_ Posamezna Številka 20 vinarjev.
Slev.54.
r iMirai, v sredo, ne i m nn
Leio XLV1.
s Velja po pošti: ==
sa celo leto naprej.. & 40 -sa en mascc „ .. „ 3.50 sa Hemčtjo oeloleiso. „ 45-— sa ostalo inuseiastvo. „ 50 -
V Ljubljani na dom: Za oelo leto napi o j.. K 30'— ia en meseo „ .. K 3 — I opravi prcj«cian Tnesefins,, £-50
s Sobotna izdaja: =-=
Zaoe o leto ..... K 8 _
sa Nemčijo oelolciso. „ 10 — ■aostslo Inozemstvo. „ 13 —
Uredništvo je v Kopitarjevi nlJol Stev. O/ni. Rokopisi bo ne vračajo; nelr&nktrana pisni" ae no sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inseratl:
iinostoli.aa petitv.sta (72 mm sirota :n 3 zau visoka ali nje
proste V) sa enkrat . . . . po 50 v sa dva- in večkrat . „ 45 „ pri vsčlth naročilih pri.Tteren popnst yo (ionovoru.
Ob sobotah dvojni tarif.
~-—■■•= Poslano: Knoctolpsa peiltvrala & 1-— Uhaja vsa': dar 1 smerni! ne« dei|e ln praznike, ob 3. ari pop, Kodua letna priloga voanl red
Upravništvo je v Eopttarjov! ulioi št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijsico št. 24.797, ogrske 22.Sil, bosn.-hero. št. 7S63. — Upravi::škaca telefona af. iS8.
Revizija osiave.
Ko se jc začela »vojska na zunaj, smo dobili mir na znotraj:. »Burgfrieden« jc zavladal oziroma je moral zavladati, da je bilo mogoče z največjo energijo osredotočiti vse moči na eno samo točko, na bojišče.
Sveti mir pa ni dolgo držal, ker je vojska trajala predolgo; čc bi se bila vojska odločila z orožjem ?c v par tednih, bi bila stvar seveda vse drugačna. Tako je pa minilo eno leto, minilo jc drugo, tretje in četrto se žc nagiblje h koncu in miru še vedno ni. Tako dolgo pa notranje življenje v nobenem organizmu ne počiva, tudi v najmočnejšem državnem telesu ne. Človek lahko pridržuje sapo nekaj minut, nc da bi umrl, ampak vedno to nc gre. Vidno življenje sicer miruje, ampak nevidno gre svojo pot naprej, dokler ne postane počasi zopet — vidno.
Tako je bilo tudi s svetim mirom. Pod fcilnimi vtisi vnanjih dogodkov se je res držal nekaj časa, polagoma sc jc pa zabelo.kazati neko gibanje. Spočetka lc tu in tam, pritajeno in pridušeno, bolj tajno in skrivno, ampak za ušesa, ki znajo sli-Sati, dovolj občutno. Povem pa čimdalje bolj vztrajno in živahno. Najprej pod nedolžno obleko gospodarskih problemov, potem pa tudi v pravi obliki, brez vsake krinke. Enkrat se je oglasil kdo na severu, enkrat na jugu, enkrat na Dunaju, enkrat v Pešti; počasi pa sc jc vzdignil enoten jglas: Tako, kakor jc šlo pred vojsko, ne pme iti več dalje, priti mora nekaj novega. i A kaj? Ta usodni »kaj«! Nihče ni
rv vedel, kako naj udari na ta trdi oreh, bi udarec kaj zalegel, oreh pa cel ostal ali kakor po domače pravimo: Volk sit in lovca cela. Začeli so nam razlagati vzgojo mladine in šolske reforme o vojski; pripovedovali so nam o vsemogočni državi in o neobhodno potrebnih dolžnostih prebivalcev in narodov do nje; prepričevali so nas *> silni koristi enotnega posredovalnega jc-Saka v državi, ki sestoji iz tako različnih elementov in kar je podobnih reči. Vse prav in lepo — ampak premalo!
Danes, po ruski revoluciji, vidimo po-lek dogodkov in razumevamo njihovo zve-to že jasneje. Tistim, ki niso mogli razumeti takoj, česa nam je najbolj treba, se pod pritiskom dejstva, da je državni stroj zastal ravno v trenutku, ko bi moral delovati z največjo svojo energijo, odpirajo oči. iTo, kar nam je najbolj potrebno, je revizija ustave v demokratičnem smislu, ker se da lc na tej podlagi rešiti specifični avstrijski problem, to je narodnostno vprašanje.
Ta rešitev ni nova, ampak stara je že blizu 70 let. DaJckovidni možje, ki so bili
zbrani na kromerižkem zboru, so rekli že takrat isto; mogoče z drugimi besedami, ampak v bistvu isto. Ko bi bili rnerodajni krogi takrat te glasove nekoliko bolj upoštevali, bogve, če bi bili danes imeli svetovno vojsko! Najbrže ne!
In do revizije naše ustave, kakor jo zahteva duh našega časa, bo moralo priti prej ali slej. Našega v primeri s svetom pač majhnega ozemlja nc moremo obdati za večpo z duševnimi strelskimi jarki, ki naj pretrgajo zvezo med nami in ostalim svetom. Mi smo ravno tako del sveta, sc su-čemo ž njim, se gibljemo ž njim in živimo v njem in zato nc bo ostalo druzega, kakor da se tudi več ali manj izravnavamo ž njim. Čc ne, nas bo svetovna protjutež preveč približala tlom in nas pritisnila za tilnik takrat, ko bo oddih že bolj težko mogoč.
Do revizije bo moralo priti! Ta »bo« morda vendar ni popolnoma pravilen. Bolje bi se reklo: bi moralo priti. Ob absolutni nezmožnosti nemških meščanskih strank, dr>. se vmislijo v naravni značaj av-stro-ogrske države, da pojmijo silo demokratske st.ruje, ki nosi s seboj neizprosno zahtevo po enakopravnosti posameznika in naroda ter brezpogojno izločuje vse, kar se ji upira, kot mrtvo naplavino na obrežje, jc tudi mogoče, cla do reforme ustave, ki bi preperclemu državnemu deblu dala novih živili sokov, nc bo prišlo. Silni udarci časa, ki ne bodo izostali, bi bili sposobni omajati stoletno prepričanje, da je nemška in mažarska hegemonija ohranjujoča moč države. Toda kolikor poznamo nemške meščanske stranke, moramo sklepati, da bodo rajši pustile, naj ti udarci padajo po državi sami, nego po njihovem nadvladju. Revizija ustave b i morala priti. Ali b o prišla in kaj se zgodi, če jc ne bo, prepuščamo skrbi tistih činite-ljev, ki so za. državo odgovorni. Naše skušnje zadnjega časa so tako trpke, da ne smatramo več za svojo dolžnost, opominjati jih, kaj naj store, da bo zadnje prav.
Vlada je izdelala vodilne misli, »Leit-satze«, ki naj služijo za podlago pogajanj o reviziji ustave. Mi smo svojo vodilno misel že podali. Naš »Leitsatz« je majniška deklaracija Jugoslovanskega kluba. Za nas druge ni in samo na tej podlagi se moremo pogajati o novi ustavi. Ali vlada to podlago sprejme, ali ne, je bolj njena stvar kot naša.
VtteKi
Kako sc je podpisal nemško-ruski mir, objavljamo na drugem mestu po korespon-denčnem uradu. Rusija ga je podpisala, ker ga je morala. Potisnili so ji pero v roko in ona je napravila svoj križ. Nemški
meč je slavil zmagoslavje. Imperator-rex, kakor se podpisuje nemški cesar, je lahko brzojavil vrhovnemu poveljniku princu Leopoldu Bavarskemu: »Koncem preteklega leta je utrujeni nasprotnik na vzhodu povesil orožje, toda še enkrat sem moral svoja junaška vzhodpa vojstva poklicati k orožju, da z mečem izvojujem mir, ki ga je ruska vlada pri pogajanjih odrekla.«
Podpisani mir pomeni za Rusijo skrajno ponižanje. Mirovna pogodba vsebuje dovolj jasno aneksionistično načelo — tisto načelo, ki ga odklanja ves svet. Teorija boljševikov o samoodločbi narodov, o kateri so razpravljali v Brestu Litovskem dva mcseca, je tu s prakso postavljena na glavo, Trših pogojev ni mogla petrograj-ska vlada dobiti. In kaj je storila na to Rusija? Z velikodušjem, obupnim veliko-dušjem prcmaganca je mirno podpisala. Ni skušala nič zboljšati te ponižujoče pogodbe. Ni sc spuščala v pogovor o posameznih točkah, ni trgovala, ni se pogajala. Ko je nemški ministrski predsednik dne 25. februarja v nemškem državnem zboru naznanil, da bo Rusija podpisala mir, je pristavil: Mir bo gotovo kmalu sklenjen, čeprav bodo razgovori še nekaj časa trajali. Imel je lc deloma prav. Mir se je sklenil takoj, brez vseh razgovorov, S protestom zoper nasilje, ki sc ji dela, je Rusija podpisala, a pogodbe ni hotela preminjati.
Globoko v duši ruskega naroda živi prepričanje, da se hudemu ni ustavljati. V tem nauku je velikanska nravna sila. Mirno prenašanje krivice izhaja iz zavesti, da se vsak greh maščuje, da se nasilje samo uje, da mora pravica zmagati s svojo lastno močjo. To prepričanje sloni na trdni vari, da uravnava tok dogodkov še močnejši, silnejši zakon, nego je zakon zmagovitega orožja. In v veri, da usoda narodov ni odvisna od volje tistih, ki so danes močni, jc Rusija podpisala, kar jc podpisala.
Na Dunaju, 5. sušca 1918.
Časnikarji sedaj glede poročil o političnem položaju v državnem zboru nimajo težkega stališča. Dan na dan iste novice: vlada nima večine, opozicijoualnc stranke so nepopustljive, cesar sprejema ministre in poslance v avdienci. Seidler konferira s strankami, ministrski svet zboruje polnoštevilen, kriza jc na vrhimcu, razne govorico krožijo, da bo parlament odgoden, razpuščen, da bo padlo ministrstvo itd. To pesem zna nadaljevati že vsak, kdor bere časnike. Za izpremembo pride tu in tara kaka novica, ki obeta, da se bo kriza ali pospešila ali zavlekla. Konec preteklega tedna nam jc prinesel kon-
ferenco načelnikov strank pri dr. GroGu, ki se je je udeležil tudi ministrski predsednik ter nastopil s predlogom, da se pri-« čno takoj dela za izpremembo ustave;' on ima že izgotovljeno tozadevno vladno predi logo in čaka samo, da reši seja načelnikov vprašanje oblike, v kakšni naj se vrše posvetovanja o vladni predlogi. Predloga o reformi ustave se lahko predloži ali posebni komisiji, obstoječi iz članov obeh' zbornic, ali ustavnemu odseku poslanske zbornice ali pa tudi širši komisiji, obstoječi iz parlamentarcev in strokovnjakov, ki jih bodo posebe pritegnili k posvetovanjem.^ Kakšno stališče zavzemajo na-t pram Seidlerjcvemu predlogu slovanske stranke v zbornici, še ni znano. Čehi ia Jugoslovani bodo stvar predložili svojim klubom, Poljaki in Ukrajinci se sploh niso izrazili. Posvetovanja klubov se bodo vršila danes in jutri. Ker je v četrtek žc glasovanje, je jasno, da skoro do zadnjega trenutka ne bo jasno, kako bo glasovanje izpadlo. Da bi Slovani iz opozicije izpreme-nili svoje stališče, časopisje nc pričakuje več. Tolažijo se nemške stranke še s tem, da bo opozicija potom številnih absepe vendar le omogočila zmago vladnih strank. Absence bodo pa morale biti številne! Vlada namreč zaenkrat ne namerava in tudi noče ločiti vojnih kreditov od proračuna, za katerega so pripravljeni nemški socialni demokrati glasovati. Predočimo si še enkrat razmerje moči na podlagi statistike, ki smo jo objavili pred nekaj tedni! Vladne stranke 211 glasov, opozicija 216 (dr. I.eo je med tem umrl!), nemški soc. demokrati 41 glasov. Za proračun bi tor^ glasovalo 252 poslancev proti 216, a za vojne kredite 211 proti 257. Če so v!adne stranke zastopane polnoštevilno, bi moralo izostati od glasovanja najmanj 46 poslancev opozicije. Stanje c* le* ne mor« trajati dolgo, država rabi nujno nove vojne kredite, ker so razpoložljiva sredstva skoro izčrpana; zato ni mogoče, da bo res padla ta teden odločitev, kakor radi priznamo tudi upravičenost »Prešine« trditve, da ni mogoče »prorokovati niti tega, kaj se bo zgodilo jutri,«
Resnici na ljubo moramo malo korigirati pisavo nemških listov, ki menijo, da, je za Jugoslovane merodajno v prvi vrsti to, kar sklenejo Čehi. Jasno jc, in nas vse iskreno veseli, da korakajo najmočnejše slovanske stranke io pot skupno. Marsikaj bi bilo lahko drugače, čc bi sc bilo to zgodilo pred desetletji! Kdor bi pa menil, da jc tu Jugoslovanski klub nasproti močnejšim zaveznikom v podobnem razmerju kot pr. manjše zaveznice napram Nemčiji, sc moti. Brez samohvale lahko rečemo, cla prinašamo Jugoslovani k skupni stvari re samo gotovo število glasov, am-
11
Angleški spisal H. G. Wclls. — Prcvel I. M.
(Dalje.)
