0 : ( J/n v NaJrcuijsk-E Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO ni. DECEMBER 1964 ŠTEVILKA 12 Občan - odbornik - občinska skupščina PRED KRATKIM JE OBČINSKI ODBOR SZDL ORGANIZIRAL ZA PODROČJE LOŠKE DOLINE RAZGOVOR Z ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NEKATERIMI DRUGIMI DRUŽBENO-POLITlCNIMI DELAVCI. NAMEN RAZGOVORA JE BIL, DA SE VSI TISTI, KI SO ODGOVORNI OBČANOM ZA OPRAVLJANJE SVOJIH DOLŽNOSTI V OBČINSKI SKUP¬ ŠČINI IN V DRUGIH DRUŽBENO-POLITICNIH ORGANIZACIJAH, POGOVORE O NAČINU INFORMIRANJA OBČANOV S PODROČJA GOSPODARSTVA IN KOMUNALE. Na prvo vabilo se je od preko trideset vabljenih odzvalo komaj devet, tako da je bi! potreben ponoven sklic. To vsekakor od¬ raža malomaren odnos do oprav¬ ljanja svojih dolžnosti in odgo¬ vornost do občanov. Drugo vpra¬ šanje, ki se je postavilo, je izva¬ janje občinskega statuta glede in¬ formiranosti občanov o delu ob¬ činske skupščine in njenih orga¬ nov. Nekateri vabljeni predstav¬ niki ne poročajo o delu občinske skupščine volilcem na zborih in na sestankih družbeno-političnih organizacij in ob drugih prilikah. Prav tako je zelo malo primerov, da bi se pred važnejšimi odločit¬ vami posvetovali z volilci. Vpra¬ šamo se lahko, s kakšno odgovor¬ nostjo ti sprejemajo svoje odlo¬ čitve v samoupravnih organih, ko pa potem pred javnostjo na zbo¬ rih volilcev in na drugih mestih nočejo biti odgovorni za spreje¬ te sklepe. Odnos volilec — od¬ bornik — občinska skupščina je rahel. Posvetovanje je nakazalo, naj se organizirajo nove oblike informiranosti občanov kot so: objava važnejših predlogov pred sejo občinske skupščine v Glasu Notranjske, organizacija družbe¬ nega centra, kjer bi lahko vsak občan ob določenem času postav¬ ljal vprašanja, na katera bi mo¬ ral dobiti odgovore. Teh razgovo¬ rov bi se udeleževali odgovorni člani občinske skupščine, pred¬ stavniki svetov, skratka ljudje iz posameznega področja, ki proble¬ matiko poznajo. Pri razgovoru so sodelovali predsednik občinske skupščine Franc Kavčič in direktorji podje¬ tij: trgovskega podjetja Škocjan Rakek Tone Gornik, Gradišča Cerknica Dane 'Mazi, Vodne skup¬ nosti Cerknica Jaka Šilc in Ko¬ munalnega podjetja za ceste Gra¬ hovo Franc Štefančič. V razpra¬ vi so pojasnjevali nekatera ne¬ jasna vprašanja kot so: vodovod, investicije Kovinoplastike, stano¬ vanjskega bloka z lokali, ceste, urbanistični načrt itd. — Prisot¬ ni so se temeljito seznanili s te¬ mi problemi, posebno še z ukre¬ pi IS glede investicijske politike. Poudarjeno je bilo, da se nobena investicija ne more začeti brez tehnične dokumentacije in zago¬ tovljenih finančnih sredstev. Gradnja vodovoda se na primer ni mogla realizirati, ker ni v ce¬ loti zagotovljenih finančnih sred¬ stev. Sredstva so bila predvide¬ na iz komunalnega prispevka od novih gradenj. Ker so začasna dela pri izgradnji tovarniške hale Kovinoplastike ustavljena, tudi ni bilo dovolj komunalnega pri¬ spevka za izgradnjo vodovoda. Premalo je, da so s temi vpra¬ šanji seznanjeni le predstavniki posameznih organizacij in odbor¬ niki, temveč je nujno, da krajev¬ ne organizacije SZDL po posa¬ meznih vprašanjih večkrat skli¬ cujejo tribune, prav tako pa tudi odborniki v svoji volilni enoti zbor volilcev, tako da bo sleher¬ ni občan lahko sodeloval pri obli¬ kovanju občinske politike s svo¬ jimi mnenji in predlogi. J. H. Občinski komite ZKS je obravnaval spremembe v gospodarskem sistemu Ker postavljajo smer¬ nice za predkongresno dejavnost ZK, V. kongres ZSJ in resolucije zvezne skupščine nova načela, ki terjajo spremembo gospodarske politike, so Hali cepuUiki Republika naša draga, s solzami si oprana, s solzami naših mater, s krvjo si prepojena naših borcev — partizanov. Naše polje rodovitno, naše ljudstvo stanovitno je zasužnjil tujec — gospodar, pa so vstali borci naši ga pregnali za vsekdar. Domovina naša draga, lepša si od svetlega zlata. Na tvoj rojstni dan danes vsepovsod te proslavlja mladi rod. Magda Cimperman, 5 b Osn. šola Cerknica temu na zadnji seji ob¬ činskega komiteja ZKS pod vodstvom sekretar¬ ja komiteja Franca Lev¬ ca posvetili veliko po¬ zornost. Ti akti narekujejo do¬ ločene spremembe v delitvi do¬ hodka, ki bodo ugodno vplivali na razvoj gospodarstva. Da bi do¬ segli pravilno razmerje in ustrez¬ no ukrepanje, je treba zagotoviti, da bodo o resolucijah zvezne skupščine in gospodarskih ukre¬ pih ZIS razpravljali vsi organi upravljanja v delovnih organiza¬ cijah. Zaradi sedanjih ukrepov na področju kreditnega sistema so sklenili, da je potrebno aktivirati vse subjektivne sile, da bi s sred¬ stvi, ki jih imajo gospodarske or¬ ganizacije, dosegli največje mož¬ no povečanje proizvodnje preko razširjene reprodukcije. Ob pro¬ učevanju investicijske politike, ki jo narekuje sedanji gospodarski položaj, katerega glavna značil¬ nost je velika potreba po deviz¬ nih sredstvih in s tem po izvozu, so sklenili, da morajo imeti pri¬ oriteto pri gradnji tisti objekti, kjer bodo proizvajali tudi za zu¬ nanje tržišče iskano blago. Gospo¬ darske organizacije, ki potrebuje¬ jo uvoženi reprodukcijski materi¬ al, bodo z novimi deviznimi ukre¬ pi prisiljene določen del svojih (Nadaljevanje na 2. strani) 2 GLAS NOTRANJSKE K pripravam na skrajšani tednik je treba pristopiti resneje Na zadnji seji Občinskega sin¬ dikalnega sveta, ki je bila sredi meseca novembra, so si bili ude¬ leženci edini v tem, da bi mo¬ rale biti priprave za prehod na 42-urni tednik intenzivnejše po vseh kolektivih, razen v kombi¬ natu BREST, ker so na tem pod¬ ročju dosegli že prav ohrabrujo¬ če rezultate. Poslovna enota Iver- ka dela že 42-umi tednik, poslov¬ na enota TLI Stari trg 44-umi in ostale delovne enote, vključno tudi poslovna enota Skupnih služb 46-urni tednik. Kombinat BREST dosega kljub skrajšanemu delov¬ nemu tedniku letos zelo ugodne ekonomske pokazatelje, ki so imeli tudi odraz na bistvenem povečanju osebnih dohodkov, saj so le-ti od lanskoletnega celolet¬ nega poprečja 28.500 din na za¬ poslenega letos porasli kar na 37.500 din ali za 32 %. Ostala podjetja bodo morala pristopiti k delu resneje, s teme¬ ljitimi analizami stanja, v kate¬ rem se nahajajo in na podlagi teh analiz napraviti korenite ukrepe predvsem tehnološko-or- ganizacijskega značaja so se za¬ vzeli člani občinskega sindikalne¬ ga sveta. Ko so obravnavali izkoriščanje kapacitet z dvoizmenskim delom, so ugtovili, da je uspešno opra¬ vila prehod na dve izmeni Elektro žaga iz Nove vasi, ki je z moder¬ nizacijo delovnega procesa uspe¬ la ob minimalnem povečanju za¬ poslenih uvesti delo v dveh izme¬ nah s skoraj podvojeno proizvod¬ njo in dobrimi ekonomskimi re¬ zultati. Opozorili so na to, da bi morala tudi kolektiva Gaber iz Starega trga in Jelka z Rakeka organizirati delo v dveh izme¬ nah čimprej. Pri obravnavanju gibanja go¬ spodarstva so ugotovili, da so bili (Nadaljevanje s 1. strani) izdelkov plasirati na zunanji trg. Nujno je, da kolektiv »-Kovinopla¬ stike« in ostale gospodarske or¬ ganizacije razmislijo o možnostih izvoza, kajti sedanja konjunktura na domačem tržišču ne sme za¬ slepiti kolektivov, da ne bi v bo¬ doče izvoz odločal o perspektivah podjetja. Člani ZK so v razpravi ugoto¬ vili, da še vedno ni dosežen za¬ želen uspeh v iskanju notranjih rezerv. Smatrali so, da je potreb¬ no še bolj aktivirati organe v de¬ lovnih organizacijah, ker proiz¬ vodnje v več izmenah še nima precej podjetij. Prav tako je tu¬ di specializacija, kot pogoj za po¬ cenitev izdelkov, premalo upo¬ števana. Za kadrovsko politiko so ko¬ munisti smatrali, da je bila doslej preveč zanemarjena zaradi inten¬ zivnega razvoja podjetij in veli¬ kih investicij v gradnje. To je zlasti očitno v gostinstvu, kjer za¬ posleno osebje nikakor ne dose¬ ga potrebnega kvalitetnega nivo¬ ja. Smatrali so, da bo v bodoče nujno razširiti sistem delitve po delu na vse delovne organizacije in tudi ustrezno stimulirati stro¬ kovnjake. rezultati gospodarjenja v letoš¬ njem tri četrtletju v občini Cerk¬ nica zelo pozitivni, če jih pri¬ merjamo z dosežki lanskoletnega obdobja. Fakturirana realizacija je porasla za 21 %, plačana reali¬ zacija pa za 19 %. Tako poveča¬ nje je predvsem posledica pove¬ čevanja produktivnosti, delno pa tudi porasta cen in zaposlenih. Plačana realizacija oziroma ce¬ lotni dohodek se je najbolj pove¬ čal v industriji in sicer za 31 %. Največji odstotek neplačane re¬ alizacije v odnosu na svoj pro¬ met je imelo gradbeništvo z 29 %, komunala s 24 % in obrt z 21 %. Glavnino realizacije tvorita pod¬ jetji BREST iz Cerknice in KO¬ VINOPLASTIKE iz Loža. Naglo rast povečevanja proizvodnje v Kovinoplastiki so narekovali predvsem zelo ugodni tržni pogo¬ ji, medtem ko imajo precejšnje težave s pomanjkanjem obratnih sredstev. Kombinat Brest je imel probleme okrog nabave surovin in nekaterih drugih reprodukcij¬ skih materialov. Razveseljiv je tudi podatek o razvoju turizma, kjer se je števi¬ lo gostov povečalo od lanskega leta za 62 %. Porast števila tujih gostov pa je znašal napram lan¬ skemu istemu obdobju 82 %. Najbolj pogosti inozemski gostje Po redni letni mladinski kon¬ ferenci Mladinskega aktiva To¬ varne pohištva »Brest« Cerknica se je dejavnost mladine začela precej živahno razvijati. Na red¬ nih sestankih mladinskega sekre¬ tariata naše tovarne so se do¬ končno formirale 3 komisije in sicer: ddeloško-politična, gospo- O prosvetnih organizacijah so ugotavaljali komunisti, da delitev dohodka ni ustrezna, ker prema¬ lo stimulira zaposlene. Cim prej bo treba opustiti že tolikokrat kritizirano, a še vedno uporablja¬ no načelo uravnilovke. Aktivi Zveze komunistov in sami kolek¬ tivi teh organizacij morajo kon- struktivneje razpravljati o delitvi dohodka. Diskufcanti, ki so obravnavali samoupravljanje, so ugotovili, da je raven razgledanosti občanov že dosegla tako višino, da lahko bolj samostojno in bolj odgovor¬ no odločajo o raznih ukrepih. Za¬ to bo nujno opustiti metode gole¬ ga informiranja upravljalcev in občanov ter omogočiti, da bodo ljudje s polno mero odgovornosti tudi sami odločali o pomembnej¬ ših ukrepih. Na koncu so se komunisti v svoji razpravi dotaknili vpraša¬ nja, kako delovne organizacije upoštevajo priporočila občinske skupščine. Smatrali so, da bi bilo potrebno poostriti kontrolo nad izvajanjem vseh neobveznih pravnih aktov občinske skupščine v organizacijah. D. M. so pri nas Italijani in Vzhodni Nemci. Proti enakemu lanskemu ob¬ dobju