Nemsčiua v narodni šoli. Višji šol. svet je izdal odlok.. ki z njim odpravija obvczni pouk nemščine v narodni šoli. Vendar enkrat! Dolgo časa je bilo treba, da se je odpravil iz naših šol jezik, ki ni zavzemal le odhčnega mesta na marsikateri šoli, ampak ki se je splošno gojil na škodo materinščine. Mislili bi torej, da je z omenjenim odlokom sedaj ta zadeva v redu. Pa temu, žal, ni tako! Ze vstajajo posamezniki, ki jim je nekako žal, da ne morejo več vtepati »blagodejne« nemščine v nežne otroške glavice in iniajo, kakor se vidi, preveč ur za pouk v slovenskem jeziku. In celo neko učiteljsko društvo izraža željo, da nekaj nemščine bi se pa vendar lahko poučevalo. Neki učitelj zopet bi rad vsaj do konca šol. leta še poučeval nemščino, »da dokonča snov«! Clovek res ne ve, ali bi se jezil ali smejal. Ld. ougai iz Kakih vzrokov pa zagovarjaie pouK nenibcine^ soia naj vz&aja za prakucno zivijenje! m au se bu v piakviuiem zivljenju nemšcina potreoovaia.-' oe je popiej to Dno, je to tuui za veuno imnno! ivunui so casi, ko so v razPlsu zaunjega portirskega mesta zaatevtin znanje nenibKega jezika. Nekaj je gotovo v nuvi cuzavi, to nauuec aa se sucne lazinere mkuar vec ne povrnejo m Qa Do oouii nas ciovek svcj kos kruna — tuai beie^a — ceprav ne oo znai niKdar nemskega jezika. foglejte Uelie! Ze pred vojno si uouii tenmke idravnike itd., ki niso umeii niti besecuce ntn.ške. Neznanje nemšcine jim je koukor tonko ohramlo njihovo toliko obcudovano samozavest in jih obranilo pred asimiiacijo z cirugimi narodnostmi. In s tem prihajam k drugemu poglavju. Predvojna šola sicer ni bila v stanu, podati aeci bogve kako veiikega zaklada neiaskega jezika. Bili so to prvotni, začettu pojnn, oDičajne iiraze itd. Ueček je iz šoie izstopil, pnsel poz.ieje kot miadenič k vojakom, kjer si je jezik skvaril z različuimi spakedranimi izrazi, ki so mu silno imponirali, saj nekaj nemščine je znal še iz šole. Pozneje je šel v tvornico, v rudokope in premogokope, navadno v nemške kraje in je običajno za svojo ožjo domovino — narodnostno izginil. Isto se je godilo z ženskim svetom, ki je odhajal služit k nemškim družinam v mesta. Dekleta so se pozneje naravnost sramovala govoriti v mili materinščini in so se spakovala na vse mogoče načine v tujem jeziku in v iujih običajih. Pokažimo svoji deci lepoto in blagoglasnost materinskega jezika! Naj mu preide v kri in meso, da »biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos«! Dokažimo, da ni to jezik samo za blapce in planšarje, ampak da je v njem peval nesmrtni naš Prcšeren in pisal globoko-duhoviti Cankar. Ponos in čast in ljubezen do slovenskega jezika je treba zbuditi že v deci, negovati pri odraslih in gojiti dalje od roda do roda. Potem bo odpadlo samo ob sebi tisto neumno, skrajno nesmiselno hvalisanje, »da se naši ijudje tako hitro nauCe tujih Jezikov, Ua so tako bistroumni.« Seveda se hitro nau-če nemščine, italijanščine — v par mesecih. A tudi v par mesecih se že ne-smatrajo več za člana svojega naroda, asimiiirajo se ravno tako hitro tujernu narodu z vsem bistom, kakor so se z jezikom. Na tisoCe dok;izov v Mafiboru, Gradcu, Trstu in drugod. Pa upajmo, da smo tudi v tem pogledu opravili za vedno. Sedaj pa še odgovor na večkrat stavijeno vprašanje: »Ua, kaj pa bomo učili namesto nemščine?« Slovensko kaj drugega! Razširi se pouk spisja, domoznanstva itd., saj jasno govori že odlok višjega šol. sveta. V narodni šoli naj se poučuje samo v slov. jeziku! Na višji stopnji naj jih seznani učitelj s cirilico, to se zgodi lahko v par urah. Nekaj ur naj se odloči v vlsje organizovanih šolah (osemrazrednih in meščanskih) srbohrvaščini na podlagi na/odnih pesmi in zeniljepisnih sestavkov. Toda podlaga naj bo po vseh šolah in povsod v marerinem jeziku! Po\rod napisanemu mi je dalo, ker se čuje od razmn strani, aa ziorabijajo nekateri odlok viš. šol. sveta glede neobveznega pouka v nemščini kotpovod.da agitirajo med šol. mladinoin starši za prigla.šanje otrokk neobveznemupouku nemščine, kar smatram zaskrajno — sramotol