Zdajci je zagnal kruh in sir po tleh in Mr. Hali je ravno šc mogel zgrabiti za nož, da ga reši. Tedaj pa je zletela neznančeva leva rokovica z roke in priletela Jafferju v obraz. Tedaj je Jaffcr prekinil svoja pojasnila glede zapornega pooblastila pa zgrabil za zapestje brez roke in ujel njegov nevidni vrat. Tisti hip je dobil glasen udarec po golenici, vendar ni izpustil. Kali je podrsnil nož preko mize Wadgersu, ki je bil takorekoč nekak branilfe goala za to ofenzivo, pa je stopil naprej, ravno ko sta se Jaffers in neznanec majala in opotekala proti njemu krepko držeč in udarjajoč drug drugega. Nek stol jima je stal na poti in je z glasnim treskom zletel na stran, ko sta se zvrnila po tleh.
»Primite za noge!« je siknil Jaffers.
Ko je Mr. Hali skušal ravnati po tem navodilu, je dobil glasen sunek med rebra, ki ga je za trenutek omamil. Mrs. Wad-gers pa se je, ko je videl brezglavega neznanca, da se je prevalil in zlezel na Jaf-»ersa, umaknil z nožem v roki proti vra-
tom, kjer je trčil skupaj z Mrs. Huxterjem in Sidderbridgedskim voznikom, ki sta prišla postavi in redu na pomoč. Tisti hip so priletele tri, štiri steklenicc s policc in razlile oster vonj po sobi.
»Udam se!« jc zavpil neznanec, četudi jc imel Jafferja pod seboj, v naslednjem trenutku pa je vstal sopihajoč, čudna postava, brez glave in rok — snel si ic tudi desno rokavico. »Tako ne gre,« ie dejal kakor da bi lovil sapo.
Prečudno je bilo slišati te besede, kakor da bi prihajale iz praznega prostora, pa ^suseški kmetje so morda najtreznejši ljudje pod solncem. Tudi Jaffers se jc spravil pokonci ter je privlekel par lisic. Nato pa je zazijal.
»To rečem!« jc dejal Jaflers, prekini®11 P° nekem nejasnem spoznanju neskladnosti cele zadeve. »Za zlodja! Nc morem jih rabiti, saj nič ne vidim.«
Neznanec je hitel z roko dol po plašču in kakor čudežno so sc odpenjali gumbi, proti katerim se je obrnil njegov prazni rokav. Nato je nekaj rekel o svoji golc-nici in se je priklonil. Bilo jc videti, kakor da bi si otipaval čevlje in nogavicc.
»Slišite,« je rekel Huxtcr iznenada, »to sploh ni človek. Samo prazna obleka. Poglejte! Lahko mu vidite v ovratnik in podlogo njegove obleke. Lahko bi dal roko--a
Iztegnil je roko; videlo sc jc, kakor
da bi se bil dotaknil nečesa v zraku, in z glasnim vzklikom jo je potegnil nazaj. »I;rosim, da držite svoje prste proč od mojih oči,'.t je dejal zračni glas srdito in nejevoljno, »Resnica je, da sem ves tukaj
—	z glavo, rokami, nogami in vsem ostalim, a slučajno sem neviden. Sicer jc to peklensko neprilično, vendar sem v resnici tak. To pa ni pravi vzrok, čemu bi mc vsaki zarobljeni ipinški trap razbijal na kosce.«
Njegova obleka, ki je bila zdaj vsa odpeta in jc ohlapno visela na svoji nevidni opori, je stala roke v bokih pokonci.
Zdaj sc je natrlo v sobo več drugih va-ščanov, tako da je bila natlačeno polna. »Neviden, kaj?« je rekel Huxter ne meneč se za neznančevo jezo. »Kdo pa jc že kdaj slišal kaj takega?«
»Čudno bo, morebiti, a ni zločin. Zakaj me policaj na tak način napada--.«
»Ej! To pa je nekaj drugega,« jc rekel Jaffet-s, »Ni dvoma, cla vas jc malce težko videti pri tej svetlobi, vendar imam zaporno pooblastilo in vse jc v redu. Kar jaz zasledujem, ni nevidnost nego tatvina. V neko hišo so udrli tatovi in ukradli denarja.« »No?«
»In vse okoliščine gotovo kažejo —.«
—	»Prazne marnje, neumnost!« je dejai nevidni človek.
»Upam, da tako, gospod. Vendar imam svoja, navodila —
»Veste,« je rekel neznanec, »saj grem z varaj, v resnici grem. Aii nobenih spon!«
»To jc pravilo,« je dejal Jaffers.«
»Nobenih vezi,« jc ugotavljal neznanec.
Oprostite,« je odvrnil Jaffers.
Zdajci je postava sedla in predno jc mogel človek razumeti, kaj dela, so zletele copate, nogavice in h!ače pod mizo. Nato jc planil zopet pokonci in vrgel plašč raz sebe.
»He, počasi s tem!'.- jc rekel Jaffers, ki se mu jc iznenada zabliskalo, kaj sc jc godilo. Zgrabil je za jopič, k? pa se je boril in ruval, in srajca je zlezla iz njega, pustivši mu prazen jopič v rokah. »Držite ga!« je zavpil Jaffers na vse grlo.« »Maj sleče šc to---.«
^Držite ga!« so vpili vsi vprek in se zagnali proti vihrajoči beli srajci, ki je bila zdaj vse, kar se je šc videlo oc! neznanca.
Rokav od srajcc je zadel hud udarec Hallu v obraz, ki je ustavil njegovo prodiranje, in ga vrgel nazaj v starega Tooth-soma, mežnarja, in v naslednjem trenutku sc jc srajca dvignila, nagubančila. in je naposled prazna obvisela okrog rok — prav tako, kakor si človek slači srajco čez glavo. Jaffers je prijel zanjo, a jo jc samo pomagal zvleči dol. Iz praznega zraka je dobil močan udarcc po ustih; ni se mogel več premagovati ia jc izvlekel svoj poli-
pak tudi primerno količino politične ver-
ziranosti in izšolanja, plod dolgoletnega resnega političnega dela, začrtanega po dr. Kreku,
Avstrijska vlada je podobna kmetu, ki ce dolgo časa ni zmeni! za terjatve svojih upnikov. Ti upniki so nenemški narodi, ki sc tirjali leta in leta svojo enakopravnost. A vladni stroj jc — sicer s hrevščanjem in pokanjem — vendar funkcioniral in živel življenje kriz in bojev, tako da so se tnero-dajni faktorji na hreščanje že navadili in mislili, da bo tako šlo vedno naprej s politiko od danes na jutri, kot je pač šlo doslej. Scdai sc jc pa stroj naenkrat ustavil: upniki m se združili in sc ne umaknejo več! Človek -sc skoro kljub tragiki ne more vzdržati smeha, ko vidi, kako so prileteli razni »mašinisti« k stroju, gledali, česa manjka, zrli stnrjcne upnike in nekaj časa mirno upali, da sc bo stroj začel zopet gibat:, kot sc je že Bog ve kolikokrat, in da se bodo upniki dali zopet odpraviti in mesto z dolžnikom pričkali med seboj. A ni se zgodilo ne eno ne drugo. Veščaki so stroj pregledali in rekli, do bo treba tako korenitih poprav, ki spominjajo že na operacijo. Operacija bo morala biti temeljita, razmerje gonilnih koles in strojev se mora temeljilo izpremeniti, pri tem pa silno paziti, da bo mogoče potem stroj zopet na novo sestaviti tak- da bo funkcioniral. Sedaj pa iščejo operaterjev, ki bi izvršili to, česar si nikdo ni upal izvršiti v teku desetletij. —
Zbornica razpravlja danes o poročilu odseka za preživnino vpoklicanih. Ogla-Senih je precej oovornikov, tako da se bo debata zavlekla, ako ji ne postavi cilja predlog na konec debate. Razumljivo je, da vlada za predmet malo zanimanja in da je zbornica precej prazna debate se bržkone ne bodo udeleževali parlamentarci, ki slove kot govorniki. Z večjim zanimanjem sc pričakuje nadaljevanje, oz. obnovljenje proračunske debate. Tu je priglašen kot govornik iz Jugoslovanskega kluba posl. dr. Ravnihar.
Poročal je posl. Sever (nemški soc. 'demokrat). Govorili so poslanci Unterkir-cker, vitez Semoka, LStzl, Aust, Kittin-ger in Bugatto, ki predlaga, naj velja za one osebe, ki se ne morejo vrniti vsled odredbe oblasti v svoje domove, vzdrže-valnina kot jc bila določena v sedariih njihovih bivališčih. Predlog za konec debate se sprejme. Govorita nato glavna govornika Lukaszevvicz in Schoiswohl. Po sklepnem govoru spreime zbornica soglasno novelo k vzdrževalnemu zakonu v drugem in tretjem branju. Predlog posl. Bugatta se odkaže vzdrževalnemu odseku.
Posl. Hauser, Wa!dner in tovariši stavijo nujni predlog glede ravnanja z vojaki, ki se vračajo iz ruskega ujetništva. Predlogu se prizna nujnost. Debata se vrši vzporedno z debato o proračunskem pro-vizoriju.
Nato preide zbornica v drugo branje proračunskega provizorija. Poroča posl, dr. Steinv/ender (nemški nacionalec). Poročevalec poziva zbornico, naj snrejme proračunski provizorij v celoti. Država ima nasproti formelncmu pravu parlamenta svoje nujno pravo. Posojilo moramo razpisati, družine vpoklicancev morajo dobiti podnoro, naši uradniki ne smejo stradati, Posl. Glockel (nemški soc. demokrat); za družina vpoklicancev vendar imnmo večino. Dr. Steimvender: To nam ne zadostuje, Tudi naše armade ne smemo zapu-
stiti. Sedaj ko so padli stotisoči, naj se umaknemo? Naj damo Italiji to, kar zahteva Sonnino? Nikoli. Vsi si želimo miru. Toda v svrho miru potrebujemo, da dovolimo armadi potrebne kredite. Zavedati se moramo, da imajo vsi narodi Avstrije vkljub nasprotju veliko skupnega. Eno bodočnost imamo. Obsojeni smo, da moramo skupno živeti, gledati moramo, da bomo medseboj izhajali. Zato dovolite vso, kar zahteva država.
Nato se razprava prekine.
Prihodnja seja jutri predpoldne.
\\mu\ solior.
Zagreb, 4. sušca 1918.
Začetek današnje seje ob 12. uri. Predseduje dr. B. Medakovič. Navzoča jc celokupna vlada. Poslanec Ivan Kovačevič (Starčevičanec) je vložil sledeči nujni predlog:
Zaradi tega, ker so 2. marca 1918 organi državne policije v Zagrebu, posebno policijski stražniki, s surovo silo udrli v zaprto prostore, v katerih so imeli podpisani poslanci, člani tega sabora, prijateljski pogovor z nekaterimi poslanci državnega zbora, bosanskega, dalmatinskega in istrskega sabora, z razloga, ker je policija ob tej priliki omejevala poslance tega sabora v njihovi osebni svobodi in kršila s tem njihovo poslansko imuniteto; z razloga, ker je par ur pozneje ista policija brez vsakega vzroka napadla s surovo silo občinstvo mesta Zagreba, ko je to dalo na miren in dostojanstven način izraza našim tovarišem, poslancem že imenovanih zakonodajnih teles; z razloga, ker je tak surov napad na občinstvo taista policija ponovila drugi dan 3, marca popoldne ob priliki odhoda predsednika »Jugoslovanskega kluba«, poslanca dr. Korošca, naj sklene sabor: 1. Z gornjim postopanjem zagrebške državne policije se je kršila imuniteta poslancev: C, Akačiča, dr. S. Budisavljeviča, Drag. pl, Hrvoja, V. Kemp-fa, I. Kovačeviča, dr. P. Majerja, dr. A. Paveliča, dr. Ž. Petričiča in V. Pribiče-viča. 2. Poziva se vlada, posebno ban, naj brez odlašanja izjavi, da li so se gornja dejanja izvršila z njegovo vednostjo in odobravanjem in kako ta dejanja opravičuje, v nasprotnem slučaju pa, da krivce, kršitelje imunitete poslancev kakor tudi začetnike brutalnega postopanja policijskih organov nasproti občinstvu najstrožje kaznuje. 3. Ban naj brez odlašanja izda naredbe, da sc vsaka taka kršitev poslanske imunitete v bodoče onemogoči.
O nujnosti bodo razpravljali koncem seje. Na dnevnem redu je nadaljevanje generalne debate o podaljšanju finančne na-godbe z Ogrsko za 2 meseca. Poslanec Mileusnič govori med splošnim smehom proti nagodbi in napada koalicijo. Nato odgovarja poročevalec dr. Lorkovič v sklepnem govoru posl. Peršiču na njegov govor glede diskrecijc pogajanj v Pešti. Večina sprejme podaljšanje nagodbe. Konec seje ob 2. uri popoldne.
Zagreb, 5. marca 1918,
Začetek današnje seje ob pol 12. uri. Predseduje dr. Lukinič. Poslanec Miščevič in baron Rajačič prosita za dopust. Se ne sprejme. Preide sc na dnevni red. Zakonski načrt o podaljšanju fnančne nagodbe z Ogrsko do 30. aprila 1918 se sprejme tudi v tretjem branju, ki se predloži kralju v sankcijo. Nato prično razpravljati o zakonskem načrtu o dvomesečni indemni-
cijski kreplek tejr je srdito udaril Tcddvja Henfreya po glavi.