so bili letos doseženi prav lepi rezultati tudi pri povečanju osebnih dohodkov na zaposlene¬ ga. Od lanskega leta so se v po¬ vprečju povečali za 19 %. Od okrog 4.000 zaposlenih je v mesecu septembru dobilo še vedno 270 zaposlenih osebne do¬ hodke izpod 30.000 dinarjev. Na seji so sklenili, da morajo sindi j kalne podružnice po kolektivih ugotavljati in zasledovati, na ka¬ terih delovnih mestih in zakaj so osebni dohodki posameznikov tako nizki. Veliko je bilo govora o siste¬ mu nagrajevanja po delu. Nagra¬ jevanje proizvodnih delavcev je več ali manj urejeno v vseh de¬ lovnih kolektivih, razen v Gostin¬ skem podjetju Cerknica, slabše pa je stanje pri uvedbi nagraje¬ vanja režijskih služb. Le-to je z novim sistemom nagrajevanja režije trenutno rešeno le v kom¬ binatu BREST. Udeleženci sestan¬ ka so bili mnenja, da morajo tu¬ di ostala podjetja pristopiti k te¬ mu delu resneje, zlasti še, ker se je prav v BRESTU pokazalo, kako se lahko z dobrim sistemom nagrajevanja vpliva na povečanje fizičnega obsega proizvodnje. darska in komisija za fculturno- športno dejavnost v aktivu. Sa¬ me komisije so v 15 dineh po for¬ miranju izdelale lastne programe dela iz področja, na katerem de¬ lajo, celoten plan dela mladin¬ skega aktiva Bresia pa temelji ravno na planih posameznih ko¬ misij. Naj nanizam samo nekaj nalog posameznih komisij, ki naj bi jih izvedle v bodočem letu. — Ideološko politična komisija naj bi aktivno seznanjala mladi¬ no na razširjenih sejah mladin¬ skega aktiva o zunanji politiki, tekočih zanimivih poročilih za do¬ ločeno razdobje, obenem pa pri¬ pravljala mladino — novi kader za mladinske politične šole, ki se bodo 'kmalu začele v vseh večjih krajih naše komune. Naloga ideo- loško-poliitične komisije pa ni sa¬ mo ta, da zbira zgolj člane za te mladinske politične šole, ampak jih na to tudi temeljito pripravi, jih seznani že v samem začetku s ciljem in namenom teh šol ter da vedno in kritično presoja na¬ predek vsakega posameznika, ki bi to šolo obiskoval. — Gospodarska komisija mla¬ dinskega aktiva si je zadala pre¬ cej obširno nalogo in sicer dejan¬ sko vodenje mladinske organiza¬ cije naše tovarne. To ni lahko delo, če pomislimo, da imamo v tovarni zaposlenih čez 150 mla¬ dincev, včlanjenih in sicer aktiv¬ nih pa je komaj dobra tretjina, to je nad 50. Naloga gospodarske komisije je torej, da pritegne v svoj krog še preostalih 100, ki bi s svojim delom pripomogli k več-! ji masovnosti naše mladinske or -j ganizacije, saj je to le organiza/ cija mladih ljudi, 'ki so dejansjio pri nas zaposleni neposredno v proizvodnji, kjer se srečujejo z nizom problemov, med katerimi bi verjetno mnogi izmed njih spa- Več primerov kršenja statu¬ tarnih določil delovnih organiza¬ cij je privedlo člane občinskega sindikalnega sveta do sklepa, da začnejo sindikalne podružnice delovnih organizacij preko samo¬ upravnih organov akcijo za do¬ sledno izvajanje načel statuta zlasti po vprašanjih izdelave pra¬ vilnikov, ki so jih podjetja uza¬ konila v svojih statutih. Udeleženci sestanka so se za¬ vzeli za to, da se dodatki za po- dražjtev prehrambenih izdelkov čimprej izločijo iz režije' in se pretopijo v cenike na enoto pro¬ izvoda. Sklenili so, da se bodo morali do sredine marca prihodnjega le¬ ta končati občni zbori sindikal¬ nih podružnic. Člani sindikalnih podružnic bodo na zborih obrav¬ navali najaktualnejše probleme posameznih delovnih organizacij. Da bo delo čimbolj kvalitetno, bo angažiran pri izvedbi zborov celoten občinski sindikalni svet. Končno so sklenili, da bo pri¬ čela sredi decembra z delom sin¬ dikalna šola, ki bo obravnavala specifične probleme, ki se pora¬ jajo v tej organizaciji ter vlogo in naloge sindikata v podjetju. Sola bo delala s strnjenim po¬ ukom, trajala pa bo predvidoma 60 ur. dali prav v področje mladinske organizacije. Poleg teh dveh komisij: j,e tu še komisija za kulturno in šport¬ no življenje v mladinskem akti¬ vu, katere prvenstveni namen je, športno in kulturno dvigati mla¬ dino z organizacijo različnih pri¬ reditev kot so npr. poljudna pre- davahja, (klubski večeri, mladin¬ ski ples, različne interne prosla¬ ve ob priliki državnih praznikov, organizacija športnih prireditev, medsebojnih športnih mladinskih srečanj med posameznimi akti¬ vi ipd. Iz vsega tega lahko končno sklepamo, da mladinska organi¬ zacija ni samo zato, da 'bi obsta¬ jala zgolj zaradi same formalno¬ sti, ampak zato, da se v njej in z njeno pomočjo mladinec — njen član aktivno pripravlja na težje, zahtevnejše naloge, pred katere ga bo postavila družba kot člana ZK ali drugih organizacij, da spo- zna že tu samo organizacijo, se¬ stav in celotno delovanje posa¬ meznih organov v naši država, da se spozna in seznani s posa¬ meznimi problemi, naj si bo to v proizvodnji ali izven nje ter tudi, kako se ti problemi najbo¬ lje rešujejo ali pa vsaj odkla¬ njajo. Ce pa hočemo, da bo 'mladin¬ ska organizacija, naj 1 bo to že kjerkoli, uspela v svojem prven¬ stvenem namenu — cilju, mora obstajati med njo in pa ostalimi forumi, organizacijami in pa tudi vodstvom podjetja, ustanove, močna vez in to ne samo v pri¬ meru, da je za neko določeno stvar zadolžena mladina, ampak (tudi takrat, ko gre za mecensko in mentorsko pomoč mladini s strani vodstva podjetja ali usta¬ nove, 'kjer mladinska organizaci¬ ja deduje. • SaJ. Kaj ima v planu svojega dela mladina tovarne »BREST« Cerknica Občinski komite ZKS je obravnaval spremembe v gospodarskem sistemu ULAb NOIKANjSKb 3 10 let razvoja »Kovinoplastike« Lož Te dni proslavlja kolektiv KOVINOPLASTIKE iz Loža 10. oblet¬ nico ustanovitve podjetja. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo biv¬ šega Občinskega ljudskega odbora Loška dolina 27. novembra 1954. leta. Ustanovitev podjetja so narekovali v glavnem socialno-ekonom- sko-politični problemi na območju Loške doline, z ozirom na pasiv¬ nost področja in odvišno delovno silo, ki se je dotlej odseljevala. Prvi zarodek današnjega podjetja je bila mehanična delavnica v Starem trgu, katera je bila tedaj pod upravo takratne Kmetijske zadruge Stari trg. Z namenom, da se podjetje razširi, so poslali v tovarno NIKO Železniki 8 kmečkih fantov, željnih spoznavanja kovinske stroke. Nji¬ hova želja je bila, da se zaposle in dajejo družbi tisto, za kar so bili v tem trenutku odgovorni, to je čim več pridobiti znanja in ga pre¬ nesti na bodoči kader. je bil po lastni konstrukciji ure¬ jen hidravlični pogon. Le na ta način je bilo možno povečati se¬ rijsko proizvodnjo in s tem za¬ dovoljevati naraščajoče potrebe farmacevtske, kozmetične in osta¬ le industrije, s katerimi je kolek¬ tiv začel sodelovati. Leto 1959. je bilo še posebno pomembno, ker je bila osvojena proizvodnja kar- S stalnim porastom bruto pro¬ dukta in števila zaposlenih ter ob pomanjkanju proizvodnih pro¬ storov je bil kolektiv KOVINO¬ PLASTIKE prisiljen iskati nove prostore širom po Loški dolini, ki dejansko niso ustrezali tem na¬ menom. Na ta način so nastajali obrati v Pudcibu, Ložu, Starem trgu, Markovcu in Ba-bnem po¬ Z manjšim kreditom, ki ga je tedaj prejelo podjetje, ki je bil porabljen za adaptacijo Zadruž¬ nega doma v Ložu, se je proiz¬ vodnja i;iz prostorov bivšega mli¬ na v Pudoibu prenesla v Lož. Za¬ časne proizvodne prostore v Pu¬ doibu pa se je porabilo za potre¬ be nastajajoče orodjarne. Peščica ljudi, ki je takrat predstavljala kolektiv, se je spoprijela z veli¬ kimi težavami, ki so značilne za razvoj nekega podjetja, ustanov¬ ljenega ob pogojih brez industrij¬ ske tradicije, brez namenskih de¬ lovnih prostorov, strojev, kadra in denarnih sredstev. Prva proizvodnja je stekla na starih strojih in orodjih, ki so jih odstopila nekatera podjetja, vzpo¬ redno s tem pa so nastajale tudi orodja lastne izdelave, ki so bila sicer primitivna, so pa vendar ustrezala tedanjemu načinu dela. Težko- je bilo tedaj -govoriti o perspektivah proizvodnega -pro¬ grama. Z postopno izboljšano or¬ ganizacijo dela in potreb -tržišča se je začel usmerjati proizvodni program za izdelavo gradbenega in pohištvenega o-kovja. Proizvod¬ ni program je v začetku leta 1955 obsegal vsega 11 izdelkov. Ta pro¬ izvodnja. pa je zaposlovala 55 lju¬ di. Vrednost proizvodnje je zna- Pogled na gradnjo novih tovarniških prostorov, kamor se bodo skocentrirali vsi sedaj obstoječi obrati Poleg tega si kolektiv KOVI¬ NOPLASTIKE Lož prizadeva še bolj se angažirati na mednarodni delitvi dela, na katero je stopilo podjetje v preteklem letu. Ko- (Nadaljevanje na 4. strani) ša-la -v tem letu nad 17 milijonov dinarjev. Prizade vnest kolektiva in na¬ raščanje po-trebe -po izbranih iz¬ delkih so pokazale izreden porast vrednosti proizvodnje v letu 1956, ki je znašal ca. 123 milijonov, kar je povzročilo precejšen priliv no¬ ve delovne sile, saj se je število zaposlenih povečalo na 141. Zarodek današnjega podjetja je bil v stavbi mehanične delavnice v Starem trgu Poleg začrtanega programa se je kolektiv KOVINOPLASTIKE pričel Ukva-rjati z mislijo nove proizvodnje, ki ni bila vezana na obstoječi program — leta 1959 s-o bili Storjeni prvi koraki za pro¬ izvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Sredstva so bila vložena v glavnem v raziskave na tem pod¬ ročju tin na vprašanje:- »-Kako, s čim in kaj proizvajati«, še ni bi¬ lo jasnega odgovora. Z -namenom razvoja te nove proizvodne pa¬ noge se je kolektiv odrekal vsem takratnim »trinajstim plačam«, aseibni dohodki pa kljub izredno težkim delovnim pogojem niso bi¬ li zavidanja vredni. Tega leta je bil -izdelan prvi »strojček« na ročni sistem zapiranja, ki je dal osnovo za izdelavo novih strojev po istem principu. Pokazalo pa se je, da je tak način proizvodnje obrtniški. V najkrajšem ča-su pa n is »LOŽ-DOL«, v tek-u pa so bi¬ le priprave za proizvodnjo poseb¬ ne izvedbe karnis s ščitom tipa »SNEŽNIK«. Asoritiman kovinskih izdelkov pa se je tako razširil, da je bilo nujno potrebno usta¬ noviti livarno, ker so posamezni izdelki bili vezani na lite poliz¬ delke. Obrat livarna pa je bil ustanovljen tudi z namenom po¬ večati kooperacijsko sodetova-nje s sorodnimi podjetji. lju. Vzporedno s tem so narašča¬ le tudi pel.rabe po skladiščnih prostorih, saj so redke vasi v Loški dolinii, kjer ne bi KOVI¬ NOPLASTIKA imela začasnih skladiščnih in 'delovnih prosto¬ rov. V leitu 1964 šteje kolektiv KO¬ VINOPLASTIKE iz Loža 748 za¬ poslenih, njihov bruto produkt pa bo narastel v tem letu na 2 in pol milijarde dinarjev. Vsa de¬ lovna sila izvira v glavnem iz področja Loške doline, kar se po¬ zna tudi na dvigu splošnega stan¬ darda prebivalcev tega kraja. La¬ ni je kolektiv uvedel drugo, letos pa še tretjo izmeno, da bi tako čim prej prišel do sredstev za modernizacijo strojne opreme in novih delovnih prostorov. Kako kritičen je položaj, naj povedo samo številke, da kolektiv -ne razpolaga z garderobami, potreb¬ nimi sanitarijami, saj imajo sa¬ mo 16 um-ivalnih pip s hladno vodo in 10 toaletnih prostorov za 32 različnih lokacij. Pripomniti velja, da kolektiv vsa sredstva vlaga v modernizacijo strojev. Na račun vedno večje produktiv¬ nosti in boljšega izkoriščanja zmogljivosti si to naposled lahko tudi privošči. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo ustvar¬ jenih 110 milijonov za sklade, je letos za pol leta ustvarjenih 162 milijonov v ta namen. Podjetje je praktično zamenjalo prvo »stroj¬ no garnituro«, se pravi tiste stro¬ je, ki jih je zavržene in namenje¬ ne odpadu pobralo po tovarnah v naši republiki. GLAS NOTRANJSKE PRIPRAVE ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE Pred kratkim se je pri Občinskem odboru SZDL Cerknica sestal politični zbor, ki je ob¬ ravnaval priprave na skupščinske volitve, ki se bodo vršile spomladi leta 1965. Uvodne besede glede uveljavitve sedanje občinske skupščine in njenih organov, kakor tudi uveljavitve odborni¬ kov je podal predsednik občinske skupščine to¬ variše Franc Kavčič. V svojem pripovedovanju je poudaril, da so se uveljavila splošna načela usta¬ ve, kar je razvidno iz razprav na občinski skup¬ ščini in iz njenega dela. Občinska skupščina je postala izvor demokracije, kjer prihajajo do iz¬ raza občani kot proizvajalci in upravljalci, ven¬ dar ne smemo biti s tem povsem zadovoljni. Iskati moramo poti naprej k stalnemu izpopol¬ njevanju družbene vloge občinske skupščine in njenih organov. Z dosedanjo prakso dela odbor¬ nikov občinske skupščine ne moremo biti povsem zadovoljni. Odborniki so imeli premalo stika z volilci, še posebno odborniki zbora delovne skup¬ nosti. Imamo še odbornike in predsednike svetov, ki se na poziv zbora ne odzovejo. Taki odborni¬ ki prav gotovo niso odigrali pozitivne vloge. Vprašajmo se, če smo izvršili pravilno kadrova¬ nje. če sedanji sestav občinske skupščine pri¬ merjamo s predhodnim, lahko ugotovimo, da se struktura odbornikov približuje dejanski druž¬ beni strukturi občine. Od sedanjih 54 odborni¬ kov je 47 takih, ki so v delovnem razmerju, to¬ rej neposredni proizvajalci in upravljalci z druž¬ benim premoženjem, dalje je 5 kmetov in 2 upo¬ kojenca. V prejšnjem sestavu občinske skupšči¬ ne pa je bilo 64 odbornikov, od tega 40, ki so bili v delovnem razmerju, 20 kmetov in 4 upo¬ kojenci. Ker vemo, da se je v zadnjem času iz¬ vršil silen premik v strukturi narodnega dohodka in bruto dohodka, potem je normalno, da se je izvršil premik tudi v strukturi. Pričakujemo, da bližala taki strukturi, ki odgovarja družbenim potrebam v komuni. Poudariti je potrebno, da se je tudi struktura žensk v skupščini spreme¬ nila in pričakujemo, da se bo pri novih volitvah še bolj — v korist žensk. Spremenila se je tudi starostna struktura od prejšnje povprečne staro¬ sti 43 let na sedanjo 37 let. Vsi ti podatki kaže¬ jo, da težimo k dejanski uveljavitvi naprednih idej, ki naj jih dajejo tisti ljudje, katerih misel¬ nost je povezana z naprednimi idejami. Občinska skupščina je v sedanji mandatni do¬ bi sprejela 31 odlokov, 9 odredb, 147 sklepov, 113 imenovanj ter pripravila in izdala 32 pripo¬ ročil, skupaj torej 332 različnih aktov. Skupšči¬ na je v letošnjem letu zasedala osemkrat, razni sveti, komisije in odbori pa so imeli skupno 127 sej. Pri tem je prav, da osvetlimo družbeno zavest odbornikov, katera se kaže v aktivnosti in ude¬ ležbi na sejah. Večina odbornikov redno poseča seje in je na njih aktivna. Imamo pa nekaj pri¬ merov, ko se sej ne udeležujejo, kar meče slabo luč na te odbornike. Kaj naj v takem primeru rečeju volilci, ki so jih izbrali? Prav gotovo ta¬ kih odbornikov ne bi več volili. Brez dvoma je najvažnejša dolžnost vsakega odbornika, da v svoji mandatni dobi opravlja svojo odbomiško dolžnost in funkcijo ter odreka ostale funkcije, kajti funkcija odbornika je povezana z odgovor¬ no nalogo, ki jo mora vsak odbornik opravljati. Diskusija je ugotovila, da so bili dosedanji odborniki premalo seznanjeni z različnimi po¬ datki in analizami, katere bi moral posredovati upravni aparat občinske skupščine. Vsekakor bi bilo nujno, da bi odborniki dobivali bilten o vseh problemih, ki se rešujejo v okviru družbenih or¬ ganov občinske skupščine, kakor tudi o zadevah, ki jih po upravni liniji rešuje upravni aparat občinske skupščine. S tem bo vsak odbornik se¬ znanjen s tekočimi družbenimi problemi, kar mu bo omogočalo, da bo dajal odgovore svojim vo- lilcem. Mesečni bilten ne bi bil sam sebi namen. Prav gotovo bi razjasneval tiste družbene pro¬ bleme, ki so stvar celotne komune, kar bo zopet omogočalo, da ne bodo odborniki zastopali na občinski skupščini ozko lokalno problematiko. Politični aktiv je bil soglasen, da je potrebno do spomladanskih volitev stalno seznanjati vo- lilce s tem, kakšen naj bo vsak odbornik in za¬ gotoviti, da se bo uveljavila demokratičnost pri zbiranju kandidatov, kar bo nedvomno omogo¬ čilo, da bodo izvoljeni najboljši kandidati za občinske odbornike. Taf. V lekii so priprai/e ustanovitev društva kadroiskih delavcev za Notranjsko Uvodoma naj omenim, da je obstojalo društvo organizatorjev strokovnega izobraževanja s se¬ dežem v Celju. V tem društvu so bili včlanjeni večidel delavci, ki so delali pr.i izobraževalni politi¬ ki po podjetjih in ustanovah. Glede na to, da se je oddelek Višje kadrovske šole v Kranju, v 'katerem so se izobraževali ka¬ dri samo za področje izobraževal¬ ne dejavnosti, združili z oddelkom za kadrovsko dejavnost, je bila s strani omenjenega društva vlo¬ žena prošnja na Republiški se¬ kretariat za notranje zadeve, da se društvo preimenuje v DRUŠ¬ TVO KADROVSKIH DELAVCEV SLOVENIJE. Z dne 11. 7. 1964 je z odločbo društvo preimeno- vanov v nov naziv. Glavna nalo¬ ga društva je predvsem, da za- BRALCI! NE JEZITE SE, CE NIC NE PIŠEMO O VAS. ODLOČITE SE IN SAMI PISMENO PRISPE¬ VAJTE ZA NAŠ »G LAS«. V VSAKO HIŠO NAŠ »GLAS-«! jame v svoje članstvo tiste ka¬ dre, ki delajo na področjih izo¬ braževanja v podjetjih in usta¬ novah, kadrovike, vodje splošnih služb, 'kadre na Zavodih za zapo¬ slovanje delavcev, propagandiste, skratka vse tiste, 'ki se ukvarja¬ jo s človekom, njegovo izobraz¬ bo, življenjem in podobno. Druš¬ tvo dela na področjih koit so: od- 'kriva, proučuje in popularizira sodobno metodo izobraževanja in poslovanja kadrovskih služb. Spremlja razvoj kadrovskih služb, oblikuje strokovna stališča in smernice tega razvoja ter uve¬ ljavlja enotne koncepcije o stro¬ kovnem izobraževanju in kadrov¬ ski politiki nasploh. Društvo svojo dejavnost posreduje predvsem s strokovnimi predavanji po vpra¬ šanju kadrov in kadrovske poli¬ tike, s publiciranjem svojih sta¬ lišč, Strokovnih ugotovitev in praktičnih rezultatov dela v ča¬ sopisu KADROVSKA POLITIKA in drugih publikacijah. Na seji upravnega odbora dne 10. novembra letos je bil pred¬ vsem poudarek za območje No¬ tranjske, to pa zato, ker se je tu¬ kaj v 'kratkem začela razvijati kadrovska politika zelo intenziv¬ no in bi bilo potrebno vse delav¬ ce, ki se ukvarjajo s kadri, zdru¬ žiti v sekcijo društva. V teku so priprave, da se formira iniciativ¬ ni odbor z nalogo, pripraviti vse potrebno, da se sekcija društva ustanovi v naši komuni. Kaj poreče inštruktor EE montaža v Tovarni pohištva CERKNICA Tovarna pohištva Cerknica ima več ekonomskih < enot. Iz zgornje¬ ga dela tovarne počasi pridemo do oddelka montaže. Sam izraz, nam pove, da tu nekaj montira¬ jo. Ta oddelek dobi vse polizdel¬ ke iz ostalih ekonomskih enot in tako pride gotov izdelek iz mon¬ taže v pakirnico in naprej na do¬ mače in tuje tržišče. Seveda pa nismo brez težav, če je pred nami toliko oddelkov, da je tu treba precej pazljivosti in povezanosti med njimi, da pri¬ de vsak ob pravem' času na svo¬ je mesto. Dosti težav imamo z reproduk¬ cijskim materialom, ki je dosti¬ krat vezan na uvoz. Dobro nam je znano, da domače tržišče ne izdeluje okovja, kot ga mi rabi¬ mo ali pa je . slabe kvalitete. Kaj se zgodi, če ni vse na svojem me¬ stu? Običajno pride do zastoja v proizvodnji. Delovna sila našega oddelka v montaži je pretežno priučena, le z majhnim odstotkom kvalifici¬ ranih mizarjev. Še bolj zanimivo pa 'je to, da je v tem oddelku 70 % žensk, ki prav nič ne za¬ ostajajo za moškimi ali pa so ce¬ lo boljše na posameznih delov-, niih mestih. Ce pogledamo sta¬ rost v tem oddelku, bomo videli, da so večinoma mladi ljudje. V proizvodnji rabimo predvsem mlade ljudi, take, 'ki imajo kon¬ čano osemletko, kajti ti ljudje bo- do čez čas dobri delavci, katere lahko takoj priučimo današnjim zahtevam proizvodnje. Seveda ne smemo zapostavljati starejših lju¬ di, ki' ravno tako zaslužijo do¬ stojno delavno mesto v tovarni’ ali pa v samem oddelku. Oddelek montaže se zelo trudi,, da izvrši svoje planske naloge.. Dobro se zavedamo, da je od nas odvisna izvršitev plana cele to¬ varne, zato pa tudi na sestanku ekonomske enote zahtevamo, da ostale ekonomske enote svoje ob¬ veznosti v redu izvršijo. Le ta¬ ko bomo z vloženimi močmi do¬ segli tisto, kar si najbolj želimo: čimvečjo proizvodnjo in boljši osebni dohodek. Šubic 10 let razvoja »Kovinoplastike" Lož (Nadaljevanje s 3. strani) lektiv stremi, da bi ■ v bodoče še razširil sodelovanje na zunanjem tržišču. Našteti delovni pogoji in per¬ spektivni razvoj so narekovali ko¬ lektivu koncentracijo proizvodnje in s tem izboljšanje delovnih po¬ gojev, povečanje bruto produkta, izboljšanje organizacije dela in dviga produktivnosti. Zato je ko¬ lektiv KOVINOPLASTIKE že v preteklem letu pričel z gradnjo nove tovarne v Ložu, kamor se bodo Skoncentrirali vsi do sedaj obstoječi obrati. Kolektiv raču¬ na, da bo začeto delo končano v bližnji bodočnosti, 'kjer 'bodo čla¬ ni kolektiva uspešneje h boljšimi pogoji opravljali postav¬ ljene naloge. Pregled bruto produkta zaposle¬ nih in ustvarjenega bruto pro¬ dukta na zaposlenega od leta 1955 do 1964: GLAS NOTRANJSKE S Volilna komisija pri SZDL Cerknica za pripravo volitev v občinsko skupščino je pričela z delom Na