče prihko, da glasbo posluša, če mogoče isto delo večkrat. Še hitreje pridemo do vzivljanja v glasbo, če si oskrbimo katerokoli, vsaj delno tehnično izobrazbo: bodisi da smo vsaj nekaj časa svirali kaiio glasbilo, ah pa da smo sodelovali v kakem pevskem društvu aü prisostvovah predavanjem o glasbeni tehmilu. . n Samo to zunanje delo, pa je dovoljno le za onega, ki je po naravi toliko obdarjen, da pride ton do njega in se ga že polasti. Večini ljudi pa je potrebno, da se zberejo v — notranjem delu. 2al, veliko ljudi mish, da je dovolj, da so kupih vstopnico m sede v koncertni dvorani. Šh so, ker je splošno mnenje tako, da glasba po^-šuje, paplemenjuje. Da bi se zdeli 'lorej tudi oni odlični, gredo na glasbene večere, toda vdajajo se dalje niishm na pojutršni zaslužek, ah ski-b, ah zabavo; glasovi pa', lepi, posvečeni hočejo v njegovo dušo, toda kamrici ostaneta trdno zaklenjeni. Človek dobire volje ravna često drugače. Ne prihaja samo- v dvorano, temveč ondi nasilno strne vso svojo zaves,t v eno samo — poslušanje. Pri koncertu bi oko najraje begalo, opazovalo, a ne sme; prisiliti ga je treba, da oslepi. Misli bi najraje delale načrte za jutri, pregnati jih je treba. Vse telo mora'potom ušes biti ena sama, krepka, nemotena volja — doživeti glasbo. In v tem je bistvo notranjega dela zanjo. V.začetku kljub vsemu prizadevanju mnogi ne zmorejo narediti reda v veliki množini vrstečih se tonov; utrujeni so, v zavesti nerazumevanja,, vsa dobra volja hoče popustiti; na sredi poti je človek obupal in vse delo je bilo zaman. Hotel je priti do cilja naenkrat, kar ni mogoče ne v glasbi, ne ha drugih poljih. S potrpljenjem pa bomo nenadoma ujeh motiv, čisto kratek niz glasov. Vse ostalo bo šlo mimo nas, toda odkritp tega malega motiva nas je mimogrede iznenadilo, dalo nam prvo slutnjo pravega uživanja. Isti motiv se bo v drugačni predelavi v toku kompozicije ali pesmi še ponovil, nam bo že star z.nanec, zazvenel bo vse polnejše in polnejše. Sčasoma, morda čez več glasbenih večerov, bomo ujeli kak daljši melodični stavek. Veliko not bo šlo mimo nas, a v nas še nevajenih bo se vedno zvenel stavček, ki smo ga ujeli. Stopnjema bomo celo melodijo tako polno doživeli, da nam bo trajno vtisnjena in nam bo pela v ušesih še dolgo potem. Nadaljei razvoj nam bo dal užitek tudi od tistih vmesnih vezav, ki so se nam zdele nekoč čisto brezpomembne. Vztrajnost ne bo škodila več, da bi te vezave zgreših, ker smo še vedno v zaznavanju prejšnjega motiva temveč bo dosegla le, da nam bo prejšnja melodija še v zavesti, obenem pa zveze, prehodi k drugi in bomo sledeče povezali s prejšnjim' v eno linijo. Za vsako globlje vživanje v glasbo mora biti vztrajnost 299 čim bolj, razvita. Le z njeno pomočjo nam postane linija jasna. Ciin bomo napenjali svoje zmožnosti, tem daljša bo linija, tem večji užitek. Na taki stopnji doživljanja se ne bo več zgodilo, da bomo na težjih mestih izgubih zaiveat, da poslušamo glasbo, in se ne bomo več izgubljali bogvekam v vsakdanje misli. Cas in volja nas zamoreta privesti do visoke stopnje, ha kateri poslušamo dolgo kompozicijo, kot je na pr. simfonija, in si jo osvojimo. V zavesti je jasna predstava razvoja, vsa tehnično in življenjsko doživeta lepota. Bogastvo