JSjfA K.u.?M'Ca V CELJU 2zJcjJfkl TEDNIK TRBOVLJE, 12. SEPTEMBRA 1963 ŠTEVILKA 38 LETO XVI OBVESTILO NAROČNIKOM! • Tudi pričujočo številko »Zasavskega tednika« smo bili zaradi nekaterih težav, ki so tehničnega značaja, prisiljeni izdati le na 8. straneh. 0 Zadnjič letos je naš tednik izšel tokrat v obsegu osmih strani, v prihodnje pa bo spet izhajal redno na 12. oziroma !6. straneh. 0 V prihodnji številki — na 12 straneh — bomo objavili vrsto zanjmivih sestavkov. Med njimi še posebej opozarjamo na reportažni zapis našega novinarja, ki je v torek in sredo obiskal gostinske obrate v Zasavju in ugotovil vrsto »zanimivosti«, ki vam jih bo posredoval. Pomembna obletnica Letos praznujemo 20-letnico Kočevskega zbora. V počastitev tega praznika bo v dneh od 3. do 6. oktobra v Ljubljani in Kočevju več prireditev, med njimi tudi slavnostno zasedanje Skupščine Socialistične republike Slovenije. Proslavljanje 20-letnlce Kočevskega zbora bo povezano tudi z obletnico II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu. Zbor odposlancev slovenskega naroda si je zastavil program, v katerem so bile že nakazane nove poti graditve socializipa. Sprejeto je bilo tudi mnogo načel, ki postajajo v naši' vsakdanji praksi stvarnost, tako tudi načelo osvobojenega dela. V 13. členu Ustave Socialistične republike Slovenije je zapisano, da sta temelj družbeno-ekonom-ske ureditve Socialistične republike Slovenije sveh bodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter samoupravljanje delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda. V 14. členu pa piše, da samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni polo- žaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialne ali drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela. Predsednik Ustavne komisije SRS, sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko je v ekspozeju ob sprejemu Ustave SRS v Skupščini med drugim poudaril, da so za osvoboditev procesa osvoboditve človeka ih njegovega dela, za zagotovitev, da bo delo res edina " podlaga človekovega družbenega in osebnega položaja, kakor tudi za splošno usmerjenost ljudi, za njihovo idejno oblikovanje predstave socialistične graditve in odnosov med ljudmi, v naši ustavni ureditvi potrebne in pomembne določbe o osno- vah družbeno-ekonomskih odnosov. Na materialnih temeljih neposredne zainteresiranosti vsakega posameznika in utrjevanja njegovega družbenega položaja se bo krepila njegova idejno etična zavest mnogo hitreje kakor v vsakem drugem sistemu. Samo neposredna povezanost njegovega lastnega osebnega interesa z družbenim interesom ustvarja novega socialističnega človeka. Zato se z Ustavo uveljavlja načelo, da je delo osnovno merilo, po katerem se uveljavlja položaj posameznika in posameznega delovnega kolektiva v naši družbi. Osvobojeno delo pa edino pomeni osvoboditev človeka. Kot poroča sodelavec športne rubrike iz Zagorja ob Savi, so hoteli po končani prvenstveni tekmi LNP Proletarec : Rudar (Hrastnik) nekateri prenapeteži fizično obračunati s sodnikom Čučnikom iz Ljubljane, ki tekmo — po poročilu' iz Zagorja ob Savi *— ni najbolje vodil, pred koncem pa je izključil iz igre dva domačina. Domačim igralcem in odbornikom je uspe'lo nameravano fizično obračunavanje preprečiti. Mnogokrat smo ze v na-šem tedniku pisali tudi o liku navijača. Vendar vse kaže, da se še vedno najdejo posa-mezniki, ki hočejo za vsako ceno zmago svojega moštva. Pri tem večkrat pozabljajo na vse človeške vrline in ne izbirajo načinov za početje. NfČ NI LAŽJEGA KOT NAPASTI SODNIKA! Če res nt sodi najbolje, so še vedno drugi načini za ureditev zadeve. Izpadi pa samo škodujejo ugledu publike in kraju Zagorski primer ni osamljen, zato je vsa zadeva vredna razmišljanja! -Mn- Praznik Radeč RADEČE — Ob 8. septembru, krajevnem prazniku Radeč, je bilo v tem kraju več športnih in kulturnih prireditev. Tako so bila športna tekmovanja v odbojki, nogometu in še nekaterih drugih disciplinah. Med kulturnimi prireditvami je zelo uspel koncert moškega pevskega zbora Svobode iz Radeč. Radeški pevci so v ta namen naštudirali pesmi pod naslovom »Fantje na vasi«. Promenadni koncert pa je imela tudi železničarska god- ba. V soboto zvečer bi mora lo biti na trgu v Radečalj zborovanje, a je bilo zaradi dežja zatem v dvorani Svo bode. Na njem je govoril predsednik krajevne organi zacije SZDL Radeče, tovarii Janez Pešec, v kulturnem programu pa so nastopih pevci, godbeniki in