»Pozor!« so vpili vse vprek, boreč se tjaveudan in udarjajoč po praznem zraku. »Držite ga! Zaprite vrata! Ne pustite ga ven! Jaz imam nekaj. Tukajle je!« Bil je pravi pravcati Babcl. Bilo je videti, kakor da bi bili vsi hkratu udarjani, in Sandy Wadgers, iznajdljiv kakor vedno in prav ostroumen od strahovitega udarca po nosu, je zopet odprl vrata in vodil beg. Ostali so mu neutegoma sledili in se za hip zagozdili v kotu pri vratih. Udarci so se nadaljevali. Unitarcu Phippsu so izbili en prednji zob. Henfreyu pa ranih uhelj. Jaffers jc bil udarjen pod brado, ko pa se je obrnil, je zagrabil za nekaj, kar je bilo v tne-težu med njim in Hustcrjem ter je preprečilo, da nista prišla skupaj. Začutil je krepka prsa in v naslednjem trenutku je cela gruča razvnetih borečih se ljudi udria v natlačeno vežo.
»Ga že imam!« je vpil Jaffers loveč sapo in opotekajoč se skozi množico in boreč se rdečega obraza in napetih žil s svojim nevidnim nasprotnikom.
Ljudje so se majali na levo in desno, ko sc je prečudni boj hitro približeval hišnim vratam in se je nadaljeval v divjem vrtincu po dveh, treh krčerrtskih stopnicah. Jaffers jc kričal z dušenim glasom, vendar je vzlic temu trdo držal in čudno gibal kolena, kar naenkrat pa se je zavrtel in padci s treskom z glavo po gramozu. Sto-prav sedaj so mu prsti odjenjali.
Čuli so se razvneli glasovi: »Držite ga!« »Nevidni!« in tako naprej, in nek mlad človek, tujec v vasi, čegar ime ni prišlo na dan, jc planil iznenada noter, zagrabil
teti. Poročevalec dr. Šurmin zagovarja zakonski načrt. Ker je 12. ura, preide sabor na interpelacije. Poslanec Kempf interpe-lira o slabi upravi v občini Vivodina, — Poslanec Hrvoj interpelira o revščini prebivalstva, ki umira za lakoto v Bosni, in
0	zaplenjenem članku v »Hrvatski Državi«, ki razpravlja o lakoti. Interpelant opisuje slabe gospodarske razmere v Hercegovini in pravi, da so vsega tega krive oblasti. Iz Bosne so odpeljali vse, kar so rabili Nemci in Madžari za prehrano. Pobrali so vse. Skoro vso živino so rekviri-rali z najbrutalnejšo silo in jo plačevali po
1	K 20 vin. kg. (Poslanec Došen: To je plača Avstrije zvestim Hrvatom!) Poslanec Hrvoj opisuje nadajje postopanje bosanske vlade s hercegovskim prebivalstvom, ki je to prebivalstvo uničila in je privedla do katastrofe. Vlada je prebivalstvu priporočila, naj puli travo in reže skorjo z dreves, da se s tem prehrani.
Seja ob 1. uri še traja.
XXX
Poslanec dr. Paleček (hrv,-srb, koalicija) in tovariši so vložili v imenu, večine proti Starčevičanskemu nujnemu predlogu protipredlog, naj se vsi slučaji kršenja indemnilete odstopijo imunitetnemu odboru, ki tjaj tekom 8 dni stavi saboru svoj predlog.
XXX
Po drugih interpelacijah so pričeli razpravljati o nujnosti predloga poslanca Kovačeviča in tovarišev. Ban se je izjavil za nujnost in nujnost je bila sprejeta. V razpravi o meritumu predloga je ban izjavil, da je za predlog dr. Palečeka in tov. Tu je prišlo do tako burnih prizorov, da je moral predsednik prekiniti sejo ob tri četrt na 2. uro, da se pozneje nadaljuje.
Upver raslih zasipta proti
za nekaj, zgubil ravnotežje in se zvrnil čez stražnika na •tleh. Sredi ceste je zacvilila neka ženska, ko je nekaj švignilo mimo nje, neki pes, ki je bil očividno brenjen, je zalajal in je tuleč zbežal na Husterjevo dvorišče, in se je izvršil beg nevidnega človeka. Nekaj časa so ljudje stali zavzeti pred krčmo in gestikulirali vsevprek, nato pa se jih je polastila panika, ki jih je raz-gnala po vasi, kakor razžene ploha odpadlo listje. Jaffers pa je ležal z navzgor obrnjenim obrazom o'o vznožju stopnic pred krčmo.
VIII. Na pobegu.
Osmo poglavje jc silno kratko in pripoveduje, da je Gibbics, amaterski naravoslovec tega okraja, ko je ležal na prostrani planjavi daleč od vsake žive duše, kakor je mislil, ter malone dremal, slišal čisto blizu sebe nekega človeka kašljati, kihati in surovo preklinjati; ko pa se je ozrl krog sebe, ni videl žive duše. In vendar ni bilo nobenega dvoma o tem glasu. Preklinjal je še nadalje tako na dolgo in široko in raznolično, kakor se odlikuje preklinjanje izobraženega človeka. Povzdignil se je do nekega viška, postal zopet slabejši ter utihnil v daljavi, oddaljujoč sc, kakor se mu je dozdevalo, v smeri proti Addcrdeanu. Narastel je še enkrat do krčevitega kihanja, pa utihnilo. Gibbins ni čul ničesar o dogodkih tega jutra, a pojav je bil tako silen in vznemirjajoč, da ga je minul ves njegov filozofični mir; hitro je vstal ter hitel po obronku griča doli proti vasi, kakor hitro so ga le mogie noge nosili.
(DaljeJ ,
i.
Korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega dne 4. t. m.:
Dne 1. t. m. je ruska delegacija po sprejetju načrtov za mirovno pogodbo in njenih prilog kakor tudi pravno-političnih dodatnih pogodb izjavila, da se v komisi-onelno obravnavanje teh pogodb noče spuščati. Tekom popoldneva je predsednik ruske delegacije stopil v stik s predsedniki četverozveze in prosil, naj se določi dan za podpis pogodb, nakar se je sporazumno določil v to svrho 3. marec 1918. Dne 2. t. m. jc ruska delegacija stopila v stik z delegati zaveznikov, da bi dobila pojasnil o posameznih določbah mirovnih načrtov. Tekom teh pogovorov Rusi niso izrazili želja za kake izpremembe.
Začetkom plenarne seje dne 3. i. m. ob 11. uri dopoldne pod predsedstvom poslanika pl. Mcreya so se najprej izročila pregledala in odobrila pooblastila. Po vsestranskem sporazumu se je sklenilo, da grof Czernin in državni tajnik pl. Kiihlmann podpišeta pogodbo naknadno v Bu-kareštu.
Nato je podal predsednik ruske delegacije dve izjavi, V prvi teh izjav opozarja na določbo v zadnjem odstavku člena IV., glasom katere se Rusija odpoveduje vmešavanju v novo uredbo razmer v okrajih Erdehan, Kars in Batum. Izjavil je, da sprejme to pogodbeno določbo, ki vsebuje teritorialno izpremembo, ne da bi se vprašalo prebivalstvo, samo z ugovorom.
V svoji drugi izjavi je gospod Sokol-nikov uvodoma opozoril na to, da je nemški ultimat zadel rusko republiko v stanju demobilizacije, vsled česar je bila prisiljena, ultimat sprejeti in sedaj predloženo mirovno pogodbo podpisati. Ta mir ni sporazumni mir. Ruski obrobni narodi se pod pretvezo, da se jim dovoli samoodločbo, podrejajo nemškemu vplivu, pri čemer bodo tamkajšnji gospodujoči sloji zavarovani proti revoluciji in ojačene pro-tirevolucijcnarne sile na Finskem in v Ukrajini in gre pri tem za strategičnimi cilji. Rusija podpisuje predloženo ji mirovno pogodbo pod nasiljem prelomljenega premirja, ne da bi se spuščala v obravnavanja pogodb.
Poslanik pl. Rosenberg je izvajal, da odstavek 3. člena IV. ne namerava nasilja nad narodnostmi v batumskem, erde-banskem in karskem ozemlju, ker si bodo te narodnosti svojo državno bodočnost same uredile. Rusija je imela vso svobodo ter dovolj čaia in prilike, da sprejme nemške pogoje ali odkloni. Sedanji mir ni imperialističen, ker ne zahteva ne aneksij, ne kontribucij. Kar se tiče ruske trditve, da namerava Nemčija s svojimi zavezniki na Ruskem pospeševati protire-volucijonarno gibanje, mora izjaviti, da na to zavezniki ne mislijo. Države četverozveze le nočejo nobene proti njim naperjene agitacije ali propagande, prepuščajo pa Rusiji, da v svojih mejah stori, kakor se ji zdi prav.
Po odgovoru gospoda Sokolnikova in protiopazkah poslanika pl. Rosenberga in generala Hoffmanna sc je seja ob 2. uri popoldne odgodila na 4. uro popoldne.
Ko se je seja zopet začela, so prešli na podpisovanje mirovne pogodbe, ki ie
bilo ob 5. uri dovršeno. Nato so podpisali
še pravne pogodbe, kar se je končalo ob pol 6. uri.
Poslanik pl. Merey, ki je podrobnejši odgovor na meritum ruskega ugovora pridržal zavezniškim delegacijam, je izrazil nad rusko izjavo svoje obžalovanje. Če ruska delegacija ugovarja zadnjemu odstavku člena IV. mora naglasiti, da je bila ruska delegacija v položaju in je imela dovolj časa, da bi o tem obravnavala in si prizadevala doseči izpremembo. Če je pogodbene načrte sprejela en bloc brez razprave, se nima pravice pritoževati. Sploh morajo države četverozveze odgovornost za sedanji položaj Rusije odklanjati. Pogajanja v Brestu-Litovskem so se ob polt nem premirju vršila cela dva mcseca in je imela rušita delegacija dovolj časa, da mirovno delo na sporazumno določeni podlagi izvede do konca. Sicer se je pa vse gradivo že preje predelalo. Če je ruska delegacija poslej zapustila pot obravnavanj, zadene krivda le njo.
Nato je govoril turški pooblaščenec Hakhi paša in nasproti prvi Sokolnikovi izjavi povdaril, da je Turčija okraje Erdehan, Kars in Batum posedovala celih 400 let ter si jih jc Rusija z nasilno osvojitvijo prilastila. Kar se tiče očitka aneksij, opozarja na besedilo člena IV,, glasom katerega ima prebivalstvo teh ozemelj pravico, da o svoji bodoči državni usodi samo odloči. Ta pogodbena določba le popravlja krivico, ki jo je bila prejšnja ruska vlada storila Turčiji.
Na ruski očitek, da Nemčija ni držala roka za odpoved premirja, jc odgovoril general Hoffmann, da je bil državni tajnik pl. Kiihlmann v plenarni seji dne 10. februarja t. 1. izjavil, da je vsled ruskega preloma mirovnih pogajanj premlr-na pogodba izgubila veljavo. To naznanilo je bil vzel Trockij brez ugovora na znanje.
Koliko zemlje ii pretiveicevzooiii nosila.
Po mirovni pogodbi z dne 3. marca 1918 ztUibi Rusija naslednje pokrajine: 1. Kongresno Poljsko, 113.820 km2, 13 milijonov 500.000 prebivalcev. 2. Litvo, 121.840 km'-, 5,806.000 prebivalcev. 3. Kursko, 27.286 km2, 789.300 prebivalcev. 4. Ukra-jino, 620.947 km2, 34,965.300 prebivalcev. 5. Finsko, 373.600 km3, 3,241.000 prebivalcev. 6. Estonsko, 20.248 km2, 507.200 prebivalcev. 7. Livonijo, 47.030 km2, 1 milijon 744.000 prebivalcev, 8. Okraje: Ar-dahan, Kars in Batum, 22.000 kms, 500.000 prebivalcev. Skupno zgubi Rusija okroglo I 1,346.700 km2 zemlje in okoli 61 milijonov prebivalcev.	_____
ProL polili nemške soMton. slranKc.
»Naprej« objavlja pod naslovom »Dovolj oportunizma« članek znanega social-no-demokratičnega publicista J. P., ki nar stopa proti sedanji politični taktiki nemške in vastrijsko-nemške socialne demokracije. V uvodu razpravlja člankar o historični seji nemškega parlamenta dne 4. avgusta 1914, ko so nemški socialisti gla-sovali za vojno- To dejstvo imenuje »najhujši udarec za vsakega socialista«. In izvaja: »Kakšne so bile posledice tega nastopa? Razpad »internacionalen, pretrga-nje vseh medsebojnih stikov, vstop v ministrstvo angleških in francoskih socialistov ter vojna hujskarija na vseh koncih in krajih. Kakšen je bil notranji uspeh? Nikakšen! V notranji politiki niso imeli nikakega uspeha in še manj vpliva na notranjo in na zunanjo politiko. Nemški im-perialisti so — ne oziraje se na socialiste in na ljudske množice, delali svojo politiko, ki je Nemčijo privedla tja, kjer je danes. Parlamentarizem je postal zagrinja-lo reakcije in aneksionistične politike.
Oportunistična politika nemških socialistov se ni prav nič obnesla in je postala pred vsem svetom že smešna in Schei-demannova stranka še vedno glasuje za kredite, za »obrambo Nemčije«.