glasbe še vedno ni izčrpano in tudi ne more biti; znova in znova najdemo ob ponovnem vživljanju tudi istega dela vedno novih lepot. Ne slika, ne pesem ne zamore nikoli popolnoma podati odtenkov človeške duše, vsega življenja, vsega wemirja tako kakor glasba. Toda ni besed, ki bi izrazile, kako bajen je njen svet, kako bogat! Kako človeka z nevidnimi žarki objame in mu napolni dušo z. doživetjem, ki je primerno njegovi duševnosti. Kajti za vsakega od nas, ki smo si tako različni in vendar tako podobni med seboj, vpliva glasba na drugačen, čeprav podoben način. Za nekatere ljudi je glasba samo uživanje, ugodje ob blagostanju z\'okov. Druge, manj razumske, čustvene, otožne dvignejo glasovi s trde zemlje v svetove, kjer vse mučno in težko postane nenadoma oddaljeno, spremenjeno, povišano. Vse njihovo bitje se prilagodi značaju pesmi, ki jo poslušajo. Z njo sč radujejo, z njo jočejo. Drugi, močni ljudje, otudeli v življenjskem boju, nevede odpro stisnjeno peist; vse strasti izgube surovost, glasovi jih pomirjajo, posvečujejo... Druge spet, Id nosijo v duši zagrenjeno, zakrknjeno bol, obdajo glasovi iz daljnjega sveta in njihova bol se zrahlja, zaječi in se izjoče olajšana ... Kdo bi vedel, ka:fco vse prihajajo glasovi v nas, kako vse nas bogatijo s svojim živim sveitom sreče in boh, miru in nemira, hrepenenj in iskanj. Eno pa je gotovo: tisti njihov svet zamore mogočno zagospodariti v naših dušah in jih napolniti z nadzemsko srečo, tolažbo, dobroto. Kajti radost v glasbi ni tista divja, ki pušča utrujenost za seboj, njem obisk je globokejši, polnejši in svetlejši. In jok ni tisti skeleči jok naše bolne doline; ču-dotvomo zdravilo je, ki z žametnimi, komaj slutenimi prsti tolaži, osrečuje. V njenem kraljestvu postane vse zemsko še bolj zemsko, a obenem nadzemsko. Razmerja se širijo v neskončnost. Toda ni pravih besed, nji dostojnih. Pojdi, človeik, sam, z dobro voljo stopi plašnih korakov, polnih svetega spoštovanja k pragu tega čudežnega, -najčudežnejšega sveta in prisluhni večni lepoti skrivnostnih zvenenj. Veruj: kakršnakoli je tvoja duša, kakorkoli jo bodo glasovi prevzemali, po večerih glasbenega uživanja boš nadaljeval trdo življenje bolj čist, bolj svež in bolj bogat! 300 . . . kamen do kamna palača. Anka NikoUčeva. l^aj sploh ne hodi, drobna gospa, o kateiu vam bom danes pripovedovala, ampak teče. V najneveirjetneiših ulicah jo srečaš, kalio nekam hra, ob najčudoviitejšili ra-ah se iti utrne nekud iz tramilvaja — in že teče. Pa to ]e že redko, da sede kod na tram, navadno kai" teče. Medpotoma a da se toliiko «praviti, maj^sikatera misel, ki se hipno porodi, se da izvršiti kai- na mestu, marsikatera kljuka mimogrede pdliisniti. Pa kaj bi imiogo razmotri-vala, naša ljuba, majhma gospa pač teče. Najrajši nosi plašč. Ne vem, koliko različnih plaščev isemi že pri njej naštela. Plašč, :to je tako kooHodno. Ne samo, da se da naglo sleči in obleči, glavno je pač, da ima žepe. Kajti v žepe se da vsemogoče stlačili, vse tisto, kar nima več prostora v obširni ročni torbici. In v njeasi torbici ima prostora maiisdkaj. Njena torbica je vse otb eneau: blagajna, registratma, korespondenca, zaloga vzorcev in celo prodajalna. En gros in v detail. Posebno tatarat je