posvetovanju političnega zbora občine Cerknica, ki je bilo 11. septembra, je bila izvoljena volilna komisija za pripravo vo¬ litev v občinsko skupščino, ki jo sestavljajo naslednji člani: Hren Jože, predsednik Občin¬ skega odbora SZDL Cerknica — predsednik; Lončar Srečo, sekretar Obč. odbora SZDL Cerknica — sekre¬ tar; Logar Janez, član Obč. kom. ZK Cerknica — član; Mazi Dane, org. sekretar Obč. kom. ZK — član; Gašpar Štefan, tajnik Ob. sin d. sveta Cerknica — član; Gerkman Slava, član Kom. za družb. akt. žena — član; Škrbec Ivan, podpredsednik Obč. skupščine — član; Anzeljc Drago, član Obč. skup¬ ščine — član; Levec Franc st., član Obč. od¬ bora ZB — član; V nedeljo, 22. novembra, se je ■vršila v Cerknici občinska letna konferenca mladine. Ob številni udeležbi mladih iz vse občine je konferenca dobila pravo delovno vzdušje kot najširša tribuna mla¬ de generacije, tako da so se' iz samih referatov ter diskusij po¬ kazale jasne slike obstoječega stanja ter se izluščile smernice za nadaljnjo mladinsko dejavnost, že sam referat predsednika je te¬ meljito obravnaval v sedanjem obdobju najbolj pereč problem na našem področju: socialistično vzgojo mladine. Jasno so bili osvetljeni vsi faktorji, ki na da¬ našnji stopnji družbenega razvo¬ ja bistveno vplivajo na formira¬ nje socialistične zavesti mladega človeka ter na oblikovanje njego¬ vega svetovnega nazora. Današ¬ nja mladina mogoče preveč pesi¬ mistično in z nezaupanjem gleda na družbeno dogajanje in ves naš .samoupravni sistem ter se v nje¬ ga tudi "sama še premalo vklju¬ čuje. Še vedno je nekje zakoreni¬ njena miselnost, da je vsa naša samouprava več ali manj formal¬ nost. Na tem področju smo res premalo usposobili našo mladino, da bi tvorila aktivne člane vsega našega gospodarstva in da bi spo¬ znala, da prav vsak posameznik lahko s svojim delom spreminja svet. Poudarjeno je bilo, da ima Škrabec Ivan, predsednik kadr. komisije pri Brest C. — član; Koščak Franc, sekretar Obč. kom. ZMS — član Bogovčič Štefan, urednik Glas Notranjske — član. Na prvi seji komisije, ki je bi¬ la 18. novembra, je predsednik Hren Jože med ostalim omenil; »Prav kmalu se bomo srečali z novimi volitvami za- našo Občin¬ sko skupščino in v ostala višja skupščinska telesa, ki bodo spo¬ mladi prihodnjega leta. O pripra¬ vah za bodoče volitve je že raz¬ pravljal VI. plenum Zveznega od¬ bora Socialistične zveze delovne¬ ga ljudstva Jugoslavije in ple¬ num Glavnega odbora SZDL Slo¬ venije. Predstoječim volitvam se daje posebni poudarek predvsem na to, da bomo izvolili take odbor¬ nike, ki bodo kos nalogam, ki se bodo pred njih postavljale in da bodo občanom najbližji, to se mladina posebno v proizvodnji danes veliko vlogo in zasluge za nenehen razvoj našega gospodar¬ stva, da pa bodo te naloge v bo¬ doče še vedno večje, za kar se mo¬ ramo mladi zavestno izobraževa¬ ti, ker vemo, da bomo le z večjim znanjem kos nastajajočim nalo¬ gam. Vendar pa moramo doseči to, da se ne bomo usposabljali samo v strokovnem smislu, am¬ pak da se bo naše strokovno zna¬ nje tesno dopolnjevalo s politič¬ no in ekonomsko razgledanostjo. Jasno nam mora biti, da pri nas nimamo dvoje vrst problemov, političnih in gospodarskih, am¬ pak da le-ti vedno nastopajo sku¬ paj in da jih moramo kot take tudi reševati. Mnogo je bilo govora tudi o vlogi mladine v naši družbi, ker si' v novonastalih pogojih še ni našla tistega mesta, ki si ga mora kot progresivna sila priboriti. Še vedno imamo mnogo perečih mladinskih problemov, nismo pa pa jih sposobni rešiti, tako da se ti vlečejo iz leta v leto. Mladi ljudje ne smemo biti zadovoljni s površno ugotovitvijo, da je nek problem nerešljiv, ampak na¬ sprotno, tudi iz že tako kočljivih situacij moramo najti rešitev in izhod, ki bo pomenil nadaljnjo perspektivo mlade generacije. Vedno se moramo boriti za od¬ pravi, da jih bodo sproti obvešča¬ li o gospodarjenju skupščine. Da bi volitve kar najbolj uspele, je potrebno, da komisija takoj prič¬ ne s potrebnimi pripravami, iz¬ biri kriterijev pri kadrovanju in podobno. Naloga komisije je tu¬ di, da predvidi materiale, o ka¬ terih bodo razpravljali na predvo¬ lilnih sestankih. Pri pripravi ma¬ teriala je posebno upoštevati člo¬ veka kot najvažnejšega faktorja v družbenem življenju. Med osta¬ limi nalogami, ki jih ima volil¬ na komisija, je tovariš Hren na¬ kazal predvsem kot prvo najvaž¬ nejšo nalogo izdelavo točnega programa dela komisije, tako da se bodo posamezne akcije odvi¬ jale po planu in nemoteno. Obrazložili so sedanji sestav odbornikov občinske skupščine, pri katerih bo pri volitvah prišlo do zamenjave. V splošnem zbo¬ ru bo zamenjano 13 odbornikov, v zboru delovnih organizacij pa 14 odbornikov kot sledi: pravljanje nasprotij oziroma raz¬ lik; tako med teorijo in dejan¬ skim stanjem, fizičnim in umskim delom, med razvitimi in nerazvi¬ timi področji itd. Samo to nas bo sililo k iskanju novih, boljših poti in napredka. Mnogo diskutantov se je v svo¬ jih izvajanjih dotaknilo raznih nepravilnosti in problemov, tako da smo že iz same konference lah¬ ko ugotovili, da stoje tudi letos pred mladino velike naloge. Frak v splošnem zboru bodo zame¬ njani: Trotovšek Dušan. Cerknica; Udovič Ančka, Unec; Modic Bogo, Rakek; Krajnc Franc, Begunje; Brzec Franc, Žilce; Jaklič Andrej, Ravnik; Žurga Ivan, Studenec; Škrlj Franc, Žerovnica; Avsec Janez, Gornje Jezero; Kovač Jože, Lož; Kraševec Jože, Pudob; Kovač Franc, Iga vas; Baraga Viktor, Kozarišče. V zboru delovnih organizacij pa: Gašpar Štefan, Brest; Zakrajšek Pavla, TP Cerknica; Škrbec Zinka, TLI Stari trg; Šega Stanko, GO Cerknica; Žnidaršič Tone, Kovinoplastika Lož; Zigmund Slavko, Trgovsko pod¬ jetje Ulaka; Gornik Tone, Trgovsko podjet¬ je ŠKOCJAN Rakek; Šparemblek Janez, KZ Cerk¬ nica; Hiti Alojz, KZ Begunje; Štritof Drago, KZ Nova vas; Hace Vera, Osnovna šola Sta¬ ri trg; Pirc Anton, JLA Vel. Bloke; Bombač Tilka, Zdravstveni dom Cerknica; Knez Konrad, Osnovna šola Cerknica. O delu komisije in ostalih po¬ drobnostih bomo volilce sproti obveščali. Bošt X, lasedanje komunalne skupnost i socialnega zavarovanja na Vrhniki Dne 30. oktobra 1964 je bilo na Vrhniki zasedanje Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za občine Cerknica, Logatec in Vrhnika. To zasedanje skupščine se je vršilo v zvezi rotacije, saj, je bilo na zasedanju polovico novoizvoljenih članov. Skupščina se je po prvi točki dnevnega reda konstituirala ter izvolila na izpraznjena mesta in sicer: v zdravstveni in finančni odbor 2 nova člana, v komisijo reha¬ bilitacija tudi 2 nova člana, v republiško skupščino socialnega zavaro¬ vanja pa 1 člana, za predstavnika upravnega odbora komunalnega za¬ voda v Ljubljani pa tudi 1 člana. Nato so prečrtali sklepe zadnje seje. V nadaljevanju zasedanja se je obravnavalo poslovanje sklada za preteklo dobo 'januar—september 1964. Ugotovljen je večji primanj¬ kljaj v občini Logatec. Skupščina je sprejela priporočilo, da se že za¬ četa preiskava pazljivo nadaljuje ter ugotovi vzroke primanjkljaja, njen rezultat pa poroča na prihodnji seji skupščine. Nadalje je skupščina obravnavala načela za sestavo finančnih načrtov skladov zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti za leto 1965, program dejavnosti komunalne skupnosti ter o problemih zdravstvenega varstva y letu 1964 in določitev načel za sklepanje po¬ godb z zdravstvenimi zavodi za leto 1965. Nov način financiranja socialnega zavarovanja naj bi čim bolj zainteresiral zavarovance same in delovne organizacije za stroške so¬ cialnega in pokojninskega zavarovanja ter celotno politiko socialnega zavarovanja. Skupščini kot družbenemu organu komunalne skupnosti socialne¬ ga zavarovanja nalagajo veljavni predpisi precejšnje pristojnosti in odgovornosti pred družbo in zavarovanci, ki jih zastopa. Sleherni član skupščine je dolžan, da se udeleži vsake seje ter da iz seje prenaša celotno politiko socialnega zavarovanja na zavarovance same in jih spodbuja na pravilno trošenje finančnih sredstev iz socialnega za¬ varovanja. član skupščine; Kovačič Z občinske mladinske konference v Cerknici RAZPIS Za I. letnik ekonomske srednje šole za odrasle, ki bo v Cerknici. Predavanja za pripravo za polaganje izpitov organizira delavska univerza v Cerknici. Predavanja bodo v popoldan¬ skem času. Šolanje traja štiri leta. Interesenti, pošljite prijave na naslov DELAVSKA UNIVERZA CERKNICA 6 GLAS NOTRANJSKE lja, kar nam je vzelo precej dra¬ gocenega časa, vendar smo kljulb temu dosegli lepe uspehe. Kakšna priznanja ste dosegli kot brigada? J: V štirih dekadah smo bili petkrat udarni, čeprav smo delali v zelo težkih vremenskih raizme- Zgladiti srna saaf mete c magistrale Pred kratkim so se vrnile iz delovišča Jadranske magi¬ strale, med Kolašinom in Belim poljem, zadnje mladinske delovne brigade, v katerih so sodelovali tudi mladinci iz naše občine. Poiskali smo tri izmed njih in sicer tov. Jožeta Kočevarja, Martina Zemljiča in Petra Matičiča ter jim za¬ stavili nekaj vprašanj: sem tudi pohvaljen od koman¬ danta brigade kot komandir čete, ki je bila vsem za vzgled. M: Tudii jaz sem bil udarnik. Za športno dejavnost pa sem po¬ sebej dobil za priznanje in darilo še knjigo. P: Kolt brigadir sem bil pohva¬ ljen, na atletskem peteroboju pa sem osvojil prvo mesto in zlato značko. Pa še vaše želje in načrti za prihodnost? Kolikokrat ste že sodelovali v mladinskih delovnih akci¬ jah? Jože: Skupaj sem sodeloval tri¬ krat in sicer dvakrat na lokalni akciji v Vodicah nad Ljubljano, kjer smo delali opeko za mladin¬ ski dom v Šentvidu, in pa letos na zvezni delovni akciji na delo¬ viščih Jadranske magistrale. Na¬ ša brigada, »MAJDA ŠILC« iz Ljubljane, je bila v naselju »Bratstvo in jedinstvo« v Trefoa- ljevem v Črni gori, Martin: Tudi jaz sem bil že trikrat v brigadi. Gradil sem av¬ tocesto Ljubljana—Zagreb, potem Beograd—Bevdelija, no in letos Jadransko magistralo. Peter: Jaz sem letos prvič so¬ deloval, če pa bo možnost, bom šel še večkrat v .brigado. Iz kakšnih vzrokov ste se od¬ ločili za sodelovanje v le¬ tošnji akciji? (V nadaljevanju beri J—Jože, M—Martin in P—Peter.) J in M: Iz izkušenj prejšnjih delovnih akcij in uspehov, ki sva jih dosegla, sva se odločila, da tudi midva zgradiva svoj meter Jadranske magistrale in s tem pomagava pri dokončanju tega velikega spomenika mladine. P: Za letošnje sodelovanje sem se odločil po pripovedovanju to¬ varišev. Kakšne dolžnosti