Potem prihaja k stališču avstrijske nemške socialne demokracije, o kateri pravi, da je postopala tako kakor socialni demokratje v Nemčiji. Po nastopu Friderika Adlerja je bilo upati na preobrat. Toda zadnji nastop avstrijsko-nemške socialne demokracije, ko je sklenila glasovati za redne državne potrebščine, m« »je precej tega upanja odvzel, me je presenetil in razočaral, kar ne morem prikrivati«. Člankar se boji, da bo imel tti sklep nemških socialistov neugodne posledice za avstrijsko internaclonalo. Dalje pravi o nemški socialni demokraciji: »S tem ne dela nič drugega, kakor nehote varuje nemške nacionaliste, da vodijo svojo politiko proti opravičenim težnjam slovanskih narodov v Avstriji. Na drugi strani podpira vlado, ki na eni strani obljublja mir berz aneksij in kontribucij ob samoodločbi narodov, na drugi pa sklepa separaten mir z Ukrajino in podpira pruske impcrialiste, da razkosajo ne-oboroženo rusko državo in jo prisilijo podpisati sramoten mir; jutri bodo kaj podobnega napravili z Rumunijo in drugimi. tcf
doma podpira vsenemško politiko, na škodo drugih narodov.«
Člankar upa, da bo nemški proleta-rijat sam napravil red,
M\ lisniii se m veseli ni m.
Listu »Abend« poročajo iz Berlina: O navdušenju povodom sklenjenega miru ni tu prav nič opaziti. Razloga za to hladnost pa nikakor ne smemo iskati samo v tem, da mir ni po okusu vsakogar. Misel na bodoče pomladne boje na zapadu zelo duši razpoloženje. Skrb pred vojaškimi porazi danes pač nikogar več ne muči, toda gotovost, da bodo boji, ki pridejo sedaj, najkrvavejši in najtežji, kolikor smo jih dosedaj doživeli, tlači duhove kakor mora. Tudi tukajšnje časopisje, se drži hladnejše, nego se je moglo pričakovati. Listi levice svojih pomislekov proti vzhodni rešitvi nič ne prikrivajo, listi desnice pa na splošno smatrajo za prav, da počakajo s svojo sodbo, dokler se ne prepričajo, da pogodba resnično odgovarja njihovim željam. — Nemška socialna demokracija se izgovarja, kakor bi čutila neko krivdo in se v naprej brani pred očitki, ki bi jih ji utegnili delati boljševiki. Tako piše glavno glasilo stranke, »Vorwarts«, da je na tem miru, v katerem je nemška vlada do zadnjega izrabila onemoglost ruskega naroda in mu vsilila mir, ki se da primerjati le še z mirom, ki ga je morala razbita Rusija skleniti v Tilsitu 1. 1807., mnogo manj kriv nemški imperializem nego boljševiki sami. Kdo pa bi začel delati za splošno spravo na ta način, da odpre vse predale in pusti denar ležati odprt? Tako so pa ravno napravili boljševiki, ki so začeli propagando za mir brez aneksij in odškodnin s tem, da so odpravili obrambo domovine. Končno se mudi » Vor-■vvartsu« z velikodušno izjavo, da bo nemška socialna demokracija vse storila, da od Rusije odtrganih ozemelj ne anektira ne Nemčija, ne Avstro-Ogrska, marveč da postanejo samostojne države. Kaj veliko več si pa tudi noben resen nemški impe-rialist ne želi. — »Frankiurter Zeitung« piše: Brest-Litovski dogovori niso nikak sporazumni mir. Mir, ki se je sedaj sklenil, bi tudi vsaka druga ruska vlada ravno tako ali pa šc bolj nerada podpisala. To je ravno, kar more na našo bodočo politiko nasproti Rusiji neugodno vplivati in v naprej obteževati. Sporazumni mir, ako bi se bil dal doseči, bi bil, čeravno ne docela, pa vsaj deloma odvrnil nevarnost, da se ne bi v premagancu vzbudilo čuvstvo ponižanja in želja po upostavi.
Mml\ prefiSB« o volni ie m.
V pogovoru, ki ga je imel z dopisnikom »N. Fr. Pr.«, je izjavil švicarski predsednik dr, Calonder: Nas Švicarje navdaja kakor celo človeštvo predvsem vroča želja, da bi se mir med vsemi v vojni vde-lcženimi narodi čimpreje sklenil. Tak mir naj temelji na načelih pravice in medsebojne poravnave in nosi v sebi jamstvo za trajnost in odkritosrčno spravo. Hrepenimo po tem, da bi se skoraj zopet upo-stavila zveza civiliziranega sveta v znanosti, književnosti, umetnosti in nc naj-zadnje v gospodarstvu. Pozdravljamo, da se kolikor mogoče izpopolni mednarodno razsodništvo kot najuspešnejše sredstvo, da se v bodoče prepreči ponovitev nesrečne velike morije. Velik in plemenit cilj mirovnega programa je ustanovitev »societe des nations« — na ravnopravnosti in svobodi zgrajene zveze narodov, kateri pripadati tudi Švica iz celega srca. Ta misel mednarodnega pravnega reda, ki bo odnošaje med narodi načelno od-, tegnil surovi sili orožja in jih podredil pravnim pravilom, bo zmagala. Zadnji govori ozir. izjave tako gospodov Wilsona in Lloycla George-a kakor tudi grofa Czer-nina vzbujajo vzlic vsem nado, da se bo mogel v nepredaljnem času najti temelj za vsestranski mir. Danes seveda divja strašna vojna dalje, toda potreba po miru bo po vsej Evropi čimdalje močnejša in ob vsestranski dobri volji bo moralo biti vendar mogoče, da sc s pravičnim sporazumom premostijo nasprotja. Ob sebi se ume, da Švica podpira mednarodna razorože-valna prizadevanja. Pritisk militarizma nad vzdihujočimi narodi mora izginiti. To vprašanje se more rešiti le potom mednarodnega dogovora. Zelo me je veselilo, da je grof Czernin v svojem velikem mojstrskem govoru izpovedal načela splošne raz-orožbe, obveznega razsodstva, miru in poravnujoče sprave. Upajmo, da bo mogel avstro-ogrski državnik za uresničenje teh idealov uspešno delovati.
naj bodo pripravljeni na vse. Zdaj se jim je pa naznanilo prav z vojaško brezobzirnostjo čez noč: v dveh, treh urah morate oditi! Ljudje so begali kakor mravlje v razgrebenem mravljišču, v naglici popadli, kar je bilo pri roki, vzeli s seboj malo-važne stvari, doma pustili pa najpotrebnejše. In to se je ponavljalo vsakokrat, ko so ljudje morali bežati. Prejšnje pogrešeno postopanje ni vojaške oblasti nič izučilo, da bi bili v nadaljnih podobnih slučajih previdnejši in do ljudi obzirnejši. Da bi zahtevala strategična previdnost tako brezobzirno postopanje s prebivalstvom, tega naša nemili taristična pamet ne more uvideti.
2.	Naša vlada in komanda je beguncem na begu velevala na železnici voz-nino plačevati, ko so vendar morali bežati zaradi — države; torej bi jim bila morala država vendar vsaj prosto vožnjo dovoliti! Dalje jih je po vlakih pustila stradati po cele dneve, da so otročiči in slabotneži mrli lakote. Kako pa se je ravnalo z našim ljudstvom po barakah, to vemo dobro. Koliko je po grdih barakah slovenskega naraščaja pomrlo, to bi bilo treba šele dognati. — Tisti pa, ki so bili tako srečni, da so se barakam izognili, so pa morali čakati na podporo po cele mesece, po pol leta in še več — naj živijo ali umrjejo, kakor že morejo, Z ljudmi se je delalo časih kakor s hudodelci, dasi so bili samo trpini, žrtve — zaradi države.
3.	In zdaj, ko se imajo bcgunci vrniti, na svoj dom, kako jim je vlada poskrbela vrnitev in bivanje na njihovi zemlji, ki so jo morali njej na ljubo zapustiti? To, kar se sliši o sedanjem stanju Goriške, je vne-bovpijoče. Zato naše upravičeno vprašanje: Ali smo v pravni državi ali kje smo? Peti mesec teče, pa še smrtonosni izstrelki, s katerimi je dežela posejana, niso pobrani. In vendar ima vlada in vojaška komanda na razpolago stotisoče vojnih ujetnikov in svojih vojakov, ki niso za pravo vojaško službo. Kako lahko bi bili ti to delo izvršili! — Zdaj pa: Kje so stanovanja za vračajoče se begunce? Kje vrata in okna? Kje pohištvo? Kje obleka? Kje živila? Kje semena? Kje orcaje? Kje živina? In čc si hočejo te reči od druged preskrbeti, jim vladni organi to prepovedujejo in zabranjujejo! In ko se vrnejo domov, jim bo podpora tekla še dva meseca, potem naj pa jedo kamen in prst!...
Zato znova vprašujemo: Ali smo v pravni državi ali kje smo? Ali se dela tako iz zanikrnosti in brezbrižnosti ah se dela po programu? Po tistem programu, po katerem sc ima ta rod s te zemlje počasi potrebiti, da napravi prostor drugemu ...
Ali smo v pravni državi ali kje smo?! Nešteti in vnebovpijoči so grehi, ki jih je zakrivila avstrijska vlada in vojaška oblast nad našo ubogo Goriško in Gori-čani. Naglavni pa so ti-!e:
1. Ni opozorila pravočasno ljudstvo, cla naj se pripravi na odhod. Ko bi bila vendar lahko ne le nekaj dni ampak nekaj ednov naprej ljudem vsaj namignila, da
Dovolj te tužne slike! Kaj storiti?
Najprej morajo vsi poklicani faktorji, gg. poslanci in drugi javni funkcijonarji ubrati vsa pota in napeti vse sile, da se bo vlada zavedala svoje dolžnosti in jo začela nemudoma z vso resnobo in potrebno pridnostjo vršiti. Časa je zamujenega že dovolj, — nič več samega obetanja in mečkanja! Mi bi želeli in prosili, da se v državni zbornici sliši o tem govor, ki naj široko javnost opozori na ta svetovni škandal, ki se gedi tu na našem jugu, opozori, kako država plačuje zvestobo in žrtve svojih podanikov, vlada pa vpraša, jc-li, kakor vse kaže, to njen program, nas z naše zemlje potrebiti, da sc napravi nemški most do Adrije?!.... Ako se vlada ne zgane iz svoje nebrižnosti, naj gre depu-tacija k cesarju in mu potoži, kako se dela z našim ljudstvom. In cesar, ki je menda obljubil Goriški izdatno pomoč, se bo opozorjen na nedostatnost dosedanje akcije spomnil svoje cesarske obljube ter s svojo mogočno besedo spravil akcijo v pravi tir in tempo.
Vse to naj se zgodi brez odlašanja, v najkrajšem času, kajti dnevi teko, in čas za obdelovanje polja utegne minuti prej, preden pride potrebna pomoč.
Država, ki ne more beguncem moralne škode: strahu, žalosti, pomanjkanja, lakote, smrti svojcev, nikdar popraviti, je dolžna svojim zvestim podanikom-trpinom poravnati vsaj vso materijalno škodo!
Toda, kakor doslej kaže, država v polni meri svoje dolžnosti ne bo izpolnila. Zato je potrebno tukaj tudi zasebna pomoč. In k temu delu smo poklicani vsi Slovenci, katerim je vojska prizanesla, da pomagamo svojim trpečim sobratom; pa še druge Slovane pokličimo na pomoč!
V ta namen se je ravnokar ustanovil »Kranjski pomožni odbor za obnovitev Goriške«. Delokrog in načrti tega odbora se bodo — kolikor bo potrebno — javnosti naznanili, ko se v sejah dovolj pretre-sejo. Ker je pa pomoč nujna, zato tukaj par misli, da javnost oziroma prizadeti krogi o njih razmišljajo, kako jih kakor hitro mogoče oživotvoriti.
Na Goriškem bo ogromno veliko zidanja. Vsa Gorica je razdrapana in neštete vasi so cele groblje. Zidarji in rokodel-
ci vsake vrste bodo imeli dela čez glavo. Namesto da bi si tujci polnili žepe na naši zemlji, poprimite se tega dela predvsem domači slovenski obrtniki! Pa delo posameznika se bo v tej ogromnosti kar zgubilo, Treba bi bilo združenja, organizacije. Potrebna bi bila velika stavbena družba ali več stavbenih družb. Mislite na to in svetujte, kako bi bilo najbolje; in ko se primerni nasveti odobrč, naj se tudi takoj prično izvrševati.
Za obdelovanje polja bo manjkalo Goričanom vsega potrebnega: živine, semena in orodja.
Kako dobiti živino, seme in živila, to je ravno stvar, ki jo je treba z vlado dogovoriti in urediti. Vprašanje pa je tudi, koliko in pod kakšnimi pogoji bi mogle k temu prispevati tudi sosednje dežele.
Predvsem bi sosednje dežele, Kranjska in druge, mogle pripomoči do orodja. Vozovi, plugi, brane, motike, lopate, krampi, cepini, sekire, kose, žage, srpi — take ropotije je po kmetskih domovih, koder vojska ni gospodarila, toliko, da bi je mogli nekaj odstopiti ali zastonj ali tudi za zmerno ceno, Vse tako in podobno orodje bo zbirala, sprejemala v dar, oziroma kupovala Gosoodarska zveza v Ljubljani v svojem oddelku za stroje in oddajala potrebnim.
Kar pa se tiče denarne pomoči, je »Slovenec« že objavil, da je vlada ustanovila v Celovcu fond v znesku 100 milijonov, ki naj daje vsega oropanim Goričanom posojila za — pet let! Če pa kdaj velja rek »Timeo Dar.aos et dona ferentes
—	bojim se Danajccv, tudi ko mi darove prinašajo,« velja gotovo tukaj. Posojilo za pet let! Kaka velikodušnost! Ali je to vse, kar ima nemška vlada za nas? Vso stvar bedo imeli v rokah Nemci. Čez pet let boš ubogi Goričan moral tein dobrotnikom njih dobroto vrniti; če pa ne boš mogel — in kdo si bo mogel v petih letih toliko opojmoči? — no, boš pa popustil svoj dom in svojo zemljo Nemcu!...