recitator, ji. Iz Radeč je ta večer od šla na Kozjansko partizan ska patrulja s pozdravi Ra dečanov tamkajšnjim prebi valčem. KRONIKA TEDNA Seja ObK ZK Trbovlje (pb) TRBOVLJE — V petek je bila v Trbovljah seja občinskega komiteja ZK, na kateri so razpravljali o stanju kadrov v trboveljski občini in še posebej v delovnih organizacijah. Na seji so pa zraven tega razpravljali še o pripravah na letne konference OO ZK, ki morajo biti končane do 15. oktobra. Rekordna mesečna realizacija v zagorski »TEVE — VARNOST« ZAGORJE — V Tovarni eksplozijsko varnih elektro-naprav »TEVE VARNOST« v Zagorju ob Savi so v mesecu avgustu dosegli rekordno mesečno realizacijo. Predvideni mesečni plan realizacije 60 milijonov din (ob pollet-iu so sklenili, dq bodo letos dosegli 600 milijonov din realizacije) so z realizacijo 88 milijonov din presegli za 46 %. Pričakovati pa je tudi mogoče, da bo novi letni plan realizacije dosežen. Trboveljska Občinska skupščina bo zasedala (pb) TRBOVLJE — Jutri bo v Trbovljah IV. seja obeh zborov občinske skupščine. Na seji bodo razpravljali med drugim o poslovniku občinske skupščine, o gibanju gospodarstva v prvem polletju in o pripravah na izdelavo statutov delovnih organizacij. Barit za izvoz (ma) LITIJA — V poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica so v mesecu juliju začeli s pridobivanjem barita, ki ga bodo s posredovanjem uvozno-lzvoz-nega podjetja »Kemikalija« Iz Zagreba izvažali v Avstrijo. Rudarji iz Sltarjevca se bodo tako letos prvič vključili v Izvoz. V NEDELJO DOPOLDAN so na Mrzlici Izročili namenu prenovljeno planinsko postojanko. Navzlic slabemu vremenu se je na Mrzlici zbralo nad sedemdeset planincev in gostov, med katerimi so bili sekretar ObK ZK Trbovlje Jože Cestnik, predsednik Občinske skupščina Trbovlje Ado Naglav, republiški poslanec Jože Laznik in drugi. Zbrane Je pozdravil v imenu PD Trbovlje predsednik Alojz Dular Naš prispevek o \svh štirih delavskih univerzah v Zasavju je predvsem namenjen osvetlitvi doseženih rezultatov in- problemov, ki se porajajo pri njihovem uveljavljanju na področju celotnega vzgojno izobraževalnega dela v posameznih občinah. K.u ocenjujemo vlogo delavskih univerz v Zasavju, je potrebno takoj v začetku podčrtali, da njihove vloge ne gre opredeljevati s šolskimi niti z -aktivističnimi« alt celo s starimi Ijudsko-prosvetiteljskimi merili in predstavami, kajti tako ne bomo doumeli njihovega bistva. Obračun deta v pretekli izobraževalni sezoni jasno odraža, da zasavske delavske univerze ne bodo mogle doseči kvalitetnejši in kvanti-tetnejši razmah, če ne bodo v prvi vrsti rešeni problemi kadrovskih zasedb. prostorov in financiranja njihove dejavnosti. Da bodo ti problemi rešeni, moramo v prvi vrsti v občinah opredeliti vlogo in mesto delavskih univerz. Za razliko od drugih izobraževalnih ustanov je treba pri opredeljevanju mesta in vloge delavskih univerz, dati poudarka predvsem družbeno politični vlogi, ki naj jo imajo te ustanove v občini pri usposabljanju občanov za opravljanje družbenih funkcij. Delavsko univerzo ne moremo pojmovati samo kot institucijo, ki dela na področju splošnega in strokovnega izobraževanja s prirejanjem ad-hoc seminarjev, tečajev ali predavanj, temveč kot ustanovo, ki je sestavni in nepogrešljivi det samoupravnega mehanizma v občini (predvsem v smislu usposabljanja občanov za opravljanje vseh tistih družbenih opravil, ki jih uzakonjuje ustava, občinski statuti in samoupravni predpisi delovnih organizacij). Če publiže pogledamo statistične pokazatelje dejavnosti delavskih univerz, lahko trdimo, dd delavske univerze v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku še niso dobiie svoje enakopravno mesto v sklopu vseh obstoječih izobraževalnih ustanovah, niti se jim ga v osnutkih statutov ne daje v dovolj konkretni in jasni obliki. Izobraževanje odraslih v Zasavju ne more ostati zgolj oblika amaterstva, zgolj pobuda ljubiteljev izobraževalnega dela in tudi ne zgolj dnevna politična propaganda. Nujno je preiti k izobraževanju, ki temelji na skrbno izdelanih programih, na posebni metodiki za odrasle, podprti s sodobnimi učnimi sredstvi, treba je preiti k izobraževalnemu delu, ki bo grajeno na analizi proizvodnih in družbenih potrebah, TEDNIK rije« decembra 1*7 — občinskih odb. SZDL Hrastnik, Utija. Trbovlje. Zagorje ob Sevi — Glava! te odgovorni urednik Marija« LIPOVŠEK — Ureja uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje,, Trg revolucije 11/11, telefon