ste oprav¬ ljali na letošnji akciji? J: Bil sem komandir II. čete brigade »Majde Sile« iz Ljublja¬ ne. Poleg tega sem bil tudi kul¬ turni referent. Skrbeti sem mo¬ ral za organizacijo raznih veselih večerov ter za drugo kulturno življenje v (brigad). Obenem sem bil še redaktor časopisa v nase¬ lju in spiker interne radijske po¬ staje za slovenski jezik; z delom sem bil kar precej obremenjen. M: Bil sem fizkultumik in sem skrbel za športno dejavnost, tako v sami brigadi kot tudi v nase¬ lju. Na športnem področju je do¬ segla naša brigada zadovoljive rezultate. P: Jaz nisem imel nobene take dolžnosti, zato sem se najraje udejisitvcval )v (športnem življe¬ nju. . Kateri doživljaj iz brigade vam je ostal najbolj v spo¬ minu? J: Podelitev priznanj za vlo¬ ženi trud, siploh pa vse delo v okviru brigade. Tudi tega ne bom nikoli pozabil, kako smo neko ju¬ tro ostali brez jedilnice, ker nam jo je ponoči vihar popolnoma raz¬ dejal. M: Najbolj sem bil srečen, 'ka¬ dar je zmagala v športnem sre¬ čanju naša ekipa. P: Nikoli ne bom pozabil, ko sem dobil zlato športno značko za prvo mesto v atletskem pete¬ roboju. Ste opazili v brigadi tudi kakšne pomanjkljivosti? J: Vodstvo brigade včasih ni bi¬ lo kos svoji nalogi, med samimi brigadirji pa je bilo premah* ču¬ ta odgovornosti. Tudi, ko smo se vračali domov, nismo bili delež¬ ni v Ljubljani najboljšega spre¬ jema. M: Manjkalo nam je športnih rekvizitov, priznanja pa so po¬ deljevali proporcionalno med če¬ te, kar se mi ni zdelo popolno¬ ma pravilno. P: Delovišče je bilo oddaljeno skoraj šest kilometrov od nase- rlah. Dobili smo plaketo »Mla- dost-s tvaral aštvo-soci al i zam« kot priznanje za najkolektivnejše de¬ lo na delovišču, prav tako pa je naše naselje dobilo še prehodno zastavo za požrtvovalnost in vlo¬ ženi trud koit najboljše naselje na trasi. In vi trije osebno? J: Dobil sem značko udarnika in knjigo »Put bratstva i jedin- stva« za vsestransko delo ,v briga¬ di in naselju. Kot kulturni re¬ ferent >in spifcer našega IradCja sem dobil v dar dve knjigi. Bil J: V imenu vseh treh izražam samo eno in iskreno željo, da bi se še večkrat srečali na trasi in da bi tudi v naši občini organi¬ zirali kako lokalno akcijo, ker sem prepričan, da uspehi ne bi iz¬ ostali. Tako smo se poslovili od krep¬ kih in nasmejanih fantov, ki so bili srečni, da so tudi sami za¬ mešali kaplje svojega potu v črni asfaltni trak ali pa v kubike be¬ tona, vgrajenega v mostove in useke naj večjega spomenika mla¬ dine »NAŠE MAGISTRALE«. FraK Omogočiti čimvečjemu številu občanov SZDL, da sodelujejo v razpravah To je bilo sprejeto v zaključkih posvetovanja predsednikov kra¬ jevnih organizacij SZDL za pripravo konference krajevnih organiza¬ cij in njihovih podružnic. Vršile se bodo konference podružnic in sicer na Uncu, Ivanjem selu, Dolenji vasi, Dolenjem Jezeru, Martinjaku, Gornjih Otavah, Žc- rovnici, Podcerkvi, Vrhniki, Ložu in Iga vasi s svojimi okoliši. Priprave za konference so v polnem teku; tako je že večina kra¬ jevnih odborov imela razširjene seje, na katerih so sodelovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij in društev s terena. Osnovno, kar obravnavajo, so vsebinska vprašanja, kakor tudi organiza¬ cijska vprašanja kot so: pridobivanje novih članov, predvsem iz vrst mladine, članarina itd. Krajevna organizacija SZDL Cajnarje je že izvedla konferenco v nedeljo 15. novembra, na kateri so člani obrav¬ navali, kako organizirati mlade ljudi, problem socialno ogroženih lju¬ di itd. Predvidene so konference v Cerknici 25. novembra, na Rakeku 21. novembra, Starem trgu 6. decembra, Grahovem 6. decem¬ bra, Na konferencah bodo sprejeli tudi programe dela. Iz naših organizacij: ZROP Bliža se konec leta in že lahko delno ocenimo delo kraievnih or¬ ganizacij ZROP. Ugotovimo lahko to, da naše organizacije niso bi¬ le delavne. To je razvidno iz za¬ ključenih rezultatov testiranja, ki je bilo v prejšnjem mesecu po naših organizacijah. Komisija, ki je vadila testira¬ nje, je zbrala naslednje za¬ ključke: Od skupnega članstva 481 se je udeležilo testiranja ile 252 članov, kar predstavlja samo 52,39 % čla¬ nov. Od teh je bilo na testiranju: 54 odličnih, 61 prav dobrih 73 dobrih 49 zadostnih in 15 nezadostnih. Upravičeno se vprašujemo, za¬ kaj se ostali člani niso odzvali testiranju? Res je, da je tu kriv¬ da na vodstvu krajevnih organi¬ zacij. Primer je testiranje v C°nk- niol. Nihče ni vedel pri drugi skupini:, kje je testiranje. Menim, da je nujno, da krajevne orga¬ nizacije tesneje sodelujejo' z ob¬ činskim odborom ZROP. Komisi¬ ja je tudi mnenja, da člani pre¬ malo spremljajo strokovno lite¬ raturo — TV-15 im Vojaški in¬ formator. Naj navedem tudi to, da bi morale krajevne organiza¬ cije poleg teoretskega dela na¬ praviti tudi praktične vaje. V na¬ ših organizacijah je veliko sta¬ rejših tovarišev, ki bi s pridam prenesli izkušnje, pridobljene v NOB, v sedanje pogoje vojskova¬ nja. Le z rednimi taktično-orien- tacijskimi vajami bomo imeli do¬ ber rezervni starešinski kader. J. H. Letne sezone je konec. Mnogoštevilni gostje so se preselili v to¬ plejše prostore. Plesni prostor hitela »Jezero« v Cerknici pa bo počakal na toplejše spomladanske dni Foto BOST GLAS NOTRANJSKE 7 Izobraževanje učiteljev V cerkniški občini ugotavlja¬ mo. da je vsa leta nazaj občutno pomanjkanje pedagoškega kadra, ziiasn se čuti pomanjkanje pre¬ davateljev za predmetni pouk tj. predmetnih učiteljev in profesor¬ jev. Največja deficitarnost kvali¬ ficiranega učnega kadra je na področju aktaktnih predmetov (matematika, fizika, kemija). V zadnjih letih so se na na¬ šem območju močno razvile raz¬ ne oblike izobraževanja odraslih. Ker pa primanjkujte predavatelj¬ skega kadra, smo primorani pri¬ dobivati predavatelje iz Ljublja¬ ne, kar zelo podraži posamezno- izobraževalno dejavnost. Če bi imeli dtamaee 'kvalificirane peda¬ goške kadre, bi lahko razvili še veliko več izobraževalnih oblik za odrasle, -razen tega pa bi se stroški izobraževanja znatno zmanjšali. Po predvidevanjih še ne bo za¬ doščal dotok mlajših kadrov iz šol in se razmere ne bi v do» gledlnem času izboljšale. Na Območju občine je veliko mlajših učiteljev, ki se želijo iz¬ popolnjevati. Veliko- njih je izra¬ zilo želijo, da želijo- izredno štu¬ dirati na pedagoški akademiji. Na pobudo- učiteljev iz cele ob¬ čine in v soglasju s predstavniki družbeiio-politiičnih skupnosti smo se odločili, da bo Delavska uni¬ verza Cerknica organizirala pre¬ davanja za izredne študente. Ker boido p-redavanja organizi¬ rana po predpisanih programih iz pedagoške akademije, bo- do¬ pisnikom veliko olajšan študij, ker b-odo na predavanjih veliko laže dojemali snov. kot če bi vso sami individualno- študirali. Hetitu Problem otroškega varstva v Cerknici je že star. Vprašanja, za¬ kaj v ustanovi, ki lahko sprejme 60 varovancev, ni polne zasedbe, se vrste iz dneva v dan in navse¬ zadnje tudi vprašanje, ali se na¬ menska sredstva sklada za šolst¬ vo res upravičeno trošijo v te na¬ mene? Kje so vzroki? Večina se izgovarja na previso¬ ko oskrbovalnino (4000 do 6000). Nasprotno pa ravno tisti plačuje¬ jo za privatne vrtce, ki jih je v Cerknici nemalo, tudi do 10.000 mesečno. Kje je tu logika, kje so¬ cialistična morala? Mar bo res potrebno najprej starše prevzgo¬ jiti, jih otresti stare miselnosti in jih. prepričati, da je njihov mal¬ ček v času zaposlitve bolj varen v ustanovi, v rokah strokovno usposobljenega kadra, kakor pa nekje v tesnem stanovanju »varu¬ ha«, kjer se stiska zraven njego¬ vih otrok še šest ali več teh, var¬ stva potrebnih otrok. Če pogleda¬ mo isti nroblem z druge plati, se nam. vsiljuje vprašanje, »ali je družba res dolžna prispevati za vzgojo otroka družine, kjer star¬ ša prejemata mesečno 100 ali še več tisoč osebnih dohodkov isti znesek kot za otroka družine z minimalnimi osebnimi dohodki?« Zakaj se tu odgovorni organi ob¬ činske skupščine in ustanove ne pogovore n možnostih sestave le¬ stvice prisvevknv staršev po raz¬ ponih. r>ač glede na socialni po¬ ložaj istih. V pedagoško akademijo se je vpisalo 25 učiteljev in to iz: — Osnovne šole Cerknica 8 uči¬ teljev; — osnovne šo-le Stari trg 5 uči¬ teljev; — osnovne šole Rakek 5 uči¬ teljev; — osnovne šole Grahovo 4 uči¬ telji; — osnovna šola Nova vas 3 uči¬ telji. V -največ primerih so se vpi¬ sali v predmetne skupine, katere že sedaj poučujejo. Precej kandi¬ datov pa je -tudi za razredni po¬ uk (za -nižje razrede), kajti že sedaj se t-oži, da ima ves prosvet¬ ni kader na osnovnih šolah -kon¬ čano višjo šolo. Interes slušateljev je zelo ve¬ lik, vsi so začeli z velikimi am¬ bicijami, saj se zavedajo, da je mnogim edina možnost, da si pri¬ dobijo višjo 'kvalifikacijo. Pedagoška akademija je po¬ zdravila pripravljenost prosvetnih delavcev, ki se želijo na-prej izo¬ braževati -in obljubila vso pomoč, da bi študij potekal čimbdlje. Upajmo, da bo čez nekaj 1-et rešeno pereče vprašanje predava¬ teljskega kadra na našem območ¬ ju. Saji bo preko dvajset pred¬ metnih učiteljev garancija za smotrnejše izobraževanje in vzgo¬ jo mladine -ter ostalih občanov v naši občini. Pričakovati pa je tudi vso ma¬ terialno -in moralno pomoč druž¬ benih fektorjev v občini, saj vzgoja ka-dro-v, oziroma investici¬ ja v kadre pomeni za občino dra¬ gocen doprinos l k splošno družbe¬ nemu nap-redku. S. M. tuha? Zakaj ni nobene zainteresirano¬ sti s strani podjetij in ustanov? Saj končno podjetja nosijo levji delež bremena, če mora zaposle¬ na mati na en ali drug način uve¬ ljavljati pravice do bolniškega staleža, ker ji je otrok zbolel, ali pa ga nima komu prepustiti v varstvo, v ustanovo pa ga ne mo¬ re dati. Kaj so storile kadrovsko- socialne službe po podjetjih, da bi odstotek izostankov njihovih zaposlenih mater padel ravno za¬ radi tega, ker nimajo urejenega varstva? Vse to so vprašanja, ki nam da¬ jejo odgovor na to, zakaj se otro¬ ško varstvo v Cerknici ne mo^e povzpeti na nivo ostalih občin, ki so v tem daleč, daleč pred nami, pa ne zato, ker imajo večje fi¬ nančne zmogljivosti, temveč zato, ker so znale svoje občane pravil¬ no informirati o pomenu sociali¬ stične vzgoje naših najmlajših, ker so v delo o tem vprašanju vključile vse množične in druž- beno-politi&ne organizacije in s tem naložile del odgovornosti za vzgojo širšemu delokrogu. Ne pa, da se ukvarja s problematiko vzgoje predšolskega otroka sa¬ mo peščica ljudi in* še ti samo zato, ker