prodajalna, kadar je treba razpečati vstopnice za dobrodelno alu narodno prireditev. Celo banka ,postane ta torbica, ta-esor. To je takrat, ko počivajo v njej ikakišiie za prodajo namenjene srečke, na primer „Srečke kola jugoslovanskih sester". Nu, da, zdaj pa že veste, da se metnim o naši gospe Minki Gašperhnovi, tej «eumomi, neustrašni, neupogljivi in tako neizrecno skroanni narodni delavki. Giril Metod in Sokol, dijaki in „Kdo" in vsako, vsaiko drustvx), ki rabi po-ärtvm'alnostii in pridnih rok, že od njenili miladih let trka na njena vrata. In čeprav je najbolj skrbna gospodinja in mati, si vedno še odtrga ure in dm od gospodinjstva, potem pa dela ponoči. Je pač tudi zdrave gorenjske korenine naša ljuba gospa. Saj vem, da bo huda, strašno bo huda, da sem vse to napisala. Ampak kako pa hočete, prosim Vas, da naj pripovedujem o lepem „Domu Frimje Tavčarjeve", ki ga je postavilo naše ženstvo v Kraljevica na Jadranu in ga posvetilo zdravju naše mladine, ne da bi vedno in vedno priplavalo na površje ime gospe GašpeiDlinove. Že lepa zamisel je bila njena, da naj ibi se s postavitvijo „Doma" proslavila eOletniica naše vzoame ženđie prvoboriteljice gospe Franje. In njej se je porodila misel v temeljnem finansiiranju te misli s prodajo spominskih slik naše narodne voditöljdce. In njej je pripadla naloga, da je slavljenko z?vii-jačno pmipravila do tega, da se je dala res slikati o priliki, poseta pri svoji hčerki v 'Zagrebu. In ona je propagirala svojo misel najpreje pri najožjih ljubljanskih narodnih sodelavkah v Kolu jugoslovanskih sester, predvsem EngelmaoiOYi in Pajničevd,, odkoder so pridobili za sodelovanje druga ženska društva v Sloveniji,>pa tja po vsej državi. Kmalu je bila široka organizacija prodaje slik izpeljana in pi-vi kamenčki so se začeli zbirati. To je bilo leta 1927. Leta 1928. so zannogla ženska društva poldoniti gospej Franji Tavčarjevi že pomemben temeljni kamen za počitniški dom, okroglih Din 100.000. Temu daru „Ženskega saveza" so se družiile kmalu nove poklonitve, dobički raznih prireditev itd., talm da je bila zbrana leta 1930. svota 157.000 Din. Bil je skrajni čas. Dotedaiije ferijalne kolonije, ki jih je organiziralo „Kolo" od lela 1923. dalje, najpreje v Ribčah, potem v Olševku in končno v Omišlju na' otoku Krku, prvotno v šoli, pozneje v Decikerjevih barakah, so pakazale toliko rastočih težkoč in nedostatkoiv, toliko neprilik se je pojavilo, da je bilo nujno potrebno zadevo stabilizirati na frdnih tleh pod lastno streho. Resno so začele naše predvidevne žene razmišljati o stavbi in že so imele skoro liupljeno zemljišče. Prav tedaj pa se jim je ponudil posebno ugoden nakup 335 v mestu Kraljevici na gornjem Jadranu. Za samo 350.000 Din .smo kupili lepo, ijz d-veih vezanih vil sesloječo .stavbo z loggianti in terasami, veMkia». igriščem tik ab morju in z lastnini kopaldščean. Taikoj .so zaigra:bile. Seveda je odločno vplivala žopel naša Gašpemliiiova. nane.s odpira porao-son dom gostoljubno svoja vrala stotinam naših okrep-čila potreteih otralt. Nad sto lastnih, z lastnimi žimnicami in lastoim perilom opremljenih ,posteljic čaka v 19 solnčnih, ziačmih, panketirainito sobah. In v prostrani kuhiinji z ogrommim štedilnikom čaka neumorna Micka