M-»l - Račun pri NB mezna šlevllka 20 din — Na-icčnina: mesečno 60 din. četrtletna 180 din, polletna 360 din, celolclna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »Gorenjski« tisk v Kranju — Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo ki bo planirano in tudi kontrolirano glede na uspehe, glede na učinek, ki naj bi ga imelo pri razvoju proizvodnje in našd družbene samouprave. Da bi lahko izpolnjevali te smotre, so bile tildi v Zasavju ustanovljene delavske univerze. Vendar mislimo, da bi se morali ustanovitelji zavedati, da zgolj s podpisom ustanoviteljskega akta še niso opravili svoje ustanoviteljske dolžnosti. Formalnemu aklu bi morali sledili še dragi ukrepi, da bi delavska univerza v popolnosti zaživela. Kot prvo so brez dvoma potrebni stalni sodelavci, ki bodo sposobni organizatorji izobraževalnega dela. Trenutno pa imajo delavske univerze v Trbovljah, Hrastniku in Litiji le profesionalne upravnike, ki kljub dobri volji in prizadevnosti ne zmorejo hkrati bili programerji, analitiki in izvajalei izobraževalnih programov. V Litiji nimajo niti administrativne moči, medlem ko v Zagorju sloni vse delo na honorarnem upravniku in uslužbencu. Načelo permanentnega izobraževanja. ki ga zahteva hiter tehnični, ekonomski in družbeni razvoj, ni mogoče uveljavljati samo z dopolnjevanjem znanj, ki bi jih morali ljudje osvojiti v času svojega rednega šolanja. Prav tako ne bi smeli izobraževalno vsebino delavskih univerz omejiti samu na pro-švetitcljskc naloge. Ustrezno mesto lahko zagotovimo zasavskim delavskim univerzam le s stro- kovnimi sodelavci, in sicer s takimi strokovnimi, osebnostnimi in organizacijskimi kvalitetami, ki bodo lahko, če. že ne takoj, pa v relativno kratkem obdobju samostojno vodili izobraževalno delo. Nekje morda z zunanjimi kadri, razbremenjenimi drugih dolžnosti, v večini primerov pa s profesionalnimi kadri. Usmerjenost delavskih univerz Podrobnejša analiza dejavnosti tudi opozarja na premajhno orientiranost delavskih univerz v Zasavju na družbeno izobraževanje občanov in zaposlenih. Tako je bilo v sezoni 1962/63 prirejenih v Trbovljah ie 8 seminarjev — od tega 2 oddelka večerne politične šole, v Hrastniku 9 (1 večerna politična šola), v Zagorju 2 (1 oddelek večerne politične šole in 1 oddelek mladinske politične šole) in v Litiji 1 seminar. Skromni podatki izhajajo brez dvoma iz določenih splošnih ugotovitev, in sicer, da v vseh štirih občinah ni kompleksnih in objektivnih analiz stanja in potreb po družbenem izobraževanju v delovnih organizacijah in ne nazadnje v občinah ter primerjave med stanjem mehanizma družbenega samoupravljanja, kakšno je, in stanjem kakršnega bi želeli, kar pomeni, da tudi ni primerjave med dejansko usposobljenostjo in znanjem upravljavcev ter željcnim znanjem, ki na j bi ga upravljavci imeli, da bi lahko v polni meri opravljali svoje družbene funkcije. Ne vem, če bi za to lahko krivili samo delavske univerze, bolj se nam zastavlja vprašanje, v kakšni meri so družbeno-politični organizmi (ZK, SZDL, sindikati, ZMS) svesti si vseh teh potreb in razpolagajo s temi analizami. Brez dvoma pa bi lahko delavske univerze z usposobljenimi kadiš proučevale potrebe in izvajale izobraževalne oblike, če bi občinski drttžbeno-poli t ič m o r ga n iz m i doumeli vlogo delavskih univerz kot specializiranih izobraževalnih institucij za odrasle, katerih priznana naloga je razvijati družbeno izobraževanje. Vsekakor ni dovolj, da kritiziramo programe delavskih univerz. Potrebna je bolj konkretna pomoč pri usmerjanju njihove programske politike z mnogo manj tendence samozadovoljstva, ki je v Zasavju pri nekaterih organizmih v odnosu do delavskih univerz dokaj izrazito. Mislim, da bi morali v vseh občinah mnogo več storiti za izobraževanje upravljavcev v vseh delovnih organizacijah, kakor tudi organizmov samouprave. Bore malo je bilo doslej storjenega pri usposabljanju organizmov komunalne samouprave ipd. To ni očitno samo v podatkih delavskih univerz, vseh 4 občin, marveč tudi iz podatkov delovnih organizacij. V usmerjenost delavskih univerz je treba smeleje uveljavljati intenzivne oblike (seminarje, tečaje in cikluse predavanj) in organizirati predavanja le kot informativne oblike usposabljanja in seznanjanja občanov in zaposlenih o določenih problemih. Kajti mehanizem samoupravljanja, ki ga tako izrazito uveljavlja nova ustava, terja dokaj široko ekonomsko splošno in strokovno izobraženost in usposobljenost, če