so pač odgovorni za to. KRAS Grad Snežnik bo dostopen gostom Občinska turistična zveza Cerk¬ nica je sklicala posvetovanje o nadaljnjem delu pri izdelavi pro¬ gramov in načrtov za turistično izgradnjo naše občine. Tokrat so obravnavali kompleksno ureditev snežniškega gradu in okolice. Na pripombe predsednika Ob¬ činske turistične zveze tov. Tone¬ ta Gornika, da je treba grad Snež¬ nik izkoristiti v turistične name¬ ne, ker je sedaj neizkorišen, je direktor Zavoda uprave zgradb tov. Grmek odgovoril, da se stri¬ nja z ugotovitvijo, vendar pa je treba prej premisliti, kako naj V tej sezoni smo imeli Staro- tržamii priliko gledati že drugo o-drsko de‘lo. To pot se nam je predstavila igralska družina DPD »Svobočla« Ribnica z dramo »De¬ dinja«, od-rsko delo po romanu Henrija Jonesa. . S tem- delom, pod dobro reži¬ sersko roko Milene Borovec, si je dramska skupina »Svoboda« Ribnica zagotovila še za bodoče najštevilnejši obisk gledalcev -kot je bil pri tej uprizoritvi. Nabito polna dvorana je izra¬ zila priznanje z dolgotrajnimi aplavzi ob -koncu vsakega d-eja- bo grad izkoriščen. Upa, da pri upravljanju gradu ne bo težav, ker je vsakemu posamezniku jas¬ no, da Snežniški grad predstav¬ lja redkost s svojo bogato opre¬ mo, poleg tega pa zelo uspelo »tu¬ ristično vabo«. V diskusiji so predlagali več različnih variant, kako naj bo grad izkoriščen, vendar so to le predlogi in napotila strokovnja¬ kom, ki izdelujejo tozadevne na¬ črte in kateri bodo proučili več možnosti izkoriščanja. Prvi poseg pri tej akciji je valo¬ rizacija in posnetek obstoječega stanja gradu, ki ga bo naredil Za¬ vod za spomeniško varstvo Ljub¬ ljana. Takoj po valorizaciji spod¬ njih prostorov bodo izdelali pred¬ log, kako naj bi bil omogočen ogled spodnjih prostorov. Priča¬ kujemo, da bi prve goste sprejeli 1. maja naslednjega leta. Nadalj¬ nje možnosti ureditve gradu kot ekstra kategorije za zahtevnejše goste pa bodo proučili strokov¬ njaki, vzporedno z ureditvijo gradu za obiske pa bi reševali razširitev sedanjega gostišča in adaptacijo prostorov za prenoči¬ šča. Načrti bodo zajeli tudi vizuelni pas gozdov, ki bodo pod poseb¬ nim gospodarskim režimom, to¬ rej zavarovani. Za ureditev okoli¬ ce gradu bo poskrbelo Turistično društvo Loška dolina. Torej, še ena pridobitev za Cerkniški turizem! nja. Predsednik sekcije za dram¬ sko umetnost pri DPD »Svoboda« Loška dolina se je po končani predstavi v imenu »Svobode« Loška dolina in v imenu gledal¬ cev prisrčno zahvalil igralski sku¬ pini ter zaželel, da bi izmenjali več takih odrskih srečanj. Zago¬ tovil je, da so s to uprizoritvijo navezani odrski in prijateljski stiki med »Svobodo« Ribnica in Loška dolina. V priznanje uspešne uprizoritve je pionirka Nada Petrič izročila šopek cvetja režiserki Mileni Bo¬ rovec. Jože Stanič Gostovanje DPD »SVO¬ BODA« Ribnica z dramo »Dedinja« v Starem trgu Prizor iz I. dejanja — sprejem v Slaparjevi hiši GLAS NOTRANJSKE 8 Rakek je ostal brez klubskega prostora Nekdaj je bil Rakek znan kot naselje z zelo razgibanim dru¬ žabnim življenjem. Kulturno in športno udejstvovanje je nudilo užitek in razvedrilo mnogim Ra¬ kovca nom. Razne kulturne. prire¬ ditve so prinesle Rakovo anom sloves marljivih in dobrih kul¬ turnih delavcev. Razna odlikova¬ nja in diplome, ki jih je dobilo kultu rno-prosvetno društvo, je dokaz za to. Tudi dobri športniki so zrastli na Rakeku. Se desetletje nazaj smo imeli živahne sekcije v sklo¬ pu telovadnega društva: namizni tenis, smučarji, telovadci, šahisti. Kot vsakemu delovanju so tu¬ di kulturnemu in sploh družbe¬ nemu delovanju osnovni pogoj materialna baza. V tem primeru torej: ustrezni klubski prostori, inventar in finančna sredstva. V ~zlati dobi« živahne družbe¬ ne aktivnosti na Rakeku so biili ti osnovni pogoji vsaj v glavnem zagotovljeni. Tako je bilo še do nedavnega — pred 10 leti. S časom pa se ne starajo in spreminjajo samo ljudje, temveč tudi človekovo okolje. Tudi prostori, ki so služili tej družabni dejavnosti so se starali, izrabljali in propadali. Drug za drugim so odpovedali službo člo¬ veku. Z njimi je seveda umirala tudi možnost kulturnega in šport¬ nega izživljanja. Športni in prosvetni entuziasti so to počasno propadanje skušali preprečiti. To jim je le delno uspelo. Nova telovadnica na Ra¬ keku je morda začetek nove “zla¬ te dobe« v športnem izživljanju mladine in ostalih prebivalcev Rakeka in bližnje okolice. Kulturni dom na Rakeku pa že s Za oživitev zimskega ilirizma Najbrž ne vedo vsi. da so prve smuči v Srednji Evropi napravlje¬ ne na Bloški planoti. Torej, zibelka zimskega športa so naše Bloke. Dolga leta so smučarji prihajali na treninge, seminarje in tečaje na Bloško planoto. Tako do vojne. Po vojni je bil v te namene zgrajen dom Partizana, vendar je kmalu dobil drugo funkcijo. Sedaj, ko imamo sodoben objekt na Slivnici, ki lahko sprejme 150 gostov, prenoči pa jih lahko 46. je Turistična zveza Cerknica sklicala zainteresirane ljudi in proučila možnosti izkoriščanja za zimsko sezono. Posredujemo nekaj sprejetih sklepov: 1. organizirali bodo izletniške proge ob sobotah in nedeljah preko Blok na Slivnico; 2. imenovana je skupina, katera bo trasirala smučarske proge, da je možna smuka tudi po daljši progi. Skupino vodi Edo Vidovič, naš preizkušeni zimski športnik; 3. preko višjih smučarskih forumov bomo poskusili organizirati -Bloški tek« za prvorazredne smučarje. Za občinska in meddruštvena tekmovanja pa naj poskrbi Občinska zveza za telesno kulturo; 4. skušali bomo obnoviti stare smučarske steze preko Lašč in Blok na Slivnico; 5. to zimo naj bi zbrali slikovni material za izdajo zimskega pro¬ spekta v barvah za Slivnico in Bloke; 6. redno poročanje o prostih kapacitetah in snežnih razmerah na informativno službo pri Turistični zvezi Slovenije: 7. cesto bo treba vedno pl užiti in se za to pravočasno pripraviti. Upamo, da bo smučarstvo zopet oživelo v svoji zibelki. Posnetek Perkove /grafite "Plen čarovnic«, upodobljen v Domu na Slivnici vrsto let čaka popravila in obno¬ vitve — zaman. Pred nekaj leti se je vodila akcija ustanavljanja klubskih prostorov po vaseh in mestih, ki naj bi poživili umirajoče kultur¬ no in ostalo družabno življenje. Sedaj smo dobili klubski prostor pri “HLADNIKU«. Klubski pro¬ stor so uporabljale vse družbene in politične organizacije na Ra¬ keku, največ pa mladina. Pozi¬ tivni rezultati so se hitro pokaza¬ li. Predavanja ljudske univerze so bila vedno mnogoštevilno obiskana. Mladina je prirejala klubske večere. Tam so se vršili razni sestanki. Gledali smo televizijske oddaje, uporabljali ga kot knjiž¬ nico itd. Sele sedaj, ki ga nimamo več, vidimo, kako nujno potreben je bil ta klubski prostor. Tako je bilo do letošnjega poletja. Tedaij pa je industrijsko podjetje “Jel¬ ka« začutilo neutolažljivo potre¬ bo po novih prostorih za svoje pisarne. Kupili so del “Hladnikove« hi¬ še in s tem tudi klubski prostor. Družbenim organizacijam so po¬ stavili ultimat: “Izselite se, ali pa vas postavimo na cesto.« Krajevna skupnost je takoj za¬ čela iskati rešitev, a ni našla za¬ dovoljivega odgovora, pristali so na kompromisno rešitev. Inven¬ tar so preselili v dvakrat manjši prostor, ki ne ustreza potrebam. Rezultat vsega tega je, da je vse prejšnje klubsko življenje prene¬ halo. Ostali smo brez primerne¬ ga prostora za kakršnokoli uspeš¬ no obliko družabne dejavnosti. Najbolj pogreša klubski prostor mladina. Ta je dejansko ostala "k»rekoč na cesti. Na letni kon¬ ferenci in na svojih sestankih si je zadala pester program dela, vendar ga ne more uresničevati, ker je večina dela vezanega na organiziranje mladinskih klubskih večerov. Kako rešiti problem? S tem vprašanjem se ukvarja že nekaj mesecev svet krajevne skupnosti, predvsem pa njen tajnik tov. Demšar. Vendar rešitve ni. To kaže na nerazumevanje gospodar¬ skih organizacij na Rakeku za težino problema. Člane teh 'ko¬ lektivov moramo opozoriti, da je ta problem tudi njihov problem in za njegovo rešitev smo dolžni delati vsi občani v naši krajevni skupnosti. Vsak po svojih mož¬ nostih. Vtisi s sindikalnega izleta V delovnem kolektivu »Iverka« smo se že dalj časa pripravljali na sindikalni izlet. Da bi omogo¬ čili čim večje število udeležen¬ cev. smo izbrali čas, ko je bila tovarna v remontu. Pretresli smo več predlogov, po načelu »zdru¬ žiti koristno z zabavnim« smo se odločili za relacijo Velenje—Ma¬ ribor — Ptuj — Rogaška Slatina. In vtisi? Preveč jih je za našte¬ vanje, omenim naj le to, da je cilj izleta uspel. Prenekateri smo se prvič znašli v krajih Savinjske doline, katere sloves je ponesel v svet znani hmelj, spoznali epo¬ pejo modeme — socialistične ustvarjalnosti delavca — rudarja, realnejšega in najlepšega sloven¬ skega mesta — Velenja. Ogledali smo si štajersko metropolo Mari¬ bor in Oktavianovo »Petovio«, Ptuj, monumentalni spomenik na¬ še preteklosti, kjer se odražajo običaji Keltov, Ilirov, prvih pri¬ seljencev — naših pradedov in mogočnosti rimskega imperija in navsezadnje Rogaško Slatino, priznano zdravilišče in okreva¬ lišče delovnega človeka. V načrtu smo imeli tudi ogled nekaterih tovarn (TAM in Kidri¬ čevo). vendar nam ogleda iz teh¬ ničnih razlogov niso omogočili. Res škoda, saj bi se želeli sezna¬ niti tudi z njihovimi uspehi in težavami, ki se pojavljajo v tako čzp rwr\ kočevski lisk se pridružuje čestitkam za 29. november — DAN RE¬ PUBLIKE organiziranem delovnem procesu, kot je v tovarni “Iverka«. Mislim, da ne bom skromen, če se v imenu udeležencev izle¬ ta zahvalim sindikalni podružni¬ ci »Iverka«, ki nam je omogočila to enodnevno, res potrebno raz¬ vedrilo. KRAS Prebivalci Rakeka sprašujejo V začetku letošnjega leta, to se pravi že skoraj pred 10 me¬ seci, je bila dograjena stanovanj- sko-poslovna zgradba pri sedanji KT Rakek. Po desetih mesecih je stavba še vedno nezasedena. Ob izredno perečem stanovanj¬ skem pomanjkanju je tako stanje neverjetno in nesmiselno, z vidi¬ ka socialističnega gospodarstva je to družben in gospodarski kri¬ minal. Prebivalci Rakeka se sprašu¬ jejo. zakaj je tako in kdo je od¬ govoren za tako stanje. Hočejo javnega in odkritega odgovora. Mislim, da upravičeno priča¬ kujemo kakršenkoli odgovor vsaj od enega naslednjih prizadetih: Investitor zgradbe — “BREST« Cerknica: izvajalec del — “GRADlSCE“ Cerknica: družbeni organ kontrole — od¬ delek za gospodarstvo in komu- I nalne zadeve — Skupščine obči¬ ne Cerknica. Zanimivo