ob kadečih se loncih, in velika obednica čaka z ličnim belim porcelanom po mizah, kozarci in nikljastim priborom. In zunaj čaka s soljo in jodom propojeni zrak, in solnce, in moii-jc, in školjke, in čohii, tn pesok, in kroket, ping-pong im žoge tea" vse tiste tisočere čudovitosti, M jih najde otroško srce du otroška fantazija na tako krasnih poöifmitfah. Predvsem pa .najde vsako mlado srčece tam svojo drugo mamo. Dobro gospo Gašpetlinovo. Neutrudno gospo Gašperlinovo. Zlato gospo Gašperlinovo z njenim nezlomljivim opti-mizmoim, njeno neizčrpljivo dobro voljo iin njeno neiamemo potiipežljifvostjo. In nobeno izmed njenih malih me leže k ipočitku, ne da bi se poslovilo z objemom — Nič ne pravite slabega o današnji mladiini. Samo v prave roke jo je treba dati, pa malo Ijubezmi je treba ra^prosti-eti nad njo in nekoliko razumevanja za njene 'brige, pa je vsa zlata. Tako je leimalo lani in letos v „Domu Franje Tavčairjeve" v Kraljevici priiibližno 450 malih aai velikih otrok, vsako leto po 2 koloniji z nekaj nad sto .otrok vsakokrat. Nekaj jih pošlje mestna občana ljubljanska, približno polovica plačuje polno oskrbo (700 Din za 4 tedne, vštevši vožnjo in vse Stroiškeš, nmogi .so .sprejeli za imianjšano vzdrževalnino, nekaj, in ne baš. malo, jih pa pošlje Kolo zastonj. . „Lepo vas prosian," ji pravim, gospej Gaäperlinon'i namreč, ko jo zajamem zadnjič na enem iamed njenih brzih potov im jo posadim za kratek hip v miren kretičck, „lepo vas prosim, kako pa vendar tole delate. Dolg imate še na hiši, pa vse popTa\ijate, ličite, zidate, oonetujete, pleskate tam, doli, kakor čnjem, in s t^to tečno in okusno hrano se pohvalijo vaši kolonisti, in še toliko brezplačnih jemljete s seboj na morje?" „„Kaj pa hočemo? Ko pa so tis.ti vedno najbolj potrebni. Kakšno veselje je-gledali, kako prazniijo krožnike, kalco se jim napihnjejo liiSka in rde in rjave, kako jim zasijejo medla oöka in se jim mišice krepe, da kmalu splavajo-po morju kakor ribice. Vsi .se naiučijo plavati, prav vsi," mii zatrjuje vneto,, „kar med seboj se naučijo in veslati tudi. Oni, ki znajo, naiuöijo manjše-Zato tudi radii jemäjemo nekaj starejših otrok s seboj. Je lepo medsebojno tovarištvo in obenem nadzorstvo. In -naše velike deklice so prav pridne. Kaj rade pomagajo Micki v kuhinji, pa brišejo krožnike, da se sveM, iih, in krasijo obednico. Pa seveda samo tiste, M hočejo, ki jih to veseli. Le posteljo poslati in svoje stvari v red« držati, to mora vsak kolonist sam. Nn, da, stairejši smejo seveda pomagati mladim! nerodnežem, in tako je mnogokrat, toliko šaJe in smeha, da tudi to opravilo postane zalbava." „To je vse prav lepo, ampak za polne krožnike in lonce je -treba tudi poJlne-mošnje. Vidite, ta točka me zanima." „No, nekaj prigospodariino, nekaj nam dajo oWa.sti in pa dobni ljudje. Malo-je treba poiberačiti. Za mladino in njeno zdravje ljudje radi dajo. Najhujše-je paič bilo letos, ko je bilo treba toliko popravil iin novega linventarja, vso posodo, kuhinjsko in namizno, ves pribor" ^ ■ „Pa menda niste vsega tega nafehtali?" ■ „„1, seveda, kako po bi bili kupovali brez denarja. Pa nismo niti beračili. Samlo malo potožila sem se plemeniti gospej, pa nam je vse 'to podairila.. Ne vem, če ji bo to