hočemo docela uveljavljati neposredno upravljanje delovnih skupnosti in zmanjševati težnje po posrednem upravljanju. Zelo široko so tudi odprta vrata delavskim univerzam v Zasavju na področju strokovnega in splošnega izobraževani;!. Nekoliko več je .storjenega na tem področju na delavskih univerzah v Trbovljah in Hrastniku, znatno manj pa v Litiji in Zagorju, vendar tudi za to področje nimajo trenutno ustreznih kadrov. Izobraževalna dejavnost je bila zategadelj bolj usmerjena na organizacijo tečajev in seminarjev za usposabljanje in izpopoln jevanje, oddelkov za odraslih rednih šol in občasnih strokovnih predavanj. Brez dvoma je osnovni pogoj za vključevanje delavskih univerz v strokovno izo- braževalno delo uveljavljanje sistematično izobraževalnih oblik, ki temeljijo na predhodno ugotovljenih potrebah po kadrih in njihovih praktičnih in teoretičnih znanjih. Tak sistem pa terja zelo tesno sodelovanje z delovnimi organizacijami, zavodi za zaposlovanje delavcev in ustreznimi strokovnimi službami in institucijami. Strokovno izobraževanje pa bodo delavske univerze razvile tam, kjer bodo tudi same aktiven faktor pri vzpodbujanju delovnih organizacij in drugih organizmov za. uresničenje smernic Resolucije Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov in Priporočila Skupščine SRS o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v SRS ter »Odprtega pisma« sveta SRS za strokovno izobraževanje. V konkretnih pogojih posamezne Občine pa je še potrebno poiskati najbolj ustrezno delitev dela med izobraževalnimi institucijami, da bodo naloge na področju strokovnega izobraževanja opravljene čimbolj kvalitetno in učinkovito. Materialni pogoji za delo Zakon o financiranju šolstva je pomemben za delavske univerze, keV pravno izenačuje njihov položaj Z drugimi izobraževalnimi ustanovami. Izenačevanje delavskih univerz s šolami glede zagotavljanja potrebnih sredstev za izobraževanje in vzgojno delo ter sredstva za gradnje in opremo, je bilo dokaj različno interpretirano in tudi izvedeno. Dosedanja politika financiranja delavskih univerz v Zasavju v največji meri le-tem ni zagotovila sredstva za tisto izobraževalno dejavnost, za katero je težko dobiti direktne plačuikc, je pa družbeno potrebna in nujna. Dostx!anja politika financiranja pa jim sploh ni zagotovila temeljne material, baze (nabavo opreme, prostorov ipd ) in so si jo mogle zagotavljati same pri zaračunavanju uslug, kar je brez dvoma podražilo usluge. Posledica tega pa so delno tudi očitki o »komercializaciji« njihove dejavnosti in organizacija različnijj. izobraževalnih oblik mimo njih. Pri tem se nasploh zastavlja vprašanje zavestne izoblikovanosti kadrovske izobraževalne politike na vseh področjih v komunah in koliko ta politika temelji na pripravljenosti zagotoviti materialno osnovo ustanovam, ki naj izvajajo to politiko. Mislim; da. bi družbeni skladi za šolstvo morali biti eden od usmerjevalcev celovite izobraževalne politike v občini in ker "delavske uni-vcia: nosijo cld bremena v tem procesu, so tudi upravičene do sorazmernega dela sredstev iz teh skladov. Sodim, da bi najizraziteje Uveljavljali načela 11., 12. in 13. člena ustave SFRJ, če bi Prišlo do izraza pogodbeno financiranje na podlagi delovnega programa delavskih Univerz, usklajenega z interesi občin. Tako bi najlaže določili katere izobraževalne oblike financirajo občani ali deloma organizacije in katere posamezne dejavnosti se financirajo iz občinskih sredstev. Predvsem gre za tiste dejavnosti, za katere je in mora bili občina posebej zainteresirana in ki jih ne morejo financirati posamezne institucije. Končno se zastavlja tudi vprašanje prostorov tako delovnih (pisarn) kot učilnic. Ne moremo trdili, da so v celoti urejeni delovni pogoji delavskih univerz (v Trbovljah — dve majhni pisarni, ; v Hrastniku en večji prostor, v Litiji majhna pisarna, v Zagorju ena pisarna). Glede učilnic pa jc še posebej nerešeno vprašanje. Delavske univerze morajo pla- čevati dokaj visoke rajemiri-ne za šol N to »l** m -§> g JS ££ ta > <0 (daS 35Q Zaključni statistični pokazatelji izobraževalne sezone 1962/63 izkazujejo nadvse razveseljive rezultate na vseh štirih delavskih univerzah v Zasavju, predvsem v številu zajetih občanov v pestre izobraževalne oblike na vseh treh področjih družbenega, sl rokovnega in splošnega izobraževanja. Delavska univerza Hrastnik je priredila 28 seminarjev in tečajev iz področja družbenega, st rok o m ega in splošnega