bo pojasnilo tudi vsa¬ kega drugega poznavalca navede¬ nega problema. Drago Korošec GLAS NOTRANJSKE 9 JULatLutsJki kotiček Uredništvo Glasa Notranjske daje z mladinskim kotičkom pro¬ stor naši mladini iz šol na pod¬ ročju občine Cerknica, da se ogla¬ šajo v njem z dopisi uredniku mladinskega kotička, s kratkimi sestavki o svojem življenju v šo¬ li in doma, da se poskuša z lepo¬ slovnimi spisi. Zavedamo se, da bi mladi ljudje, ki se vzgajajo v šolah, včasih radi izrazili, kako žive, kako doživljajo naš čas, svo¬ jo mladost. Čeprav bodo ti izrazi včasih okorni, vendarle bodo za¬ vest odsev mladih želja in misli. V tem kotičku bi radi zajeli čim več dopisnikov iz najrazličnejših krajev naše občine. V tej števil¬ ki začenjamo z nekaterimi pri¬ spevki učencev cerkniške osnov¬ ne šole. pričakujemo pa odziva tudi s šol na Rakeku, Uncu, v Grahovem, v Starem trgu in No¬ vi vasi. POLHAR JANEZ Stara mami mi je pripovedova¬ la, kako je stari oče lovil polhe. Ko se ga je zvečer malo nalezel, je šel skozi gozd. Naenkrat je za¬ slišal škrebljanje polhov. Oče se je spomnil, da polhom zelo diši žganje. Zato je legel .pod bukev in ziniL Ze je prvi polh zavohal žganje in mu skočil v usta, Ja¬ nez pa ga je tedaj zgrabil. Tako je zinil še večkrat. Domov je pri¬ šel naravnost Židane volje, ker je imel polno vrečo polhov. Boris Rupar CERKNIŠKO JEZERO Po vsej Sloveniji vedo za naše presihajoče jezero, saj je edin¬ stveno v vsej Evropi. Toda Cerk¬ ničani se tega ne zavedajo. Mno¬ gokrat so na sestankih Turistič¬ nega društva govorili predvsem o ureditvi jezera in njegove okoli¬ ce. Zelo veliko je bilo govora o asušitvi nekaterih področij in zgraditvi holeta na Goričici. To¬ da načrt je nekako zaspal. Cerk¬ ničani bi radi imeli tako lepo urejeno jezero, kakor si ga za¬ mišljajo. Čeprav ni sredstev', bi lahko vsak Cerkničan prispeval k njegova ureditvi vsaj s svojim de¬ lom. Tudi mladina bi rada pri¬ skočila na pomoč. Zavedati se moramo, da bomo pomagali sa¬ mi sebi, ker bi z lepo urejenim jezerom privabili k nam čim več turistov'. Tudi mladina bi imela svoje kopališče bolj urejeno in z veseljem bi se poleti v njem ko¬ pali. Anka Jene PRAZNIK OBČINE CERKNICA Cerknica je 19. oktobra prosla¬ vila občinski praznik. Odprli so planinsko kočo na Slivnici, novo stavbo za osnovno šolo in pošto v Cerknici. Sredi Cerknice pa ra¬ ste že tudi nova stavba, tako da se Cerknica iz dneva v dan bolj modernizira. Odprli so tudi mu¬ zej Frana Gerbiča, ustanovitelja slovenske opere, skladatelja, ki je osnoval slovensko romantično glasbo. Cerkničani smo ponosni na slavnega rojaka. Darja Semel NA RIBOLOVU S Kebetovim očetom grem več¬ krat lovit ribe na jezero. Ta šport me zelo veseli. Kar težko namreč pričakujem, če bo kaj ujel. Mno¬ gokrat ujameva veliko rib, več¬ krat pa tudi nič. Rad mi posodi trnek, da tudi sam lovim ribe, seveda je on zraven. Obljubil mi je, da me bo še vzel s seboj na jezero. Mnogo lepih uric preži¬ vim ob potokih, ko lovim ribe, saj jih potem lahko pojem ali za ko¬ silo ali za večerjo. Gašpar Stefan LOV V nedeljo, navsezgodaj, so se začeli pri naši hiši zbirati lovci. Rahla sapica je pihljala od vzho¬ da in nebo nad Slivnico se je Dom na Slivnici je dobil prvo sneženo odejo Dom na Slivnici Nedvomno smo cerkniški planinci lahko ponosni na naš dom, saj je lepo urejen in je edina točka, kjer se lahko srečamo s planinci osta¬ lih krajev. Veliko obiskovalcev 7 je že bilo v tem kratkem času, odkar je dom odprt. Vsakdo se čudi prelepemu razgledu po okoliških vaseh, jezero je kot na dlani. Da pa ne bi bil dom v tej zimski sezoni osamljen, bi bilo potrebno, da že sedaj razmišljajo vodstva osemletk na začetne smučarske tečaje za pionirje in mladince; enako tudi delovne organizacije v občini. Vemo, da bi se marsikdo rad naučil smučanja in ne bi bilo vprašanje, kam bo šla mladina ob nedeljah in sedaj ob prostih dnevih z uvedbo 42-umega tednika. _ J. H, rdeče obarvalo. Pripeljal je to¬ vorni avtomobil. Posedli smo po tovornjaku in se odpeljali dobro uro daleč. Po Javornikih so se vlačile megle. Lovci so izstopili iz vozila in se razporedili za po¬ gon. S prijateljem Janezom sva se pridružila skupini lovcev 7 . Vidlji¬ vost je bila zaradi megle slaba. Lovci so na stojiščih čakali div¬ jačine, ki je bežala pred nami. S klici smo se razpoznavali. V dru¬ gem in tretjem pogonu sta padla pod streli jelen in košuta. Veseli smo se vračali v vas. Lovci, ki so uplenili divjačino, so imeli za klobuki smrekove vejice, poškro¬ pljene s krvjo uplenjene divja¬ čine. Marjan Mele KAJ SE DOGAJA PO SVETU V ZDA je bil z veliko večino glasov izvoljen za predsednika Kene- dvjev naslednik, kandidat demokratske stranke Lvndon Johnson, pro¬ ti Goldvvaterju, kandidatu republikanske stranke, ki je rožljal z orož¬ jem in branil rasizem. Američani so se oddahnili... Na Kitajskem in v Sovjetski zvezi so težnje po zbližanju obeh ko¬ munističnih partij. V Veliki Britaniji vlada novi predsednik vlade laburist Harold Wils®n, ki uvaja s svojo vlado v poEMčno' življenje nove reforme gle¬ de socialne pravičnosti in nove zakone o stanovanjih, o financiranju novih tovarn in zakone proti monopolom. NA Japonskem so bile ogorčene demonstracije, proti navzočnosti ameriške atomske podmornice. V Argentini so vojaške garnizije v pripravljenosti, da bi prepreči¬ le vrnitev fašista Perona v deželo. V Zahodni Nemčiji hočejo izdati zakon, po katerem zastarajo zlo¬ čini bivših nacistov že prihodnje leto. Letošnjo Nobelovo nagrado je prejel za svoje pisateljsko delo Francoz, romanopisec, dramatik in esejist Sartre, ki imamo njegova dela prevedena tudi pri nas. V Sudanu (glavno mesto Kartum) zahtevata vodilni politični stranki odstop predsednika Abuda. V Južnem Vietnamu zahtevajo študentje preosnovo vlade z de¬ monstracijami proti premieru Huongu. Kaže da obstoje neka nasprotja med Zahodno Nemčijo in Fran¬ cijo. Da bi jih izgladila, sta se sestala De Gaulle in Adenauer v Parizu, kjer so Nemcu dali naslov častnega člana francoske akademije za družbene in politične vede. Med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je sklenjen sporazum o bla¬ govni izmenjavi, ki bo leta 1965. znašala 300 milijonov dolarjev. To je za 35 odstotkov 7 več. kot je znašala letos. V Tunisu je bil ponovno izvoljen za predsednika Habib Burgiba. Francozi so Alžircem znatno zmanjšali pomoč. To dejanje je al¬ žirski predsednik Ben Bela označil za nepošteno. V Rimu je eksplodirala tempirana bomba na dvorišču sovjetskega veleposlaništva, neofašisti pa so s tako bombo močno poškodovali sedež socialistične stranke. Obiski prebivalcev med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom se ure¬ jajo po načelu, da je bolje, če se ljudje sporazumejo. V Ekvadorju se je poostril spopad med vojaškimi poveljniki in političnimi voditelji. Stranke grozijo z vstajo. V Kolumbiji je ljudstvo zelo nezadovoljno. Revolucionarno osvo- — bodilno gibanje obtožuje vlado, da njeni vojaki ubijajo otroke in kmete. Generalni sekretar Združenih narodov U Tant je že tri leta na tem položaju in je v tej dobi dejavno sodeloval pri reševanju števil¬ nih pomembnih mednarodnih problemov. io GLAS NOTRANJSKE Takole se vozita na jago tov. Broniselj, elan LD Cerknica in njegova BORA Foto BOST Zapiski iz pogona Hladnega nedeljskega jutra, 8. novembra, so se zbrali lovski to¬ variši Lovske družine Cerknica, da uprizorijo enega izmed letoš¬ njih skupnih lovov na visoko div¬ jad notranjskih gozdov. Zbrali smo se v Zelšah pri Cerknici. Za posebno pozornost je poskrbel tov. Bramiselj, ko se je do zbirališča pripeljal z mo¬ pedom, na katerem je poleg last¬ nika sedel še njegov lovski tova¬ riš braik-jazbečar. Med gonjači sta bila tudi brata Tekavca, ki po pripovedovanju ostalih lovcev skupnih lovov ni¬ koli ne zamudita. Pridružil sem se kot slučajni opazovalec in novinec v tem špor¬ tu, ki je v tem kraju nekoliko bolj razvit kot drugod. Sodeloval sem z gonjači pri ropotanju in viku čez Škocjanske vrtače na veselje lovcev, ki so čakali na preži. Rezultat štiriurnega lova je bil zelo uspešen. Uplenili so tori košute, dve srni in enega srnjaka. Lovska sreča se je tokrat na¬ smehnila dr. Pušenjaku, dr. Kri¬ stanu, Francu Mulcu in Antonu Mivcu. Rekord dneva je dosegel tov. Vidmar, iki je uplenil srno in ko¬ šuto, ena pa mu je baje popiha¬ la. Omenil je, da je tega dogodka zelo vesel, saj je bil to njegov prvi uspeh v letošnji sezoni. Glede na to, da je v višinskem predelu Javornika znatno bolj snežilo, so se živali držale v ni¬ žinskem predelu, kjer je bilo več zatišja, ža kar smo bili mi go¬ njači pa tudi lovci še bolj zado¬ voljni, saj se nam ni bilo treba pehati po zasneženih hribih. Istega dne je pokalo tudi po loviščih Lovske družine Begunje in Rakek, ki so ravno tako uple¬ nili lepo število divjadi, vendar niso imeli toliko sreče kot LD Cerknica. Plan odstrela jelenjadi je za letošnje leto izpolnjen le pri sam¬ cih, pri košutah in srnah pa še ne. Zaključek teko uspešnega lova je bil v hotelu Rakov Škocjan, kjer smo skupno z lovci iz Rake¬ ka zaključili naporen, vendar ze¬ lo zanimiv dan. Bošt Prebivalci vasice Sleme so se minulo jesen dalj časa spraševali, kdo jim krade sadeže po vrtovih. Drznemu tatu so prišli na sled otroci, ko so 13. septembra zagledali zajetnega kosmatinca, kako hlača po sadovnjakih in si polni malho. Ko so otroci začeli vpiti, je s početjem prenehal in počasi odšel proti gozdu. Po pripovedovanju Staneta Kraševca je bil medved težak čez 300 kg in je storil po okoliških njivah precejšnjo škodo. Baje so mu šle najbolj v slast slive. IV. Republiško prvenstvo v taktično-orientacijske m pohodu Slap Savica, ki so si ga ogledali posamezni člani kolektiva tovar¬ ne pohištva Brest Cerknica Foto BOST dober uspeh in se je uvrstil na 6. mesto. Z rezultatom smo zadovoljni, sam tekmovalec pa nas je opozo¬ ril na nujne predhodne pripra¬ ve, ker je bil sam brez priprav. Tekmovanje pa je bilo zahtevno. V oktobru je bilo organizirano republiško prvenstvo v taktično- oriemtacijskem pohodu. Tekmovanja se je' udeležil iz naše občine član ZROP Janez Hren,- ki je dosegel sorazmerno PROSIMO VSE CENJENE DOPISNIKE, DA NAJ OPROSTIJO, KER ZARADI OBSEŽNEGA MATERIALA NISMO MOGLI VSE OBJAVITI UREDNIŠTVO Vsem delavnim Ifudem vidne j čestita vi pcazniku cepultike \ — Občinska skupščina — Občinski komite ZK — Občinski odbor SZDL — Občinski sindikalni svet \ — Občinski komite ZMS — Občinski odbor ZB — Občinski odbor RK — ostale družbeno politične j organizacije MAJHNE SO TE STVARI . . - Cerkničani že dolgo sprašujejo, ‘kakšnemu namenu služi nova ba¬ raka pri mostu. Ali bo ‘kmalu zadišal kruh iz te nove stvaritve? Pravijo, da je v Cerknici že bolezen, da se nekaj odpre — pa še vedno ne služi svojemu namenu. Menda je tudi res, da fotoklub ali krožek, ‘kakor se že imenuje, spi spanje pravičnega pri Ljudski tehniki v Cerknici. Dobro bi bilo, da bi Cerkničani imeli enotno smetišče. Pri tem ni dobro, da je prevelika demokracija. Končno, vse te naše lepe stvari bo čez čas pokril sneg. Kinopodjetje Cerknica bi lahko že zdavnaj zamenjalo dvojne se¬ deže, ker pri takem stanju nismo enakopravni. Vstopnina je za vse enaka. Tudi ‘balkon v kinu je točka našega kina... J. H. NAGRADNA KRIŽANKA Vsem reševalcem naših inagrad- nih križank sporočamo!, da jim tokrat nismo mogli ustreči z no¬ vo križanko zaradi obsežnosti do¬ pisnega materiala, ki je prispel na naše uredništvo. Novoletno nagradno križanko bomo objavili v prihodnji števil¬ ki našega lista. Objavljamo nagrajence nagrad¬ ne križanke VRETENO, ‘ki so na¬ slednji!: 1. Nagrado 2.000 din dobi MI¬ LAVEC LADO, VP 5920/12-D Bačka Topola, Vojvodina. 