prav, ampak naj le vedo ljudje ,da je gospa Jelka Agnola, solastnica znane Ivrdke na Dunajski cesti, naša velika doibrot- 302 Minka Gašperlinova. Angela Agnola. niča. Da, kompletoio posodje za lüO oseb dz belega, lepega mučnega porcelana nam je podarila, sto kozarcev lin sto wökov za -vodo in .skled za kuhinjo, čakajte no — "" Brskala je nekaj po svoji registratuni — blagajni — prodajakri, preložila pai-nabasaaiih touveit z napisi, iti že sem se bala, da je zvečer kje kakšen koncert v dobrodokie sva-he z neprodanimi v.stopmcaiiii, pa ga je že imela, listek. „Slučajno ga imaaii s seboj, seznam letošnjih darovateljev različnih prispevkov za naš donx, ker moram —" (Ona namreč vedno nekaj imora). „Pred vsem gospa Agnola. Poleg več tisočev wedne poklomiitve nam je izprosila pri njeni češki tovami-dobavittdjiici 3 zalboje šip za naš dom v vrednosti 6000 Dill. „ „Vse zastonj?" " „Vise. No pa poglejte, če vas zanima. Cele vagoaic sem letos vlekla doli. Vse naprošei», večinoma podarjeno, ali prodano pod lastno ceno s 30% popustom." In poleg tega „velikega dohirotvora" v blagu (je Ma napisana banska uprava, ki je naklonila Diim 20.000.—, Ministrstvo za socijatao skrbstvo Din 2000.—, imnistrski prcdsedmik general Živkovič Din 1000—, knez Anersiperg Diin 1000.—, Neimenovani Din 2000.—, Narodna banka Din 1000.—, Trimteljska preiruogoikopna družba Din 1500.— (za apno). Ljubljanska Jcreditna banka Din 500.—, Kranjska iiMustrijska družba Jcsenice je dala vse betonsko želelo v -vTednosti Din 5000, Tvrdka Sutlaj Din 500 — (name.sto lesa). V blagu pa zopet: tvrdka Hajnrihar 15 m» parketov, „Lesna" (Dolenc) les in deske, „Alpeiko" 70 kosov eternita. Medic in Zanki vsO' potrebno banro, itvrdka Horvat 20 kg terpentina, tvi'dke Mayer, Krispcr, Skabcrne povoščeno platno za vse mize, Kom lesnocementno' streho za iteraso, Kolmaii ste-kleiiino, Brown-Bovery vse električne naprave (plačala račun Din 3000.—). Popuste pri nabavi blaiga so dale tvrdke: Martinčič pri štedilniku Din 1864.— in še podaril dva velika peikača in pribor za štedilnik. Rude lin kovine (ravnatelj Lovšin) pri nabavi pločevine 30%, Dalmata cement. Uprava Auer-.spcrgovih posestev iW., Mestna liraiiilnica pa je odkupila „Kolu" za 20.000 dinarjev srečk, in še ni bilo, konec vrste. 303 Ali se še čudite, da gospa Gašperlinova ne hodi, aanpak samo teče? Saj we to in marsikaj dmgega mi Mlo trete samo ipprosiiili, ampak tudi iKmisliti, kaJkidirati, korubiniratii, eksipediratl, raztON'oritii, nadzirati, komandirati, di-sponirati — in jie eksplodirati. Ampak danes pa le stoji dom. In zdaj delajo zadnja dela. Samo Micta je še doiltt, zvesti adlatus gospe Gašperiinove. Seveda ima še nekaj s paradižniki ali z gobami. Pripravi: 40 dkg makaronov (pekatete Jajnine), 5 zrelih paradižnikov, 1 majhno čebulo, 1 žlico moke, 50 g surove šunke (gnjati), 50 g dobre masti ali presnega masla, A litra mesne juhe al razredčene pečenkine omake. Navodilo: Skuhaj makarone (Pekatete Jajnine) ter jih od-cedi. Čebulo in šunko duši v razbeljeni masti ali presnem maslu in prideni dobro zre-zane paradižnike, da se popolnoma zduše. To omako potresi z moko, zalij z govejo juho in pusti, da se popolnoma skuha. Nato pretlači vse to skozi sito in zmešaj s