izobraževanja z 2690 slušatelji; 65 predavanj s 3937 poslušalci in po en oddelek večerne ekonomske srednje šole in osemletke s 47 slušatelji. Delavska univerza Litija je imela le 1 seminar iz področja družbenega izobraževanja z 20 slušatelji, 18 predavanj s 5220 poslušalci in po 1 oddelek večerne ekonomske srednje šole in osemletke s 36 slušatelji. Delavska univerza Trbovlje je izvedla 18 seminarjev in tečajev iz področja družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja s 376 slušatelji, 66 predavanj s 4432 poslušalci in 10 oddelkov ESS, TSŠ in osemletke s 184 slušatelji. Ta univerza je tudi priredila 52 ki-nopredstav s 3447 gledalci. Delavska univerza Žago- je je organizirala 4 seminarje in tečaje s področja d;užbencgu strokovnega in splošnega izobraževanja s 76 slušatelji, 59 predavanj s 3626 poslušalci in 4 oddelke TSŠ, ESS in osemletke z 81 slušatelji. Imeli pa so tudi 6 kinopredstav z 2411 gledalci, dikusijski večer z 28 udeleženci in 3 umetniške razstave s 4210 obiskovalci. Vse izobraževalne oblike je obiskalo v vseh štirih občinah 20.735 občanov; temu številu pa jc potrebno dodati še obiskovalce drugih dejavnosti in sicer 10.0%, kar znaša skupen obisk 30.831. Usmerjanje mladine v poklice I 8 H V prvem letošnjem-polletju je bilo na področju vseh štirih zasavskih' občin opaziti precejšnjo tluktuacijo zaposlenih. Iz statističnih podatkov vseh štirih zasavskih zavodov za zaposlovanje delavcev izhaja, da je bilo v prvih šestih mesecih letos prijavljeno 2.779 začasno nezaposlenih, od katerih se je potem zaposlilo 2.450. Dejansko je bilo od tega zaposleno na novo le nekaj nad 200 delavcev. Iz istih podatkov tudi izhaja, da je bilo med tistimi, ki so spreminjali delovne organizacije, največ nekvalificirane delovne sile. Ob ugotavljanju temeljnih vzrokov precejšnje fluktuacije v Zasavju preseneča zlasti ugotovitev delavcev, da so se le-ti v večini primerov vključili v delo tam, kjer je bilo pač mogoče, ne pa, kjer bi želeli. Zaradi tega so ob vsaki priliki iskali možnosti, da zamenjajo delovno organizacijo. Poklicnemu usmerjanju vse do nedavnega tako v Zasavju, podobno pa tudi drugod, niso posvečali potrebno pozornost. In to se zdaj delno odraža tudi v precejšnji fluktuaciji zaposlenih, čeprav je sicer tudi res, da je med fluktuiranimt največ • delavcev iz drugih republik. Poklicnemu usmerjanju posvečajo zadnjih nekaj let Zavodi za zaposlovanje v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju °b Savi in Litiji vse več pozornosti. To izhaja tudi iz ugotovitve, da namenjajo iz leta v leto več "sredstev za Poklicno usmerjanje in da so Programi vse bolj temeljiti m vsestranski. Na zagorskem zavodu za zaposlovanje dc-•avcev smo se te dni poza-n postajali vse bolj tihi. Zgrabil jo je krčevit jok. Vsedla se je na enega od številnih zavojev ln jokala, jokala... I" začela jc premišljevati. , Ce bi me Rock Geri hotel umoriti, bi me *e zdavnaj. Nekaj ga je torej moralo zadrževati. '' zakaj me je toliko časa zadrževal tukaj? Morda ,zalo, ker sem imela etiketo sirupa, ki 8,1 je on Izdeloval. Zakaj? Ko se je naposled umirila, sc je začela bolj Podrobneje razgledovati okrog sebe. Začela sc 1° tudi čuditi genljalnosti J ega, pa pogled bistre-'* šefa gangsterjev. Šele zdaj je začutila, kako ojstrsko delo Jc ta podvodni hodnik. Poslušala I® spet Tomov glas, ki jc prihajal nekje od da-ec' *n gledala v vrata, ki so bila zaprla. "čelo sc j| je dozdevati, da bi lahko Rock V na V trenutku, če bi policija odkrila ta pod-Va i napolnil hodnik z vodo, tako da • . ne ho mogel nihče vstopiti. Verjetno pa -mel Rock Gcrl tudi specialne črpalke, da bi : sPct spraznil hodnike. V sohe pa po ! A verjetnost i voda sploh ne bi prišla, žačuili, SC ^e*c Ava spomnila vlage, ki jo jc ,a v hodniku, ko pa jc pogledala čevlje, je presenečeno ugotovil«, da je na njih prah, podoben ostankom jezerskega blata. Rock jc moral verjetno svoj sistem preizkusiti, da se je prepričal, če se mu bo blago pokvarilo ali ne. Moral je uspeti! Premišljevala bi še naprej, če ne bi zaslišala v daljavi streljanje z revolverji. Kriknila je in skočila k vratom ter začela s pestmi biti po njih. Vmes je vpila Tomovo ime. Prav tako kot je bilo prejšnje Tomovo razbijanje po vratih in klicanje nepomembno, je bilo nepomembno zdaj Avino početje. Umirilo se je, vendar le za trenutek, ker se ji je začelo dozdevati, da se je moralo Tomu nekaj dogoditi. Vedela je, da ga gangsterji ne bodo pustili pri miru in da mu