Nobene pedi slovenske zemlje tujcu} To mora biti geslo in pravilo vsakega Slovenca in zdaj še posebno vsakega slovenskega Goričana! Tudi prevzvišeni gospod kjiezonadškof v svojem pastirskem l'stu, ki ga je nedavno izdal vsem svojim razkropljenim ovčicam, roti svoje Goričane, naj se mu ne razgube tam po svetu, naj se vrnejo, četudi s težavo, na svoje domove in naj jih ne prepuščajo clrugorodcem, ki bodo morda obenem tudi drugoverci,.. In Goričani, ki so narodno zavedni, bodo gotovo razumeli in poslušali ta glas svojega nadpastirja. Nobene pedi slovenske jemlje tujcu! ta glas mora iti od ust do ust in odmevati v srcih vseh Goričanov,
—	Čc se oa kdaj kak dom mora na vsak način prodati, tedaj jc treba skrbeti, da pride v roke zopet domačinu. Kako in kje pa ciobiti za io potrebni krcclit, to je ravno stvar in skrb »pomožnega odbora«.
Vsekako js treba Goriški in Goričanom pomoči, nujne in izdatne pomoči — ne samo v besedah,, ampak v dejanju. Zdramimo se iz dosedanje malobrižnosti! Storimo pa tudi sami, kar največ moremo!
Vsa tozadevna vprašanja, nasveti in predlogi naj se naslavljajo »Zadružni zvezi v Ljubljani«.
iraii.
Z Rumunijo smo sklenili premirje, in sicer tako, kakor smo pač mi zahtevali. Sedaj se nadaljujejo pogajanja, da se na temelju tega premirja sklene tudi mir, in sicer da popravi Ogrska mejo z Rumunijo, ki bo za nas vojaško ugodna (zahtevamo pa splošno razorožitev), Bolgarija pa naj dobi Dobrudžo. Zdi sa, da jc Rumunija, vsaj za sedaj zadovoljna, vendar se vsiljuje misel, da je morala dobiti cd nas kakšne obljube. Morda se izpolnijo njene nad 30letne želje — vrnitev Besarabije. Koliko Besarabije naj dobi — ali celo ali pa samo del — to bo pokazala bližnja pri-hodnjost. V začetku svetovne vojske ni pač nihče mislil na to deželo •— pod rusko upravo je bila le gubernija — ki meri 45.632 km- in šteje 2,657.300 prebivalcev, kakor so jih našteli 1. januarja 1914. Pred kratkim nam pa je sporočil korespondenč-ni urad, da prodirajo rumunske čete v Besarabijo in da so zasedle Izmail in Re-ni. V koliko so napredovale rumunske operacije, to nam ni znano. Toda Besara-bija je tudi za Avstrijo velike važnosti; zato prodirajo v najnovejšem času avstrijske čet? vanjo, Besarabija se razprostira od bukovinske meje med Denjestrom in Prutom do izliva Donave, do poti, po kateri bomo mogli dobivati žito iz južnega dela Rusije, v prvi vrsti iz Ukrajine, Toda ne samo to. Besarabija je v prvi vrsti poljedelska dežela, ki pridela več žita kakor ga sama rabi — torej tudi neka? za nas. Leta 1914. je pridelala Besarabija poljskih pridelkov 137,447.800 pudov (pud je 16.4 kg), torej štirikrat več kot Srbija. Posebno važno je pridelovanje pšenice in koruze. V letu 1914. jc pridelala Rumunija pšenice in koruze 56.8 milijona pudov. Istega leta je štela Besarabija 373.200 konj, starih nad in 90.700 starih pod 4 leta, 525.800 goveje živine, 1,523,000 ovac in
koz in 348.900 prešičev. Tobaka je pridelala leta 1913. 94.455 pudov. Izvoz v letih 1903—1913 je znašal preko rusko-rumun-ske meje 5,134.000, uvoz pa le 1,706.000 rubljev.
Drugič pa, če zasedemo Besarabijo, imamo Rumunijo trdno v kleščah. Omenili smo že, da šteje Besarabija 2,657.300 duš. Relativno večino prebivalstva tvorijo Rumuni, ki jih tu imenujejo Moldavce (47.58 odstotka, to je 1,264.000), ki kompaktno stanujejo na severozahodu in jugovzhodu dežele. Rumunska inteligenca je rusificirana, dočim jc ostal rumunski kmet, ki je sicer narodno nezaveden, zvest svojemu jeziku. Druga najmočnejša skupina so Ukrajinci (19.62 odstotka, to je 520.000), ki stanujejo na severovzhodu Besarabije, na jugovzhodu pa okoli Akermana; razen tega je v sprednji Besarabiji še veliko ukrajinskih jezikovnih otokov. Ukrajinci se trdno drže svojega jezika in jih je bilo zaradi tega zelo težko rusificirati. — Židov, ki so raztreseni po celi deželi, je 313.000 (11.79 odst.), ki tvorijo v mestih Besarabije če že ne absolutno, pa vsaj relativno večino. Trgovina je v njih rokah, njih inte'igcnca je rusificirana. (Pri Židih je pač navada, kjer je večina, tisti narodnosti se Drišievajo in so nje vneti zagovorniki in branite1!!.) — Velikcrusov je 214 tisoč (8.05 odst.!. Med temi je komaj polovico pravih Velikcrusov, drugi so rusi-ficirani Rumuni, Nemci, Ukrajinci itd. —■ Bolgarov je 142.000 '5.33), ki stanujejo v jugozahodnem delu Besarabije in se pečajo v prvi vrsti s poljedelstvom in vrtnarstvom. — Ncmccv, ki so ce tu naselili večinoma leta 1814., je okoli 83.000 (3.11 odstotka); večinoma so zelo premožni. Razen tega so v Besarabiu še ostanki prejšnjih gospodarjev dežele Turkotatari (2.95 cdstot., to je 79.000), kakor tudi še ostanki nekaterih drugih narodnosti. Kakor vidimo, je Besarabija, kar se tiče prebivalstva, zelo mešana dežela.
Danes se govori in piše zelo veliko t* snmoodločevanju narodov, če se to dejansko in nepristransko izvrši, potem je brez vsakega dvome, da bo del Besarabije pripadel Rumuniji, drugi pa Ukrajini, ker stanujeta obe narodnosti v kompaktni masi, izvzemši majhne ukrajinske narodnostne otoke, ki so razneseni tudi po ru-munskem ozemlju.	j
Vojna p^rolISa.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. marca. Uradno- Na italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. V Ukrajini se nadaljujejo operacije/ pod-vzete z namenom, da se vpostavita red in mir, tako, kakor smo nameravali. — Ru-munija ie sprejela mirovne pogoje osrednjih velesil.	>f
NEMŠKO URADNO POROČILO.'
Berlin, 5, marca. Veliki glavni stan:
Zahodno boiišče. Vojna skupina bavarskega kraljeviča Rupreta in nemškeoa cesarjeviča. Na mnogih mestih bojne1 črte so živahno poizvedovali. Francozi so na mnogih točkah bojne črte severno Reim-sa in na vzhodnem bregu Moze s topovi streljali.
Bojna skupina virtemberškega vojvoda Alberta. Na vzhodnih višinah Moze so podnevi besno streljali. Močni francoski oddelki so napadli zvečer naše postojanke vzhodno Mouillyja; s protisunkom smo jih vrgli.
Včeraj so se tudi na lorenški bojni črti in v srednji!) Vogezih močneje borili.
Vzhodno bojišče. Rumuni so sprejeli naše pogoje; premirje z Rumunijo je torej zopet v veljavi.	»
Z drugih bojišč nič novega.
Napadi na Benetke. — Priprava sporazuma na Sredozemskem morju.*
Rotterdam, 5. marca. Reuter javlja iz Benetk: Povodom zrarnega napada v torek so bile poškodovane cerkve San C-io-vanni, Polo San Simeone Piccolo in San Giovanni Crisostomo. V zadnji cerkvi jc bil uničen oltar s sliko, ki jo je bil naslikal Callini. »Daily Mail« poroča, da so vrgli letalci rad 100 bomb na Benetke; škoda je velika; tretina (!?) hiš je podrtih. Državna palača, most zdihujočih in cerkev sv. Marka ni poškodovana, dasi je v bližini padlo 15 bomb.
London, 5. marca. Bonar Law je po-slaniški zbornici naznanil, da biva zdaj prvi lord admiralitete Geades na Sredozemskem morju, kjer sc pripravljajo važni nastopi vojne mornarice.
Poročila z bojišč.
Dunaj, 5. K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Lepo in toplo vreme, ki je v zadnjih dneh februarja povsod zelo pospeševalo poizvedovalno in letalno službo, se je na celi italijanski fronti hitro izpremenilo. Na tirolskem zahodnem pozorišču in tudi drugod je divjal vihar, megleno je bilo in snežilo je, Pri izlivu Piave je deževalo, reka je narastla, kar jc boje zelo oviralo; le pri srednjem teku Piave so s topovi močnejše streljali, posebno prostor *ia obeh straneh Montclla co večkrat z ognjem motili. Pri Asiagu smo c^rlKii: --
pad na našo stražo, »Agcnzia Štefani« je poročala, da so 28. februarja obstreljevali Pulj, so zadeli mornariški arzenal in vojaške utrdbe. Pribijemo, da v arzenalu in v pristanišču bombe niso povzročile nobene škode.
Berlin, 5. (K. u.) Cesar Viljem je br-zojavil včeraj maršalu Hindenburgu: Včeraj popoldne se je podpisal z Rusijo mir, skoraj štiriletna vojska na zahodnem po-zorišču se je glavno zaključila. Srce mi veleva, da se Vam, lyibi moj maršal, in Vašemu sotrudniku, generalu Ludendorf-fu v svojem in v imenu nemškega ljudstva iznova toplo zahvaljujem. Z bitkami pri Tannenbergu, pri Mazurskih jezerih in z boji pri Lodzu ste položili temelj nadalj-nim uspehom in omogočili predor pri Gor-licah, Tarnovu, ki je prisilil Ruse, da so se morali umakniti in da smo zmagovito kljubovali vsem novim sovražnim navalom. Dragoccna cena zmage, pridobljene z dolgoletnim borenjem, se zdaj nahaja v naši roki. Naši baltski bratje in rojaki so osvobodeni od ruskega jarma, smejo se čutiti zopet Nemce. Bog je bil z nami in bo pomagal dalje.	Viljem, I. R.
Rotterdam, 5. »Havas« poroča z angleškega pozorišča: Nekaj časa sem se bijejo na celi angleški bojni črti nečuveno ljuti poizvedovalni boji; taki se v sedanji .vojni še niso bili.
Kolin, 5. »Kolnische Zeitung« poroča: Vojska na dveh bojnih črtah se je zdaj tudi formelno končala ter se vsak dan pričakuje, da se tudi mir z Rumunijo podpiše. Ena naša roka je postala prosta; z obema rokama zdaj lahko naše sovražnike na zahodu napademo, ker še niso pripravljeni, da sklenejo mir. Kaj to pomeni, bodo kmalu čutili.
Berlin, 5. Mobilna rezerva, s katero razpolaga Foch, se nahaja v zadaj ležečem odseku in šteje 400.000 mož.
Berlin, 5. »Liberte« poroča: Amerika pospešuje priprave za ofenzivo sporazuma. da se prehi i nemška ofenziva, katero pričakujejo. Amerika namerava napasti tudi Pulj.
Washington, 4. (K. u.) Ameriški vojni oddelek napoveduje, da zgradi na Francoskem preskrbovališče, ki bo stalo 25 milijonov dolarjev. Obsegalo bo 20 velikih skladišč, 12 velikih in 100 manjših delavnic. Zaposlovalo bo 450 častnikov in 16.000 vojakov.^ Dalje je zahteval vojni oddelek, naj kongres za letalno službo dovoli še 450 milijonov dolarjev; 640 milijonov dolarjev je že prej dovolil.
Bazelj, 5. Američani so naročili v Švici za svoje čete sa Francoskem veliko sukna in obleke.
Japonska proti RnsijL
Poročila, da namerava Japonska nastopiti proti Rusiji, še vedno prihajajo. Ker sporazum tako naglasa, da namerava
Ereprečiti vpliv Nemčije na rudokope na 'ralu in na bogato Sibirijo, ni izključena tudi možnost, da se pripravlja na vzhodu nova vojska proti osrednjim velesilam in da nameravajo zopet zvariti obroč, ki je srednjeevropske velesile oklepal, dokler se ni sklenil z Ukrajino in z Rusijo mir, O napetih razmerah med Rusijo in Japonsko se poroča:
London, 5. marca. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča: Anglija, Francija, Italija in Združene države se pogajajo o položaju v Sibiriji. Japonska se ne udeležuje pogajanj.
Pariz, 5. marca. (Kor. ur.) »Agence Havas«: Pichon je odseku o zunanjih rečeh poročal o diplomatskem položaju in o japonskem vprašanju. Po seji sicer člani niso hoteli nič podrobnosti izdati, a toliko so le namignili, da vsi zavezniki soglašajo, naj v Mandžuriji in v Sibiriji nastopijo Japonci.