kuhanimi makaroni ter postavi vroče na mizo. Jed lahko obložiš s paradižniki, narezanimi na ploščice. Pri pripravi z gobami vzemi 1 kg lisičk ali jurčkov. Ce porabiš šun-kino juho, ni treba potem surove šunke. Zadostuje za 4 do 5 oseb. skladnosti osebe; takega človeka imajo vsi radi. Ali je pa neprijaznost vedno znak surovosti? Nikakor ne. Saj je mnogo nelju-beznivih ljudi, ki so pa vendar pošteni in značajni; svoje dobre lastnosti zakrivajo z neprijaznim, odurnim vedenjem. Kaj radi smatramo osebe, ki se nam pri prvem spoznanju zde neljubeznive, za nesimpatične; šele ko jih pobliže spoznamo, odkrijemo dobro zrno v trdi lupini. Vendar ima vsak normalni človek nek socialni čut, prizadevanje, da bi pripomogel k obči blaginji, ne pa da bi prišel z njo v navzkrižje. V tem je temelj družabne vzgoje. Lepo vedenje, ki ga priučimo svojim otrokom in ki si ga sami usvajamo, izvira iz socialnega čuta. Sem pa spada tudi ljubeznivost. Če nas ni narava obdarila s prirojeno ljubeznivostjo, pa si jo moramo privzgojiti. Saj ne živimo kot samotarci in pu-ščavniki, ampak sredi človeške družbe. Z neljubeznivim obnašanjem motimo mir in prijetnost svoje okolice. Kolikokrat se je že zgodilo, da je prišel v prej tako veselo družbo neprijazen človek, pa je takoj pokvaril razpoloženje. Kaj mi pomaga, če ima moj sosed pri mizi še tako dobre lastnosti, ko pa sedi poleg mene čmeren in redkobeseden in mi samo neprijazno odgovarja. Morda mish, da bi bil hinavski, če bi mi kazal vesel smehljaj mesto kislega obraza, ako je njegovo duševno razpoloženje temno. A to mnenje je napačno. Ce se ta naš neljubeznivi sosed ne čuti dolžnega, da bi pustil svojo neprijaznost doma, naj bi bil raje še sam ostal doma, mesto da kvari razpoloženje svoji okolici. 311 Knjiga. Konstantin Fedin — J. Vidmar: Me s t a i ii leta. — Tiskovna zadruga v Lnibljam. Pisatelj sam najbolje Icarakterizira svoi roman v poglavju, l(i ga nazivlje „Se vedno rožice"; „Malo jih je v našem romanu (rožic); dekleta jih imajo rada in se jeze na pisatelje, ki govore o črni vojski, o stavkah in kraljih, namesto da bi pripovedovah o nezvestobi in objemih, o ljubezni m rožicah. 2aIostno je pomisliti, da ne bo nobeno dekle prebralo romana do teh sočutnih besed. Res je, knjiga, ki ji daje hladna realnost poseben poudarek, takoj spočetka skoro odbije čitatelja; dogodek v zasedanju revol. komiteja napolni človeka z srofo m mu vzbuja odpor vsled mrzle brezdušnosti^ s katero odobre tovariši svojemu članu umor prijatelja, ki je na prvi mah premalo upravičen. Toda ko pisatelj poseže nazaj v življenje posameznikov, v potek dogodkov, tedaj prisili čitatelja, da sklepa z logiko pisateljevega razuma, treba je le, da se ume poglobiti v situacijo, ki jo razgrinja pisatelj pred dušo čitalca z neodoljivo prosto-dušnostjo. Najboljša so poglavja o vojni, kjer pisatelj neprisiljeiio-narijvno razkriva trpljenje mase, kateremu daje prikazovanje posameznih ilučajev določnejše, a zato tem strahotnej-še obrise. Najbolj zagrabi človeka prizor, ko prikorakajo po drevoredu malega nemškega mesta Bischofsberga vojni ujetniki, katere so na fronti s plinskimi bombami oslepili, nato pa ujeli. V istem mestu je bolnica za vojne invalide, kamor nima nihče dostopa, ker bi