ne bodo prizanesli, podobno kot tudi ne njej. In tako je tudi bilo. Ko jc stat Tom pred vrati in gledal vanje, je najprej začutil rahel šum, potem pa močan smeh. Obrnil se je in pred seboj zagledal grozno sliko, pravzaprav prikazen. Pri slabi svetlobi ni mogel takoj ugotoviti, ali stoji pred njim človek ali žival. Takšno bitje namreč še ni videl nikoli. V pravem pomenu besede je bilo bitje polopica — polčlovek. Bitje je imelo na sebi človeško obleko, videl je njegove bele roke, opazil pa je tudi nenavaden sijaj njegovih oči, ki so bile podobne očem mačk ponoči. Roke je imel spuščene ob .sebi in Tom je začutil, da se pripravlja na skok. Izgledalo pa je, da se mu ne mudi. Tomu se je celo zdelo, da želi bitje s smehom in s svojimi žarečimi očmi najprej hipnotizirati žrtev in šele potem napasli. Ko ga je Tom še nekaj časa opazoval, je ugotovil, da mora imeti to bitje izredno moč. Bil je sicer za glavo manjši od Toma, toda ramena in prsni koš jc imel neprimerno bolj razvit kot Tom. Sicer je res, da je Tom v trenutku, ko ga je zagledal, stopil korak nazaj, ker je začutil določen strah. Na srečo pa Tom ni bil človek tiste vrste, ki bi ga strah paraliziral. Neštetokrat je že gledal smrti v oči in zato je bilo potrebno le nekaj trenutkov, da je poiskal hladnokrvnost in hrabrost. Zdaj še toliko bolj, ker je izgledalo, da smeh bitja »priliva olje« na Tomov bes. Kako tudi ne? Saj se mu smeji v nesreči. Verjetno je kriv, da je ostala Ava zaprta v sobi. Po vsej verjetnosti je moral pritisniti na gumb ali potegniti za vzvod, da so se zaprla vrata. Tomu je ob tem spoznanju šinila kri v glavo, začutil pa je tudi vse večji bes in moč, ki sta mu odvzela trenutni strah. S pogledom je bliskovito kritično ocenil kreaturo, ki je stala pred njim. V drugačnih pogojih bi Tom to polžival pomiloval. Na širokih ramenih je stal močan vrat, a na vratu je bila nasajena, kot iz ilovnate zemlje, nenavadno majhna glava. Pa ne le to. Usta so bila izrazito velika, v njih pa močni beli zobje. Prsni koš je imel nenaravno močan. Tom jc tudi opazil, da se mu prša spuščajo in dvigujejo kot pri kaki gorili. Opazil je tudi, da ima mišice kot izklesane iz kamna. Tomove oči so se zaustavile tudi na rokah, ki so bile roke prave opice. Celo telo pa je bilo nasajeno na majhnih krivih nogah. Po vsem tem se Tom še bolj ni mogel znebiti vtisa, da stoji pred njim polčlovek ozir. polopica. Vsega usmiljenja bi bila vredna ta kreatura v človeški podobi, če se ne bi prikazala v tem trenutku, še nikoli doslej, vsaj tako se mu je zazdelo, Tom ni videl tako grdo in nesorazmerno grajeno bilje. Toma torej zdaj ni moglo prevzeti usmiljenje, pač pa bes. Vendar Tom ni imel več innogo časa za razmišljanje. Videl je, da se kreatura pripravlja na skok. Najbolj ga je v tem trenutku presenetil tok s pištolo, ki jo je kreatura nosila na desni strani. Tom je pomislil: — Kaj bi bilo z menoj in Avo, če bi naju ta polčlovek prerešetal s streli Iz pištole, ko sem tako zavzeto strmel v zaprta vrata ln tolkel po njih? Le zakaj me ni napadel, ko st sploh ne bi mogel pomagati. Le zakaj? Tom jc ostro opazoval polčloveka pred sabo. Sen enkrat se je zagledal v nadnaravno močne roke In Ido te kreature. Spoznal je, da bi temu polčloveku zadostovale le roke, da bi ga pokončal. Ob vsem tem ni mogel doumeti, zakaj sovražnik ni uporabil doslej orožja. Začel pa je premišljevati tudi o dogodkih zadrijih dni, ter zlasti o dogodkih zadnjih ur. Naenkrat je spoznal, zakaj kreatura pi hotela uporabiti orožja. Tudi njega Je hotel Rock Geri vlovltl živega! (Sc nadaljuje) Navadno izenačujemo pojme obveščevalec in vohun, kadar imamo v mislih vojne čase. Tn vendar nam e prav druga svetovna vojna dala neustrašne ljudi, ki svojega obveščevalnega dela niso opravljali za denar, kot a marsikje, temveč iz rodoljubja in e > bok ega notranjega prepričanja, da opravljajo visoko človekoljubno poslanstvo v boju proti nacizmu. Med njimi je bilo tudi mnogo žena. Na tem mesiti bomo v nadaljevanjih priobčili primera dveh takih junakinj. V zgodovino zavezniške obveščevalne šiv*-be v drugi svetovni vojni so jo vključiti po,! imenom Christmc Granville. V nekem ničnem življenjepisu jc rečeno: »Postala je v a najpomembnejših Churchillovih obve.v.j-valk.« ko so jo leta 1952 skrivnostno umorili, je njena smrt Churchilla hudo pretresla. Dejal je: »Nacistom sc ni nikoli posrečilo, i a bi jo ujeli. Le kako se jc moglo zgoditi, da io jc sedaj v miru doletela takšna usoda? Morda nismo dovolj hvaležni, niti dovolj oprezni in ne varujemo dovolj svojih agentov in anonimnih herojev vseh vojna.