Rotterdam, 5. marca. (Kor. ur.) ^-Man-chester Guardian« piše o morebitnem nastopu Japonske v vzhodni Aziji: Jasno je, da se pri takem nastopu ne sme odgovornost omejiti. Gre za vojsko proti Rusiji ali proti oblasti, ki zdaj Rusijo v vzhodni Aziji zastopa. Nastop pomenja, da medtem, ko razkosavajo Nemčija in njene zaveznice Rusijo na zahodu, mi in naši zavezniki izvajamo primeren poizkus na vzhodu. Nagibi so drugi, a uspeh bo isti. Ponosni smo, ker se vojskujemo za svobodo in za varnost narodov. Če napademo Rusijo, ne zasledujemo teh načel.
Geni, 5. marca. »Tcmps« piše: Nastop Japonske proti Rusjii bi naletel zdaj na večje težkoče, kot prej. Japonska mora znati, cla nc bo šlo v vzhodni Aziji le za policijsko delo, marveč sc bo morala vojskovati.
Gcnf, 5. marca. »Matin« poroča iz Newyorka: Amerika ni poslala iz ofenzivnih razlogov proti Rusiji bojnih ladij v Vladivostok. Predsednik Wilson zavzema nasproti Rusiji drugačno stališče, kakor drugi zavezniki; gre mu lc za to, da zavaruje gospodarske koristi Američanov,
Amste-dam, 5. marca. Balfour je v angleški spodnji zbornici izjavil: O dogodkih v vzhodni Aziji ne morem govoriti, ker so popolnoma nejasni in zmedeni.
Rotterdam, 5. marca. »Dai!y Nevvs« javljajo :z Pctrograda: V Rusijo jc vstopilo i
v armado prostovoljcev žc nad 100.00%
mož.
Nemčija nastopi na Finskem.
Stockholm, 5. marca. Uradno: Tukajšnji nemški poslanik je na povelje svoje vlade naznanil zunanjemu ministru, da namerava Nemčija poslati čete na Finsko, ker to zahteva vlada Finske, da potlačijo upor in da bodo čete z pritrdilom Finske tudi na Alandskih otokih nastopile. Nemčija ne zasleduje na otokih nobenih teritorialnih koristi; vprašanje Alandskih otokov se bo uredilo z ozirom na vitalne koristi Švedske v najtesnejšem stiku s to deželo. Švedska vlada je vzela na znanje obvestila nemške vlade in je resno ugovarjala, če bi se Alandski otoki uporabljali, ker sodi, da bi tudi le omejena uporaba Alandskih otokov lahko otežkočila humanitarne smotre Švedske z ozirom na Aland-ske otoke.
Berlin, 5. marca. General Manner-heim je brzojavil švedskemu časopisju, da so bele garde Alandske otoke proti njegovi izrecni volji zapustile.
Kodanj, 4. marca. Poveljnik trdnjave Sweaborg, ruski polkovnik Sivers, je izjavil, da sc drže ruski vojaki v finskih bojih nevtralno, a položaj bi se prevrgel, če bi se Mannerheimu posrečilo napredovati. Rusi bi branili Hclsingfors in Wiborg do zadnjega moža. Ni dovolj, da Mannerheim premaga finsko rdečo gardo. Sweaborg je pripravljen na boj z belo gardo. Za topovi trdnjave in mornarice stoji 7000 vojakov in mornarjev.
Pogajanja z Rumunijo.
Ker so se pojavila pri mirovnih pogajanjih v Bukareštu nova vprašanja, sc je odpeljal 4. t. m. Tončev v Sofijo, da poroča vladi, na kar se vrne v Bukarešt. Tončev je v Sofiji izjavil da jc zelo zadovoljen z uspehom pogajanj. Bolgarija dobi Dobrud-žo, tudi zahteve Ogrske bodo izpolnjene. V sredo se najbrže podpiše pogodba o miru. \Vckerle sc je danes odpeljal v Bukarešt.
Vprašanje o miru.
»Daily News« poročajo iz Newyorka: Wi!son, ki je nameraval 10. marca Hert-lingu odgovoriti, je odgodil odgovor na nedoločen čas, Lansdowne je pa objavil v listu »Dailv Telegraph« pismo, v katerem pravi, da, kakor on sodi, bo Hertlingov govor mir pospešil, Henderson je izjavil, da morata zdaj po polomu na vzhodu Francija in Anglija revidirati vojne smotre, ker se vojska nikakor ne sme nadaljevati, Spravljivost naj se pa nikakor ne smatra kot predaja Nemčije,
Poziv no Bovorlo irslenisKov s&ied
Na občnem zboru Zgodovinskega društva v Mariboru, dne 11, novembra 1917, je predaval društveni tajnik g. prof. dr. Kovačič o znamenitem slovenskem zgo- • dovinarju, Davorinu Trstenjaku, v spomin stoletnice njegovega rojstva. Konccm jedrnatega predavanja je sprožil govornik misel, da naj ustanovi Zgodovinsko društvo v proslavo tega odličnega rojaka poseben »Davorin Trstenjakov sklad« v povzdigo zbiranja zgodovinskega gradiva in podporo znanstvenega naraščaja na zgodovinskem polju. Občni zbor je pritrdil z velikim navdušenjem soglasno temu predlogu in danes je Zgodovinsko društvo na delu, da izvede ta važni sklep.
Mnogo je še neodkritih virov naše zgodovine v časovnem, krajevnem, političnem in kulturnem oziru.
Davorin Trstenjak je pisal že 1. 1881. v »Kresu«; »Ako hočemo kdaj temeljito zgodovino Slovencev spisati, treba je preje, da se vsestransko obdelajo posebne partije domače zgodovine ... Bree znanstvene literature nikdar ne dosežemo veljavnosti pri drugih izobraženih narodih.
Zgodovina naroda je njegova moč. In mi Slovenci smo in hočemo ostati v tem znamenju močni.
Vsled denarnih težkoč si pomaga Zgodovinsko društvo s hudo silo iz leta v leto in le požrtvovalnemu duhu nesebičnih sotrudnikov se je zahvaliti, da stojijo danes naši uspehi še na tako visokem stališču.
Zgodovinsko društvo bi pa kljub vsem dosedanjim zaprekam rado še razširilo svoj delokrog. Zato hoče pridobivati novih čilih delavcev in ž njimi popolnjevati in nadaljevati stavbo zgodovinskega znan-stva, ki jo je začel Davorin Trstenjak,
Tako nam ne bo le dana priiika in možnost z raziskovanjem arhivov napolnjevati zakladnico gradiva za slovensko zgodovino, ampak si bomo obenem tudi vzgajali dobre zgodovinarje izmed vseučilišnikov, ki so se posvetili tej vedi. Zgodovinsko društvo bo podpiralo na poti za dosego svojega namena v prvi vrsti mlade zgodovinarje in bo tudi v tem hodilo za Trstcnjakom, ki je imel največje veselje, kadar se mu je posrečilo pridobiti za književno delo kak mlad talent.
Da pa dosežemo nameravani in za-željcni cilj, potrebujemo vsestranskega zanimanja in naklonjenosti, v prvi vrsti pa izdatne denarne nomoči.
Zato kličemo danes vas slovenske može in slovenske žene, da prispevate po možnosti k »Davorin Trstenjakovemu skladu«; z ustanovitvijo tega sklada nam bo mogoče izpopolnjevati dokumente naše preteklosti.
Radi važnosti, ki jo bo imel v zgodovinskem oziru Davorin Trstenjakov sklad, smo prepričani, da dobi naš poziv obilo odmeva v vseh zavednih slovenskih srcih in da naraste sklad do višine, ki bo nam vsem v ponos.
Prispevke jc pošiljati »Zgodovinskemu društvu« v Mariboru s pristavkom »za Trstenjakov sklad.« Po višini poslanega prispevka postane darovalec: Skladov pokrovitelj, z najmanj 200 K, skladov ustanovnik, z najmanj 100 K, skladov dobrotnik, z najmanj 10 K, skladov podpornik, če plača manj ko 10 K.
»Zgodovinsko društvo« bo imena vseh darovalcev objavilo v »Časopisu« in drugih listih,
V času, ko bijejo bojna kopita tla in telesa vse Evrope, v času, ko moli vsaka ponižna kočica slovenska in vsaka slovenska bela hiša rožni venec svoje trnjeve zgodovine, v času, ko pričajo slovenski možje in fantje z drago krvjo vsemu svetu o naši življenjski moči, v času, ko se svita tudi nam Slovencem veliko, zlato in svetlo solnce resnice in pravice — v tem času jc najvišja narodna dolžnost nas vseh, ki živimo in čutimo za svoj dom in rod, pokazati, da kaj veljamo!
Iščimo in najdimo se torej v svoji temni in tožni preteklosti in sedanjosti za svetlo in sveto bodočnost in dokažimo, da imamo tudi mi na podlagi nepristranske časovne logike in njenih jeklenih paragrafov isto pravico do samozavesti, kakor drugi narodi, in da smo tudi mi v lastni zgodovini in kulturi dosti stari in močni, da kot enakovredni stojimo v vrstah kulturnih narodov.
Na pomoč tedaj »Davorin Trstenjakovemu skladu« in na delo zanj, Slovenci in Slovenke, ki ljubite svoj čvrsti, pošteni narod in se ga zavedate!
S tem postavimo našemu Davorinu Trstenjaku najlepši in najtrajneiši spomenik, svojemu narodu pa zagotovimo večno in neizpodbitno mesto v svetovni zgodovini.
Maribor, mescca januarja 1918. Dr. P, Tur*? cr I. r., društv. predsednik. —• Dr. Anton Medved 1. r., podpredsednik. — Dr. P, Strmšek 1. r., društveni tamik. — Dr. R. PSouš 1. r., društveni blagamik. — Dr. Jos. Tominšck 1. r. — Dr. Fr. Kovačič 1. r., urednik »Časopisa«. — Dr. K. Ver-stovšek I. r. — Henrik Scbreiner 1. r. —
Prof. Mat. Pire 1. r. — Ivan Vreže 1. r. _
Dr. Mat. Slavič 1. r.
-f- Seidler bo govoril. Dunaj, 5. marca. Parlamentarni položaj je nejasen. Dr. pl. Seidlerja je sprejel danes cesar v posebni avdijenci. V četrtek se vrši glasovanje. Tik pred glasovanjem bo dr. pl. Seidler pozval stranke, naj glasujejo za proračunski provizorij in bo zagrozil s §14.
-j- Slovanska opozicija se udeleži razprave o reviziji ustave. Dunaj, 5. marca. (Kor. ur.) Predsedništva Jugoslovanskega kluba, Poljskega kola in Češkega svaza so imela danes v salonu podpredsednika zbornice posl. Germana (Poljsko kolo) skupen posvet. Slovanska opozicija se je izjavila, da se udeleži razprave o reviziji ustave.
-f Kaj predlagajo poljski konservativci? Dunaj, 5. marca. (Kor. ur.) Poljski konservativci so stavili v Poljskem kolu predlog, naj glasuje Poljsko kolo za vojne kredite, a se odstrani pri glasovanju za § 1. S tem bi dobila vlada večino za celoten proračunski provizorij, ker itak glasujejo socialni demokrati za § 1 provizo-rija. Sodijo, da kolo tega predloga ne sprejme.
-(- Sestanek poslancev v Zadru. Pretekli teden so se sestali v Zadru hrvaški poslanci dalmatinskega sabora. Posvetovali so se o važnih vprašanjih, posebno pa, kakšno stališče naj zavzamejo saborski poslanci nasproti deklaraciji in delovanju Jugoslovanskega kluba glede ujedinjenja in samoodločevanja Jugoslovanov. Obširno so se bavili tudi z vprašanjem prehrane. Poslanci: Baljak, Biankini, Ivčevič, Ma-chiedo, Matulina, Medini, Perič in Prodan so izdali oklic na meščanstvo Zadra in ga pozvali, naj sc udeleži shoda, ki se vrši 3. marca.
Fuzija frankovcev in kmečke stranke? S. Radič piše v »Domu«; Med stranko prava in kmečko stranko je bila doslej samo sloga v saborskem delu. Po tem posvetu se bo oclprla pot tudi notranjemu zbližanju obeh strank, kakor hitro prizna stranka prava nepobitno resnico, da je politična in narodna bodočnost našega naroda zasigurana edinole na slovanskem kulturnem in na kmečkem demokratičnem temelju.
Graški socialni demokratje o jugoslovanski deklaraciji. Poročali smo že o protestu tfraškctfa občinskega sveta proti
jugoslovanski deklaraciji. Socialni demokratje so proti nemški izjavi stavili naslednji predlog: »Majniška deklaracija jugoslovanskih strank v avstrijskem državnem zboru določuje ustanovitev jugoslovanske države kot najbližji cilj njihovih stremljenj. Ta država bi naj obsegala tudi vse slovensko jezikovno ozemlje. Ot*činski svet deželnega glavnega mesta Gradec izjavlja k temu, da odobrava vsa stremljenja, ki so vzra.stla iz prava o samoodločbi narodov. Obstoječe deželne meje ne morejo pri preosnovi tvoriti nikake zapreke, predpogoj pa mora biti, da se avstrijskim narodom ohrani prosti dohod do Adrije in da bodo na drugi strani nemški prebivalci v tujenarodnih ozemljih v polni meri zavarovani pred vsako narodno nasilnostjo. Občinski svčt deželnega glavnega me-sta. Gradec je prepričan, da se more rešiti jugoslovansko vprašanje ravnotako kakor nemško-češko in vsa druga narodna vprašanja v Avstriji samo enotno in na podlagi prostega sporazuma in zjedinienja med narodi in lc na popolnoma demokratični podlagi. V tera prepričanju pozivajo socialni demokratje poslance deželnega glavnega mesta Gradec, naj v parlamentu silijo na to, da bo potrebna ustavna sprememba končno vendar prišla do parlamentarne razprave.«
-j- Papež in Finci. Sv. oče je sprejel odpcslaništvo finske vlade, ki jc izjavilo, naj se ustanovi direktna zveza republike s sveto stolico. Sv. oče je izrazil, da naj-radostnejše ugodi želji. Odposlancc jc sv. oče odlikoval. Delegati so se tudi s kardinalom državnim tajnikom Gasparrijcm posvetovali; sprejel jih je tudi italijanski zunanji minister Sonnino, a znano ni, če je izjavil, da priznava Italija finsko republiko.