moral pogled na te pohabljence pobuniti vsakega, še tako topega in o potrebi vojne prepričanega človeka. Do teh ranjencev se posreči priti neki ženi, ki sluti, da je njen mož med njimi, /e pri vratih začuie njen stok, ki se enakomerno pojavlja; „Pišite moji ženi MartL da jo še enkrat vidim, predno umrem. Zena plane k njegovi postelji: „Tu sem jaz, tvoja Marta". A on je ne sliši, ne vidi, ne otiplje; slep je in gluh, brez nog in brez rok. Strežniki jo tirajo ven, a ona blodi po mestu in kriči v svet o grozotah, ki so napolnile vse njeno bistvo za večne čase. Okoli nje se zbero ženske-vdove in udero v bolnico, kjer jim pohabljeni kriče; „Nesite nas na cesto, pokažite nas ljudem, naj vidijo, kaj je Menda, je bilo treba teh strašnih dogodkov in prizorov, da so spregledati tudi prebivalci malega mesta Nemčije, ki je do tiste dobe naravnost umetno gojilo v vsakem posameznem državljanu najogabnejši šovinizem in zavest o svetovni superiornosti nemške rase, ki je delala Nemce tako neznosno nadute in ki' je povzročila njihov poraz. V knjigi „Mesta in leta" so izvrstno prikazana dejstva in dogodki, ki slikajo predvojno mentaliteto Nemca, ki je pa samo potencirana stopnja vseh šovinistično in imperialistično usmerjenih pripadnikov gospo- 312 dujočih narodov. Ravno zato ie najbrže vzel pisatelj sUko te dobe iz Nemčije. ^ Roman ima sicer izrazito kolektivisti-Cen značaj, a vendar je opisano nv-no doživljanje glavnih posameznikov tako izrazito, da daje knjiga posebno pri- , vlačnost in barvitost. Vsled tega je neutemeljena pisateljeva domneva, da knjige ženske ne bodo čitale do. konta. Med dogodki, ki zajemajo celoto, vzplamti ljubezen med dvema tuicema, ki so ju ravno ti dogodki duševno zbližali in združili. „Morebiti je imel Pavel Hennig prav, ko je .trdil, da se . ljudje vzljubijo, če sovražijo isto stvar." Tako se vzbudi med Rusom in Nemko ljubezen, kb se njuni misli najdeta v grozi nad spominom o slepih vojakih, ki sta jih videla. Tedaj se tudi v njej zasvita spoznanje, ki je polnilo dušo ruskega študenta- nihi-lista. „To uro je Marie stopila na pot ženske, ki-ljubi." To je ljubezen brez predsodkov, brez konvencionalnosti in skoro bi rekli; prepojena z romantičnim zanosom. To je temboli čudno spričo dejstva, da ie Marija hči zagrizene nemške aristokratinje, da je doraščala v ozračju skrajno reakcionarnih razmer malega mesta, izvzemši vpliv njenega očeta, ki je bil čudak v očeh svoje okolice, v kateri nihče ni vedel, da je pristaš socijalistov. Marija je bila kot otrok in kot doraščajoča deklica samosvoja, trdd-srčria, izredno pogumna in „plebejsko trmasta," kakor še je izražala njena blagorodna mati. Te svoje lastnosti je izražala v de-• janjih, ki so odbijala. A smatrati jih moramo kot podzavesten protest proti dušečemu ozračju ter nasprotujočim, si vplivom, ki so jo obdajali. Njena elementarna, revo-lucijonarna natura se je hotela pač na neki način manifestirati. To se pokaže pozneje, ,ko stopi na pot ljubezni." Tedaj je mnogo bolj pogumna kot njen ljubimec Andrej Starcov, ki hoče pobegniti v svojo domovino. Marija skuje skupno z njim načrt, mu daje poguma. A ko zapusti njegovo sobo, se nasloni na vlažno steno; „Naj se umiri in poleže srce. Naj premisli sedaj za