« Pravijo, da Britanija po Edith Cavcl! ni imela tako inteligentne, pa tudi nc lepše in bolj zapeljive ženske v obveščevalni službi. James Gleason z londonskega BBC je v času, ko je pripravljal posebno knjigo o ženah obveščevalkah, govoril z njo in od nje iz- e-del mnoge zanimive informacije. Ko je biia leta 1952 umorjena, ji je bilo šele 37 let. To pomeni, da je svoje delovanje pričela v s.i-riindvajseterr. letu, nekako leta 1939. NEMIRNA KRI »Imenujem se Kristina G izj oka,« . je pripovedovala Glcasonu. »Rodila sem se v Piotrkovvu na poljsko-ruski meji. Sodim k zelo stari rodbini, vendar sem iz krajev, kjer so ljudje krepki in hrabri, izkušeni v vojnah in gverilah, pa tudi v boju z volkovi. Biia sem zelo divje in nemirne krvi, zato sem imeia v šoli mnogo težav. Očetu sem pripravila marsikatero grenko uro. Poslal me js v neki samostan, da se umirim in discipliniram, vendar se mu ni posrečilo, da bi to dosegel.« Ko je morala zapustiti tudi ta samostan, sc je prijavila na lepotni tečaj, ki so ga organizirali v Varšavi. Med 500 kandidatkami je bila 'izbrana za »miss Poljske«. Toda pri tem je tudi ostalo, živela je dalje divje. Oče je bil strasten lovec, pa jo je naučil sti ciljati. Kot »miss Poljske« je imela mnogo oh> žcvalcev. Slednjič se je odločila za grom Skarberckega, znanega novinarja in diplomata. Ko so nacisti leta 1939 napadli Poljsko, se je ta mudil v Keniji. Z letalom se jc vrnil v domovino, vendar jc v prvih spopadih p; -del. Christinc je ostala nekaj časa v Keniji. Tedaj ji jc bilo šele 24 let. Toda kmalu sc jc vkrcala na ladjo in krenila v Anglijo. Tu ,jc bilo že mnogo drugih Poljakov. ČLAN FANY Govorila ic šest jezikov, in sicer tako odlično, da nisi mogel ugotoviti katere narodnosti je. Po daljšem preverjanju so jo vzeli v obveščevalno službo. Postala je agent korpusa, ki so gaI imenovali FANY (First Aid Nursing Yeorr.anry). To bi nekako pomenilo »Prostovoljni korpus bolničark prve pomoči.« Kakšne so bile te bolničarke? Med njimi jc bila tudi slovita Odette Churchill; ta ie delovala v Franciji. Te žene so izurili v padalskih skokih, v uporabi bomb in avto« matskih pušk, v najrazličnejših sabotažah a železnici in mostovih, v rezanju telet-viških žic itd. (Se nadaljuje) ■’ ŠSSC zadnja stran »zasavski tednik Odkritje: oči na prstih 0 Pred časom so časopisi 0 In revije veliko pisale o S Rozi Kulešovi v Sovjetski 0 zvezi, ki »vidi« s prsti • svojih rok, Z Rozinim • primerom so se ukvarjali • sovjetski strokovnjaki, ki • so bili v večini mnenja, • da je koža na njenih pr- • stih posebno občutljiva • za svetlobo. Izkazalo se • je, da Kulešova bere in • loči barve z zavezanimi S očmi. Sovjetski časopis »Priroda« je zdaj objavil članek dr. Njuberga, ki pojasnjuje ta primer. Sovjetski stro- kovnjak trdi, da je pojasnil fenomenalne sposobnosti Roze Kulešove s poskusi v laboratorijih inštituta za biofiziko akademije znanosti. Izkazalo se je, da Kulešova ne more brati niti spoznavati barv, če je prostor, v katerem se nahaja, popolnoma zatemnjen. Dr. Njuberg zato trdi, da reagira njena koža na svetlobo prav tako kot očesna šarenica. Znanstveniki ob tej priložnosti še navajajo, da so podobne poskuse delali tudi že prej, preden so spoznali fenomene Kulešove. Nekateri ljudje se lahko baje po daljšem treningu privadijo »gle- humor - humor - humor danja« s prsti, toda nihče ni znal tega doslej tako dobro kot Kulešova. IS Odškodnina zaradi poljubov ~ Gospa Jenny Hashagen iz^ . Springfielda je preko sodišča zahtevala od svojega zobarja 300 tisoč dolarjev odškodnine, ker ji je izruval modrostni zob in so postale tako njene ustnice neobčut- * ljive za poljube. Sodnik šeni izrekel razsodbe, ker razmišlja o tem, ali je za poročene ženske poljubljanje življenjskega pomena ali ne. Srečno trčenje Na križišču cest pri Adrii||?" — Prosil bi tovariše, da se ozrejo malce tudi na probleme v Italiji sta trčila drug v drugega dva avtomobila. Vozili sta bili uničeni. Voznika sta bila nepoškodovana, zato sta planila drug proti drugemu, da bi obračunala, toda — drug drugemu sta padla v naročje. Pravočasno sta ugotovila, da sta bila vojna tovariša, ki se nista videla že 18 let. Nikar! »Ne, nikar!