+ »Nemški meč«. Pod tem naslovom piše »Arbeiterwille« med drugim: »Kako se je vse od prve vesti, da je ruska vlada ponudila mir in da so pripravljene centralne države to mirovno ponudbo sprejeti, spremenilo. Vse se jc oddahnilo. Vendar enkrat vsaj žarek miru na obzorju. Z velikim zaupanjem smo blagrovaje spremljali naše mirovne odposlance v Brestu Litovskem. Občudovali smo govor grofa Czernina o mirovnih načelih. Sedaj imamo mir z Rusijo. In kdo naj ga bo vesel? Imperijalisti. Nikakor nimamo namena, da bi pokvarili ljudem v tem tako strašno težkem času vsaj deloma opravičeno veselje. Toda razen upanja na nekaj kruha iz Ukrajine ne vidimo ničesar, kar bi nas moglo veseliti. Mir z Rusijo ni mir, ki bi nas vodil k splošnemu in trajnemu miru. Smo odločni sovražniki vsake vrste imperijalizma. Toda celo z iraperijalistič-nega stališča je način mirovnega sklepa z Rusijo zelo kritičen. Rusija stoji danes v nekaki mrzlici revolucije, brez moči je nasproti neizprosnemu nemškemu militarizmu. Kako hitro pa je prebolela udarce, nam je pokazala po letu 1905. Če ravno nc verujemo na prihod kakega novega ruskega Napoleona, toda utegnejo priti časi, ko bo Brusilov zadostoval. Nemčija utegne tudi Francijo premagati, toda ne celega sveta, proti kateremu se bojuje. Mir meča bi ne bil drugega, kakor odmor glede zopetne oborožitve. Novo oborože-nje po teh strašnih žrtvah te vojske. Ta misel nas mora privesti do popolne blaznosti.
-j- Na vojnem posvetu v VersaiHesu. O zadnjem vojnem posvetu v VersailleSu poročajo socialisti: Italija je zagrozila, da sklene poseben mir, če nameravajo z'-H-ez-niki postopati z Italijo tako, kakor so z Rusijo. Po živahnem, dolgotrajnem prerekanju so zavezniki obljubili, da bodo teritorialne zahteve Italije podpirali. Ameriški veleposlanik je zapustil dvorano ter se ni moglo več razpravljati o predlogu Amerike, da naj se vojni smotri zaveznikov spremene.
+ Francoz za ohranitev Avstrije. Kakor poroča »Tagespost« je znani francoski politik Reinach v »Revue politique inter-nationale« objavil članek, ki zagovarja ohranitev Avstrije. Avstrija naj bi obsegala združene podonavske države; Ogrsko, Srbijo in Moldavo-Valahijo. O habsburški dinastiji se zelo laskavo izraža. Konstitucija tega »Vzhodnega cesarstva« naj bi obsegala najboljše elemente iz ustave Združenih držav ameriških, nemške zvezne države; in republike Švice. Ta državna tvorba, ki bi se ji morala pridružiti tudi Poljska, naj bi bila protiutež proti Nemčiji in Rusiji.
pr Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1917. (III. kolo) so dotiskane ter se koncem mcseca marca nehajo razpošiljati knjige
I.	in II. kola po ceni 7 K 50 vin. z odpravnino in poštnino, ki velja za člane in začno se razpošiljati knjige za 1. 1917. Knjig I. in
II.	kola kakor tudi celotnih izdaj za 1. 190.7. in 1908. ne bo mogoče več naročiti skupaj, marveč se bo vsaki knjigi iz teh let določila cena posebej. Zato se prosijo vsi poverjeniki, ki sc doslej niso javili, da to čim preje store, ker sc od 1. aprila dalje člani za I, in II. kolo nc bodo Več ppieie-
mali. Ravnotako se prosijo vsi založniki, društva, čitalnice itd., ki doslej niso še dvignili svojih knjig, da se izvolijo do 1. aprila brezpogojno oglasiti in označiti natančen naslov, kam naj se jim zaostale knjige pošjjcijo. Matica ima še veliko število knjig I. in II. kola kakor tudi letnika 1907. in 1908. ter jih je mogoče do konca marca naroČiti po dosedanjih cenah za člane (7 K 50 z odpravnino in poštnino). Po tem roku se bo cena knjigam zaradi vedno večje draginje in silno naraslih stroškov za opremo povišala. O knjigah za 1. 1917, o ceni kakor tudi o dnevu razpošiljanja se bor poročalo v listih, poverjeniki se pa obvestijo kakor doslej.
Koroške novice.
k Celovške novice. Mestni odbor je sklenil, da del za mesto ne bo več oddajal v »sovražno inozemstvo«. Ali so jih doslej ti patentirani patrijotje oddajali na Laško, Francosko in Aegleško? — V deželni bolnišnici jc umrlo meseca januarja in februarja nad 100 bolnikov. — Več občinskih odbornikov je tožilo hišnega posestnika Eckharta, ker jc bil na nekem shodu rekel, da so občinski odborniki podkupljivi. — Leta 1917 .je bilo v Celovcu (s Št. Rupertom) 661 porodov; med temi 352 nezakonskih, ter 178 porok. Umrlo je 954 oseb, med temi 174 otrok. — Pred mesnicami se nastavljajo ljudje že ponoči za meso, goveje glave in drobnarije. Prinašajo seboj stole, a ko trgovine odpro, nastanejo kar rokoborbe za vstop.
k Namesto na dopust v smrt. Ko se je vozil vojak Štefan Stromer iz Dašič na Moravskem na dopust, je izstopil pomotoma na postajici Beljaške Toplice. To opa-zivši je hotel skočiti nazaj na vlak, ki se je bil začel že pomikati, a spodrsnilo mu je, padel je pod vlak, ki mu je stri nogi in glavo. Bil je star 37 let. — Pri pestaji Pa-ternijon-Bistrica je padel dne 26. februarja 481etni, železnici pridcljcni vojak Abraham Jurij z Ogrskega tako nesrečno z vlaka, da ga je kolesje prerezalo
k Zoper jugoslovansko deklaracijo. V zadnji seji koroškega »Bauernbunda« dne 28. februarja je rohnel dež. poslanec Gai-ler iz Dev. Mar. na Žili zoper nabiranje podpisov za Jugoslavijo, češ, da je to državi in deželi nasprotno početje, da domačini niso za to in da je zopet ogrožen sloveči »koroški mir«. »Bauernbund« naj torej prebivalstvo primemo »posvari in obvaruje pred tem početjem«, — »Freic Stimmen« se seveda zgražajo nad slovensko duhovščino radi nabiranja podpisov, denuncirajo na vse strani in kličejo vlado na pomoč. Vse to naj nas vzpodbuja k hitremu dejanju in vztrajnosti!
Primm&ke norice.
p V Trnovem na Notranjskem je umrla dne 27. svečana kot žrtev vojne begunka iz Gorjanskega na Krasu, gospa Ljudmila Bla-žič roj. Vičič, bivša učiteljica, v 33. letu svoje starosti. Pokojnica zapušča moža-vojaka in 4 nedorasle otroke. Bog ji podeli večni mir! 1 p Umrla je v Šmartnem pri Ljubljani dne 4. marca begunka Marija Nemic, stara 22 let. Doma ie bila iz Št. Petra pri Gorici, i p Išče se v uradnih zadevah naslov Josipa Uršica iz Rihemberka štev. 4, nazadnje Ldst. E. B. 418. Naslov naj se pošlje posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
p Obnovljeni poštni uradi. Z dnem 11. marca t. 1, se zopet odpre poštni urad v Ko-zani za sedaj samo za pisemsko pošto vštev-ši službeno in zasebno rekomandacijo in za denarni (poštnonakaznični in poštnohranilni-£ni) promet. -— _ Istega dne se zopet uvede (poštnonakaznični in poštnohranilnični) promet pri poštnem uradu Gradež 1 in promet z zavitki pri poštnem uradu Čepovan. Za zavitke se omeji najvišja teža na 10 kg in označba vrednosti na 100 kron.
t .
aMesarjem in strankam glede ovčjega mesa. Mestna aprovizacija opozarja mesarje, da tudi ovčjega mesa ne smejo oddajati doma in pod roko, temveč ga morajo enako, kakor vse drugo meso prodajati na stojnicah in le na izkaznice.
a Meso na zelene izkaznice B št. 760 do 1761. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 760 do 1760 prejmejo goveje meso v četrtek, dne 7. marca popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red> od pol 2. do 3..št. 760 do 960; od 2. do pol 3. št. 961 do 1160; od pol 3. do 3. št. 1161 do 1360; od 3. do pol 4. št. 1361 do 1560; od pol 4. do 4. št. 1561 do 1760. 1 oseba dobi % kg, 2 osebi Vg kg, 3 in 4 osebe % kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1% kg, več oseb lVs kg. — 1 kg stane 2 kroni.
a Marmelada na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmelado v četrtek dne 7. t. m., v petek dne 8. t. m., v soboto dne 9. t. m. in v ponedeljek dne 11. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red; V četrtek dne 7. t. m. od 8. do 9. ure št. 1 do 100, od 9. do 10. ure št. 101 do 200, od 10. do 11. ure št. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. ure št. 301 do 400, od 3. do 4. ure št. 401 do 500, od 4. do 5. ure št. 501 do 600, v petek dne 8. t. m. dopoldne od 8, do 9. ure št. 601 do 700, od 9. do 10. ure št. 701 do 800, od 10. do 11. ure št. R01 d« 900,
popoldne od 2. do 3. ure št. 901 do 1000, od 3. do 4. ure št. 1001 do 1100, od 4. do 5. ure št. 1101 do 1200. V soboto dne 9. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure št. 1801 do 1300, od 9. do 10. ure št. 1301 do 1400, od 10. do 11. ure št. 1401 do 1500, popoldne od 2. do 3. ure št. 1501 do 1600, od 3. do 4. ure št. 1601 do 1700, od 4. do 5. ure št 1701 do 1800. V ponedeljek dne 11. t. m. odpoldne od 8. do 9. ure št. 1801 do 1900, od 9. do 10. ure št. 1901 do 2000, od 10. do 11. ure št. 2001 do 2100, popoldne od 2. do 3. ure št. 2101 do 2200, od 3. do 4. ure št. 2201 do 2300, od 4. do 5. ure št. 2301 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 2 K. Stranke naj prinesejo s seboj posode z dovolj širokim vratom. Pripraviio nai tudi dovolj velike posode.
a Razdeljevanje govejega mesa. Kakor je bilo že objavljeno v časopisih, namerava mestna aprovizacija rajoniratl nrodajo govejega mesa na sličen način kakor jc rajonirana prodaja moke. Tako se hoče prebivalstvu zagotoviti enakomerno prejemanje mesa in preprečiti na-daljne navale na stojnice in mesnice. Stvar se hoče izoeljati tako, da bi vse one stranke, ki dobivajo meso pri ubožni akciii mestne aprovizacije in pri mesnici deželnega mesta za dobavo klavne živine, nc mog'e kupovati mesa več pri mesarjih, marveč le nri mestni anrovizaciji, oziroma mesnici deželnega mesta. Zato bi pa morale te stranke dobiti tamkaj toliko mesa, ko'ikor f*a	na nje od celotne mno-
žine za Ljubljano namenjenega mesa. Vsakdo bi torej moral tamkaj dobiti toliko mesa. kolikor bi ga mogli in smeli dobivati pri mesarjih tisti ljudje, ki niso v teh ubožnih akenab. Preden je mogoče vse to izvesti, ie neobhodno potrebno, da se ugotovi, koMko strank jo v I jub,?ani, ki še v'r.o do«:*?; nri nobeni zgoraj omenjenih ubožpih akcij. Zato odreja mestna aprovizacija ponis teh strank. Zglasiti se ima-io v mestnem aorovizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13, I.. in sicer po naslednjem re--'u: V ponedeljek, dne 11. t. m., se zglase stranl-e, ki se pišeio z začetnimi črkami A, B, C, Č, D. — V torek, dne 12. t. m., stranke z začetnimi črkami E, F, G, H,— V crzdi, dne 13. t, m., T. J. K. — V čefr'ck. dne H. t. m., L, M, N, O. — V nete*T. dni 15. t. m., P. R. — V soboto, dne 16. t. ry.. S, č T. — V ponedeljek, dne 19. f. m., U, V, Z in Ž. — Uradne ure za snre'emnn;(» strpat- s0 od 8 do 12. dopoldne in od ?. do 4. popoldne. Vsaka stranka mora prinesti k prifflasu s seboj rdečo in krušno rodbinsko legitimacijo. Izrecno onorirjamo. da so od priglaševania izvzete stranke, ki ne stanujejo v Ljubljani, radalie stranke, ki imajo izkaznice katerekoli rktmine Ti ubožni akciji fze'pne izkaznice A in B. rumene izkaznice C in D in uradniške izkazmoel in stranke, ki dobivajo meso iz mesnice deže'neča mesta za dobavo klavne živine. Kdor bi se od teh zf?'asiL izgubi nravi co šc naprej dobivati meso prt ubožni akciii ali pri deželnem m<»stu. Sc enkrat poudarjamo, da se bo odda;a mesa uredila šele pozneje, da ostane za sedaj še vse pri stnrem in da se odreja noofs omci^nih p*rarlc le zato, da se izvrši pripravljalno delo za splošno ra-joniranje.