vselej; zakaj, zakaj beži Andrej od nje zdaj, ko je ljubezen komaj prišla in ko se še ni polegla niti prva njena neznosna bolečina? A dasi jo Andrej ljubi, dasi mish nanjo „z vsakim utripom srca", se vendar vda drugi samo zato, ker vsled pasivnosti svoje na- ■ rave nima dovoli moči. da bi se zoper-stavljal njenemu snubljenju. Njegova neodločnost povzroči izdajalski čin nad stvarjo, ki mu je sveta, nad prijateljem, nad Marijo, ki mu pomeiija življenje. Vse to stre tudi njega samega. — , . ... Roman je v resnici sodoben, po kompoziciji in po vsebini. Vendar pa mestoma čudovito spominja na Dickensa (Povest o dveh mestih), le da Dickens izžareva mnogo več toplote vkljub temu, da je Anglež. Toda pomanjkanje toplote spada pač k .sodobnosti. Jezik je lep, izražanje jasno in človek z zadoščenjem pozdravlja zopet novo delo, ki mu prikazuje njegovo govorico v lepi m brušeni obliki. ' A. Vodetova. VSEBINA 10. ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE: MARIJA LAUDÜVÄ MORICOVÄ. — (Mila Zwanc-Sdiolleovä) .'81 MESEČINA- — Pesem. — (Vlado Klemeiičič)..............285 OKTOBER. — (M. Temeniška.)....................28(i SMRTNI POLJUB. — ((histav Strniša)................387 STARA JERA. — (Meta Korenova).................. DR. KS. ATANASUEVlCEVA; I^KSNICE IN FlLOZOflNJh STARE ükSKE. - (Marijana Kokali - ?-elieznova)..................2Vi UCITELJlCA. — Pesem. - (Maksa Samsova) .............■ , . 206 NIKAR NE T02n... Pesem. — (Ruža Lucija 1'etelinova) .........297 O V2IVLJANJU V QLASBO. -- (Milica Schaiipova)............291 ... KAMEN UO KAMNA PALACA.. (Anka Nikoličeva)............iUl OOSPODINJSKE POMOCNICE V BEOGRADU. - (M, Sagadinova).....M NA GOSPODINJSKI RAZSTAVI. (Anka Nlkoličeva)................3U5 VASOVALSKA. — Pesem. — (Ljuba Premierieva)............307 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — liiEiieiia. - Kuiiinja. — Lepo vedenje. Knjiga...........................308 MOUNA PKILOOA. KROJNA POLA. - ROČNO DELO. „ŽENSKI SVET" izhaja vsak mesec v LJublJainL Letna naroinina Din 64 —, poiieina Din 32 —. četrtletna Din 16 —. Za Italijo Ur 20 — (v razprodaj po 2 Uri zvezeli), za U. S. A. Dol. 2—, za Argentino Pes. 6—. za Avstrijo Seil. 10—, ostalo inozemstvo Din 85. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/IL Izdaja KoflsorciJ „Ženski Svet" v Ljubljani. • Za konsorcij in uredništvo odgovorna Marica Bartolova. TIskaU J. Blasoika nasU Univerzitetna tlsitarna d. d., v Ljubljani. Odgovoren Janez Veiiar. Blago zadnjih novosti v velilfi Izbiri za mošlce in ženske obleke, perilo in vse v manufakturo spadajoče predmete ima vedno na zalogi v veliki izbiri in po ugodnih cenah staroznana solidna tvrdka R. MIKLAUC „Pri Škofu" Ljubljana Llngarjeva — Medarska uUca — Pred Škofijo. Zanaqjim aaročnikom se na zahtevo pošljejo tudi vzorci v svrho aaroiltve. v vseti modnlti barvah ona Hvalo in zahvalo izrekamo rsem ouim gospodinjam, ki mo ua^e „Jajnine" poskusile in s tem pripomogle, da so se že takoj T začetku dobro rpeljale. Zlasti pa smo zahvalo dolžni rsem onim, ki so nam pismeno in ustno podale sroje priznanje o izborni kakoTOstl naMh „Jajnln". Truditi se hočemo, da bomo sToje Izdelke tudi t bodoče kar najbolj izpopolnjerali. Tovarna „Pekatete" lijubljatia