2. Nagrado 1.000 din dobi MA¬ RINŠEK ANGELCA, Dolenja vas- 98, p. Ribnica. 3. Nagrado 500 din dobi SMO¬ LIČ CVETKO, Lesna industrija Kočevje. KADROVSKA SPREMEMBA PRI »GLASU NOTRANJSKE« Z decembrsko številko je postal glavni in odgovorni urednik na¬ šega lista tov. Stefan BOGOV¬ ČIČ. Dosedanji urednik Danimir MAZI pa je sprejel novo funk¬ cijo pri Občinskemu komiteju ZKJ. »■Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured¬ niški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Stefan Bogovčič — Člani ured¬ ništva: Franc Tavželj, Slavko Brglez, Slavko Tornič in Milan Strle — Teh¬ nični urednik: Janko Novak — Korek¬ tor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP »Kočevski tisk« Kočevje - Letna na¬ ročnina 240 din - Rokopisov in risb ne vračamo ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ KOLEKTIV KOMBINATA I_I_I i»gk !i:ik Ši:;:;. OQ Želi obilo uspehov vsem delovnim liudem in čestita za Dan republike LESNO KOVINSKA INDUSTRIJA kk I I RAKEK priporoča svoje usluge in izdelke. Ob tej priliki čestita vsem za republiški praznik lesna industrija STARI TRG GABER čestita vsem prebivalcem in poslovnim sodelavcem k DNEVU REPUBLIKE ❖ ♦ ♦ ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ S ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ -♦ x ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ # ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ x x ♦ ♦ ♦ X X ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦- ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ x ♦ X ♦ ♦ X X- X X ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ Trgovsko podjetje ŠKOCJAN Rakek se priporoč a s svo jimi po¬ slovalnicami _in če stita vsem bralcem za DAN RE¬ PUBLIKE GOSTILNA VRAG GORNJE JEZERO SE PRIPOROČA IN ČE¬ STITA VSEM OBISKO¬ VALCEM ZA DAN RE¬ PUBLIKE GOSTINSTVO Loška dolina priporoča svoje usluge in čeStlta vsem za DAN RE¬ PUBLIKE KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA PEKARNI CERKNICA čestita vsem za DAN RE¬ PUBLIKE Kolektiv obrtnega podjetja Center obrti Cerknica čestita vsem delovnim lju¬ dem za. republiški praznik Zavod za zaposlovanje delavcev Cerknica čestita vsem za DAN RE¬ PUBLIKE Občinska tucistična zveza z društvi: Loška dolina, Lož, Bloke, Žilce, Cerknica in Rakek čestita vsem za DAN REPUBLIKE Cenjenim potnikom čestita k jjtvui?nihu te$tuhlike in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost kolektiv SAP LJUBLJANA 1 2 GLAS NOTRANJSKE: Rakek: Komet (Ljubljana)2:0 (1:0) Prvenstvena nogometna tekma I. razreda. Igrišče Krima na Ra¬ kovniku. Strelec obeh golov Mlakar. Rakek je nastopil le z 10 igral¬ ci, ker so nekateri odpovedali! Kje |je tekmovalna resnost, se vprašamo. V izenačeni borbi za pravimo grobo analizo. Ali je bi¬ lo treba izgubiti dva gola proti Logatcu zaradi pomanjkljive ad¬ ministracije, ker ni bilo pravočas¬ no poslano -poročilo? Logatec je izgubil s 3 : 0 zaradi nastopa neregistriranega igralca, vendar je upoštevan rezultat, ki je bil dejansko dosežen z 2 :1. Manjkalo je nekaj vrstic poročila in še dva bi imeli več. Komet smo premagali le z 2:0! Seveda, igralo je le 10 igralcev in tudi rezerve. Tudi tam so 2 ali 3 goli šli »po gobe«. Na koncu tudi v Jevnici ni bilo treba tako tesne zmage, ker je Jevnica tre¬ nutno najsdabše moštvo v tem tekmovalnem razredu. Vendar, nič -ni zamujeno! Ra¬ kek ni do sedaj izgubil nobene tekme, neodločeno pa je igral le proti Ihanu v Ihanu. Premagati morajo Ihana na domačih -tleh in bo vse v redu. Zadovoljivo je, da se moštvo po-mla-ja in da so že dobili svoje mesto v moštvu sedanji mladin¬ ci: Raljevič in Udovič iz Rakeka ter Razdrih iz Cerknice. Spomla¬ di -računajo na nove mlade mo¬ či. Raljevič, Udovič in Razdrih, ki igrajo zaradi mladoletnosti na podlagi specialnega zdravm-iš- Razdrih iz Cerknice pivo mesto z Ihanom bo odločal vsak prejeti in dani gol. Rakek je veliko boljši kot Komet in bi mogel zmagati vsaj s petimi goli razlike, v kolikor bi tekmo vzeli resno. RAKEK : ENOTNOST (JEVNICA) 3:2 (0:2) Prvenstvena tekma I. razreda. Igrišče v Jevnici ob Savi. Strelci: Mišič Branko, Arko Du¬ šan in Raljev-ič Ivi. Tekma bi mogla biti odigrana 14 dni prej, vendar je narasla Sava preplavila igrišče. Na raz¬ močenem terenu so se v začetku bolje »počutili« domačini in po¬ vedli z rezultatom 2 : 0. -Drugi polčas je moštvo- Rake¬ ta, tudi tokrat nekompleksno, prevzelo pobudo in s tremi efekt¬ nimi goli zmagalo. Končan je jesenski del nogo¬ metnega prvenstva I. razreda. Lestvica — tabela: Udovič iz Rakeka KVALITETNO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU NA RAKEKU Raljevič iz Raketa KK Rakek :KK Cerknica 49 : 27 (37 : 9 ) KK Cerknica: Razdrih 15, Pe¬ trovčič 4, Telič 4, Opeka, Urbas 4. KK Rakek: Kovač 4, Steržaj 6, Korošec 8, Škulj 27, Klemenc, Udovič 4, Vonta, Trošt. Sodnik: Franc Jurca iz Postoj¬ ne — prav dober. Gledalcev: okrog 50. Novo ustanovljeni KK Rakek pri TVD Partizan je v novi telo¬ vadnici premagal gostujočo eki¬ po v lepi in tehnično -dobri igri. Igra sama, z obojestranskimi za¬ četniki, je bila z obeh strani za¬ dovoljiva, posebno v prvem pol¬ času, v katerem so prednjačili domačini, v drugem polčasu pa so iniciativo prevzeli Cerkničani, ker so domačini preizkusili mlaj¬ še, predvsem neizkušene igralce. Tekma je bila odigrana -povsem v prijateljskem vzdušju. Gledalci so bili ze-lo navdušeni z igro obeh moštev. Z resnim tre¬ ningom med zimo bodo lahko do¬ segli še vidnejše uspehe. Če bo¬ do na razpolago finančna sred¬ stva,- -se Ibodo vključili tuidi v okrajno košarkarsko ligo. Odigra¬ li bodo še -nekaj 'košarkarskih te¬ kem-, za praznovanje 29. novem¬ bra pa bo skušal TVD Partizan Rakek organizirati v telovadnici košarkarski .turnir. Igralci sami. boidto- z osnovno šolo Rakek dokončali košarkar¬ sko igrišče. Rakek je zasedel v jesenskem delu drugo mesto zaradi slabše razlike v golih. Sedaj lahko na¬ kega spričevala, -rabijo še nekaj Zato bi morali pristojni o-rgani pomagati z nekaj- sredstvi, ki so na razpolago za telesno kulturo v občini Cerknica. Mitja Jenko P. S. V povratni tekmi med istima efciipam-a je zopet zmagala e-kipa Rakeka z rezultatom 45:42 (28:21)/ V -tekmi s RK Logatec so zma- rutine in športnega staža, da zopet Rakovčani z do dobri igralci. 3j&kAll : 39 (25:26). rezulta- V nedeljo, 8. novembra, -je TVD Partizan Rakek priredil skupaj z ANTK Olimpijo iz Ljubljane turnir deseterice najboljših slo¬ venskih igralk. Od najboljših so- manjkale edino Pirčeva, Kralje« va in Juvančeva (vse Olimpija). Klju-b temu je bil turnir na vi¬ soki ravni, tar smo videli iz le¬ pih in 'kvalitetnih dvobojev. Bill smo priče velikim presenečenjem, od katerih je nedvomno največje uvrstitev Kokaljeve (Olimpija!' komaj na tretje mesto, saj je 'bi¬ la kandidatinja za državno re¬ prezentanco. Plasma Zrimčeve-na drugo mesto je realen, če upošte¬ vamo, da dalj časa ni trenirala zaradii poškodovane roke. Sicer- pa se je vsem favoritinjam po¬ znalo pomanjkanje treninga. Najlbolj pa je presenetila mla¬ da Jeseničanka' Božena Kraj zel j, ki je osvojila prvo mesto. Prema¬ gala je vse svoje nasprotnice in je izgubila le dva- ndiza, medtem, ko so vse- ostale igralke dzgubile- najmainj dve igri in je o uvrsti¬ tvi odločal količnik dobljenih in izgubljenih setov. Kraj zel jeva je- prikazala zrelo igro, s katero j:e navdušila vse gledalce dn je po- vsaki zmagi požela za-slušen in spontan, aplavz. Končni vrstni red: 1. K-raj-zelj (Jesenice), 2. Zrimec- (Oli-mpija), 3. Kokalj' (Olimpija),. 4. Žerovndfc (Triglav — Kranj),/5.. Virant (Ljubljana), 6. Pavlič (Je¬ senice), 7. Škerlj- (Ljubljana), 8. Klevišar (Triglav), 9. Cvetek (Ili¬ rija — Ljubljana). Po podelitvi praktičnih nagrad smo zaprosili, komaj -štirinajst in. polletno zmagovalko za krate-k: razgovor: »Kdaj si začela digrati namiz¬ ni tenis in -kdo te je zanj navdušil?« »Namizni tenis sem začela igra¬ ti z desetimi leti, za katerega me¬ je navdušila prijateljica.« »Zmaga na tem turnirju je vsekakor lep uspeh, čeprav ni popoln, -ker manjka Cirila: Pirc, najboljša slovenska in jugoslovanska igralka. Kaj misliš o tem in kateri je tvoj najdražji uspeh?« »Zmage sem 'kljub temu vese¬ la, moj najdražji uspeh pa je trojna zmaga na -republiškem-tur¬ nirju letos, ki je bil v Idriji; zma¬ gala sem pri pionirkah, mladin¬ kah in članicah.« »Kolikokrat tedensko -in po- koliko ur treniraš?« »Trikrat na teden po dve uri.« »Verno, 'kako -težko je navdu¬ šiti deklice za namizni tenis, poleg tega se ga hitro nave¬ ličajo, -tar je tudi vzrok, da naš -ženski namizni tenis ni na enaki ravni kot moški. Ali lahko zvem tvoje mišljenje i »Ne vem-, kaj -bi rekla. Jaz se še nisem naveličala i-grati. Mogo¬ če je vzrok temu to, da prehitro obupajo in so premalo vztrajne, ker j-im od začetka ne gre, ali. pa -nimajo pravega vesela,« »Kaj misliš, -kako bodo uspeh naši reprezentanti na evrop¬ skem prvenstvu v Malmoju?« \ »Pri posameznikih imajo vsi plab žreb, zaito je težko napove¬ dati kaj določnega. Za moško -re¬ prezentanco pa mislim, da bo ver¬ jetno prva, d-ru-ga pa sigurno« »Tvoje želje in načrti za bo¬ dočnost?« »Rada bi še napredovala, ker s enamiznemu tenisu še ne mi¬ slim odpovedati.«