« je kriknila Anita Escobedos iz Kalifornije, ko so ji povedali, da je rodila trojčke. Anita ima komaj 18 let in ima razen trojčkov še štiri otroke. Kaj si misli o srečnem dogodku njen mož, ki zasluži le 200 dolariev na mesec, se še ne -------------------------- ve. Po porodu je nenadoma IZ ALBUMA FILMSKIH IGRALK: mlada francoska filmska izginil in o njem ni ne duha Igralka Franceoise Anglande v Jfilmu »Kako vam je všeč moja ne sluha. sestra« ffriitanhha CHRISTINE KEELER O Profumovem odstopu na tem posvetu niso govorili. Premier Macmlllan ga je že pred nekaj dnevi odklonil. Svojemu kabinetu je hotel po vsej sili prihraniti nov škandal. S pomočjo generalnega državnega pravdnika sira Johna Hobso-na so sestavili »osebno izjavo«, ki jo je minister naslednjega dne v spodnjem domu sam prečltal, medtem ko ga je žena poslušala z galerije: »Med mano in miss Keclerjevo se ni zgodilo nič nespodobnega.« S stiskom roke se je premier Macmlllan tega, dne v parlamentu poslovil od Profuma, ki se je s svojo ženo Valerijo odpeljal h konjskim dirkam v parku Sandovvn, kjer so bili Profumovl gostje v loži kraljice-matere. Zvečer sta zakonca tesno objeta plesala na plesu konservativne stranke. Afera Profumo je bila videti končana, še preden je prišlo o njej karkoli na dan. Dva evropska lista ---- »Pariš Match« In »Tempo Ilustra- to« (Riin), ki sta Izginitev priče Chrlstine Kceler spravila v zvezo s Profumom, sta morala plačati kazen. 32 drugih tujih publikacij v Angliji niso smeli razširjati — razen če so bili članki o -Profumu Izrezani. In čeprav je Chrlstine Keeler sama priznala nekemu angleškemu televizijskemu reporterju, ki jo je intervjuval v Madridu, da je bila Profumova ljubica, te njene Izjave niso objavili, ker je bila z ozirom na Profumove besede v spodnjem domu videti nevzdržna. Kljub vsemu pa ime Chrlstine Keeler ni več izginilo z naslovnih strani časnikov. 18. aprila letos se Je pojavil nov ljubimec: zahodnoindijski jazzovski pevec Aloysius (»Srečni«) Gordon, tovariš obsojenega prijatelja Chrlstine Keeler Johnnieja Edgecomba. Pred stanovanjem Keeler-jeve prijateljice Paule Hamilton Marshall (prav tako Wardove varovanke) je pobil Christino na tla in jo brcal, dokler ni prišla policija. Aloyslus Gordon, Imenovali so ga »Srečni« (dvanajst kazni zaradi tatvin, pretepov in zvodništva), ki Je že na razpravi proti svojemu prijatelju lohnnieju Edgecombu venomer kričal: »Izpovedati hočem! Izpovedati hočem, kar se tu prikriva!« Je imel zdaj priložnost v svojem lastnem procesu povedati, kar ga je težilo. Med razpravo proti Edgecombu namreč niso dovolili, da bi nastopila kakšna priča proti Christini Keeler, zdaj, ko so sodili njemu samemu, je lahko povedal, kar je vedel. Razprava se Je začela precej banalno. Vse sc Je vrtelo okrog tega, zakaj je Gordon pretepal Christino Keeler. Ona je na sodišču (tokrat ni pobegnila v Španijo, pač pa je na sojenje vsak dan prihajala v rolls-roycu, vozil ga Je llvriran šofer), med drugim trdila: »Gordon me Je počakal pred stanovanjem moje prijateljice Paule Marshall in me vabil s seboj. Nisem privolila. Zato me je pričel tolči z rokami in nogami, kakor me je pač dosegel. Komaj sem pobegnila v prijateljičino stanovanje ...« »Da, spoznala sem ga že leta 1961. Večkrat mi je telefoniral in me nenehno zalezoval. Kadar sem šla z njim, sem to storila samo zato. ker mi je vedno grozil. Zelo dostikrat ml je grozil. Izsiljeval me je. Včasih sem mu dala pet funtov_____« Sodnik: »Izsiljeval? Ali bi hoteli to pojasniti?« »Pa glejte, ... ne morem. V to je vpleten še en moj prijatelj. Gordon je to vedel in me je zato Izsiljeval.« »Srečni« Gordon pa je bil neusmiljen do svoje prijateljice: »Brž, ko sem jo spoznal, mi je pripovedovala o svoji preteklosti in o svojih zvezah t dr. Stephenom VVurdom. Rekla mi je, da ga pozna od svojega štirinajstega leta, odkar tudi živi pri njem. Od svojega sedemnajstega leta je delala kot call girl in ga je tudi vzdrževala...« »Ljubil sem jo z vsem srcem kljub njeni preteklosti In kljub vsemu, kar mi je storila. Ljubil sem jo ... Ko sem jo spoznal, Je zahtevala od mene, naj ji najdem za njenega »brata« Slephena Warda kako čmopolto deklico. Poiskal sem dekle In jo spoznal s Chrlstlninlm »bratom« ...« »Pozneje se Je zgodilo nekaj, kar me je osupnilo. Dobil sem spolno bolezen. Telefoniral sem Christini In ji rekel, naj gre k zdravniku. Ko sva se kasneje srečala, sem Ji k temu ponovno prigovarjal...« V tem trenutku je v sodni dvorani prišlo do Incidenta. Chrlstine Keeler je skočila s svojega sedeža in pričela kričati: »To ni res, to ni res!« Sodnik je ukazal, naj jo vržejo iz dvorane. (Se nadaliuic)