novice.
lj Dobrodelni koaccrt. Dne 16. marca, ob 8. ur zvečer, se vrši v tukajšnjem deželnem gledališču od gospe grofice Marije Attems prirejeni koncert v prid »Kranjskega deželnega društva c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine«. Pri koncertu sodelovati so na Ijubeznjiv in nesebičen način obljubile c, in kr. komorna pevka dvorne opere na Dunaju gospa Lucija Weidt in gospa baronica Sarolta Vay (rta glasovirju). Tudi se je posrečilo pridobiti za ta koncert godbo c. in kr. mornarice pod vodstvom veleizkušenega kapelnika Božidarja Christoph, ki je v Ljubljani še v najboljšem spominu. Od deželnega društva sestavljeni ožji oaber je predpriprave že dovršil in bo v prihodnjih dneh objavil vzpored in začel s prodajo lož in sedežev. Opozarjamo že danes na to prireditev, ki bode izreden muzikaličen užitek ter dala obenem priliko podpirati tako patrijotično in človekoljubno akcijo za vdove in sirote hrabrih vojakov naše ožje domovine Kranjske, ter za ubogo mladino sploh, — Ker je komorna pevka gospa Weidt kot Wagnerjeva tolmačica na svetovnem glasu in bode razun velike Arije Elizabete iz opere »Tannhauser« pela tudi več sklad Brahmsa, Riharda Strauss, Dvofaka in Weingartnerja, ter obetajo tudi izvajanja baronice Vay in mornariške godbe velik užitek, se pričakuje koncert z največjo napetostjo.
lj Koncert. Gospod Tadej Low-czynski, ki bo v torek dne 12. marca v Ljubljani koncertiral, je znamenit koncertni pevec s krasnim visokim tenorjem in vzorno šolo. Doslej je bil izredno priljubljeni prvi operni tenor-soiist na velikih narodnih gledališčih v Zagrebu. Lvo-vu in Varšavi. V	* *	cdka
prilika slišati tako dobrega opernega tenorja. Opozarjamo na užitek, ki ga bo nudil velik umetnik Poljak. Naj se Slovenci njegovemu vabilu h koncertu v obilnem številu odzvati blagovolijo.
lj V Šentpeterskem prosvetnem društvu predava v četrtek zvečer točno ob 7. uri gospod profesor dr. Mantuani o zelo zanimivem predmetu. Pridite in pripeljite tudi druge k predavanju.
lj Za nadporočnika jc povišan poročnik Franc Fine, cand, ing. iz Ljubljane, pri železniškem polku.
lj Pozor gg. hišni posestniki in upravitelji. Tekom p. m. in začetkom t. m. se je naš domači gorski strelski polk št. 2 stalno preselil iz Admonta v Ljubljano. Že pri nastanitvi gg. častnikov, pokazale so se razne ovire s strani nekaterih rodbin, ki bi prav lahko pogrešale eno sobo. Glede nastanitve poročenih podčastnikov so pa nastale naravnost nepremostljive težkoče, kajti kljub vsestranskemu iskanju ni mogoče nastaniti 6—7 podčastniških družin (2 družini z 2 otrokoma, ostali brez otrok). Vsled tega bo mag. voj. nastanitveni urad vsled inštrukcij, ki jih bo sprejel od pristojne oblasti primoran poslužiti se skrajnega sredstva — rekvizicije. S tem bo pa marsikateremu hišnemu posestniku oziroma stranki naloženo težko breme,' čeprav je gotovo mogoče dobiti v našem mestu 6—7 že izpraznjenih stanovanj ali pa takih sob, ki bi se dale za prvo silo porabiti za kuhinjo. Poživljajo se torej oni občani, kateri imajo kako tako stanovanje na razpolago, da ga nemudoma prijavijo na mestnem magistratu, Mestni trg št. 27, III. nadstropju pri vojaškem nastanitvenem uradu.
lj Sukanca je »zmanjkalo«. Obrtniki in privatne stranke so se silno pritoževale nad pomanjkanjem sukanca in res nekateri zaradi tega celo delati niso mogli, zasebniki so morali biti pa raztrgani. Sukanca je pač zmanjkalo in ni pomoči. Sedaj se je pa stvar toliko zboljšala, da je sukanec »došel«, toda kdo naj zmaga cene? Vretence, ki jc preje veljalo 1 K, velja sedaj do 40 K! Preje si pa dobil za to vsoto celo obleko! Kje je bil neki ta sukanec dosedaj? Po skrivnih skladiščih. Pa ne na Dunaju, tudi v Ljubljani in po deželi. Oderuško cvetje gre v klasje, a ni žanjice, da bi ga požela, ubogo ljudstvo pa trpi radi potrebnega in nepotrebnega pomanjkanja pri vseh rečeh, samo, da si oderuhi polnijo nikdar dovolj polne žeoe. In obl.^st?| oblast?!
lj Poziv. Gospod J. K. je v torek, 5. t. mes., ob 11. uri dopoldne videl znano osebo, ko je gredoč po stopnicah v Katol, tiskarni, II. nadstropje, vzela z okna zeleno pompaduro. Ker takrat ni vedel, če-gava je in kaj jc v isti, sc za stvar ni dalje brigal. Oglasil se je pa sedaj lastnik in pojasnil, da sc jc v isti nahajala večja vsota denarja. Vsled tega sa dotična oseba pozivlje, da vzeto še ta teden na ta aH oni način odda v upravništvo »Slovenca«, ker se jej sicer ne bo prizanašalo.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 14. t. m. redna mesečna dražba v mesecu juliju 1917 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3—6 ure popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se šc opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo,
lj Češka industrijalna banka. Stanje hranilnih vlog je znašalo koncem februarja 1918 246,341.439 K 78 v.
lj Zgubila se je včeraj na poti od nemškega gledališča do Zvezde denarnica s srednjo vsoto in legitimacijami. Pošten najditelj naj odda na policiji, — V četrtek, dne 28. februarja se je zgubila temnozele-na damska denarnica od Zalaznika na Starem trgu do Resljeve ceste. Vsebuje: 1 zlat medaljon s sliko in nekaj denarja. Odda naj se proti dobri nagradi pri tvrdki T, Mencinger, Resljeva cesta št. 3,
—	Veseli dogodki v cesarski hiši. Po starodavnem običaju bodo po vseh garni-zijah, kjer imajo na razpolago topove, oznanili in praznovali rojstvo cesarjevega sina s 101, hčerke pa z 20 streli.
—	Podelitev plemstva. Cesar je podelil vdovi in sinu padlega podpolkovnika 17. pp. Izidorja Hrašovca plemstvo s pridevkom »pl. Homannsgult«.
—	Čipkarski sukanec prosijo še vedno čipkarice iz raznih okrajev. Zavod za pospeševanje obrti je že razglasil, da je c. kr. vojno ministrstvo ustavilo vsako dobavo sukanca za čipkanje, ker ga preveč primanjkuje za nujnejše izdelke, kakor pa so čipke. Prošnje za nakazilo sukanca so zato popolnoma odveč, čipkarice pa naj v vseh krajih skušajo dobiti čimprej mogoče kako na primer poljedelsko opravilo, ker se na zaslužek s čipkami za ves čas vojske in najbrž tudi še nekaj časa po sklepu miru, vsaj kakor danes stoje razmere, ni mogoče zanašati
—	Trnovo na Notranjskem. Gospodične pevke in gospodje pevci iz Trnovega na Notranjskem, ki so na pustno nedeljo in pustni torek priredili predpustno zabavo v prid dr. Krekovemu spomeniku, so nabrali kot čisti dobiček 570 K. Najlepša hvala vsem gospodičnam, ki so sodelovale, kakor tudi gospodom za njih trud in požrtvovalnost.
—	Iz Šturij pri Ajdovščini. Občinski odbor v Šturijah je imenoval v svoji seji dne 3. t. m. 1918 za častna občana preč. g. župnika Mihaela Kmeta in g. stotnika Viljema Baeblerja.
—	Povratek vojnih ujetnikov iz Rusije. Ukrajinska korespondenca poroča, da se vrača vsak dan čez Proskurov približno 5000 avstrijskih vojnih ujetnikov. Avstrijski Ukrajinci vstopajo večinoma v ukrajinsko armado.
—	Umrla je na Viru pri Domžalah v starosti 73 let Marija Hribar.
—	Poletni čas bodo tudi letos uvedli. Začel se bo v noči od 31. marca do 1, aprila ter končal 29. septembra. Letos bo torej poletni čas en cel mesec daljši, kot je bil lani. Bomo pač temu primerno več. prihranili pri razsvetljavi, posebno pri petroleju, ki ga pri nas skoro ne poznamo.
—	M!ad defravdant. 15 letni vajenec Matza v Budimpešti jc pobegnil od svojega gospodarja, d.rožista Wel!nerja in jc odnesel denarja in vrednostnih listin za četrt miljona kron.
—	Kranjsko deželno mesto za krmila naznanja, da bo oddajalo otrobi v petek, dne 8. marca od 8. do 12. ure donoldne na Turjaškem trgu št. 3.
—	Dva vagona masti so zaplenili v Karlovcu, namenjena za Kranjsko. Mast so hoteli prepeljati v vozovih.
—	Novi srbski list v Sarajevu. V najJ krajšem času prične izhajati v Sarajevu srbski list (s cirilico) »Narodna snaga«. List bo izhajal dvakrat na teden. Cena za celo leto znaša 20 K.

Mwlm Sov. siraže oo delo!

Ženski
ž Ne ubijaj... Na Pruskem so izdali prepoved, glasom katere se ne smejo predmeti, sredstva ali postopanje za pre-prečenje spočetja ali odstranitev plodu ne javno razstavljati, nc oglašati, ne opisovati, ne ponujati ali nabirati odjemalce. Naj bi se s to sramoto, za katero se skriva toliko pravih zločinov, pometlo tudi pri nas.
g Zavarovanje prirastkov vrednot.
Vrednost poslopij in blaga je v letih vojske zelo poskočila. Zaloge, ki so bile morebiti pred enim letom zavarovane za 100 tisoč kron, so zdaj veliko več vredne. Pametno je zato, da se prirastek vrednosti tudi zavaruje.
g Cene kave v Franciji so poskočile. Zaprli so namreč borzo za kavo v Le liavre in zapovedaii, naj se zaloge popišejo. Ljudje so pričeli hitro kavo kupovati, kar je ccno kavi dvignilo. Minister prehrane je nato izjavil: V Franciji je toliko kave, da se pokrije lahko potrebščina 1 in pol mirnega leta. V letih" 1913 in 1914 je odpadlo na posameznega Francoza 2.9 kg kave: 1,2000.000 q; 2 milijona vreč. Sedanja zaloga kave v carinskih skladiščih in v ladjah znaša 2,600.000 vreč; vštete pa niso zaloge veletržcev s kavo in zaloge malih trgovcev.
g Tovorrtae na mednarodnem trgu se zvišujejo. Nekaj zgiedov. Prevoz premoga z angleške vzhodne obali v Rotter-clam je stal v mirnih časih za tono 2 goldinarja, mesca januarja 1917 9 goldinarjev, zdaj zahtevajo 40 goldinarjev. Iz Bom-baya v London se je zvišala tovornina 17 šilingov v mirnih časih januarja 1917 pa 190 šilingov, letos znaša 275 šilingov; iz Avstralije na Angleško se jc zvišala tovornina od 33 na 300 šilingov.
g Amsterdamska borza je v zadnjih tednih bolj malo kupčevala. Šah v Brestu Litovskem se je kazal tudi na borzi. Ka se je poročalo o miru z Ukrajino, jc poskočila od 41.70 na 45.50 goldinarjev za 100 mark, ob napovedi Trockijcve demo-bilizacije celo na 46.75 gld, a pozneje je padla na 43.75 do 44 goldinarjev in ko je pričela Nemčija operirati na 43.75 goldinarjev. Pozneje je poskočila marka zopet na 44.50 gld za 100 mark. Krone so se držale višje kakor lani: od začetka februarja jc znašal najnižji kurz 26.80, najvišji pa 30.40 goldinarjev za 100 kron.
g Cene živii v Franciji so seveda tudi poskočile. V Parizu stane 1 kg finega surovega masla 8.60 fr, navadnega pa 4 do 7 frankov, 1000 jajc 300 do 380 frankov, kuretina 1 kg 5.80 do 7.50 fr, gosi 3.60 do 4.30 fr kg. Milo z 72% maščobe 310 fr 90 kg, Premog 8 do 10.50 fr 100 kg; obleke 35 do 48 »r, hlače 13 do 19 frankov. k g Borza v New Yorku je meseca januarja precej mirovala, poživila se je
šele koncem meseca, ker so bili uspehi jeklenega trusta zelo zadovoljivi.
g Dunajska borza. Minuli teden so poskočili papirji Austro-Amerikane in Lloyda za skoraj 100 kron; poskočili so tudi papirji družbe Cantiere, a jih ni bilo mogoče dobiti. Sicer je začetkom minulega tedna kupčija precej mirovala, a kurzi so se držali; akcije kreditnega zavoda so se pa c#!o dvigale; pravijo, da jih je zavod sam kupoval. Sicer se pa občinstvo ni posebno udeleževalo kupčije. Opozarjati moramo, da bodo kurzi radi miru zelo poskočili, vsled česar naj se ne špekulira.
g Kaj bomo dobili iz Ukrajine. Kijev-ski list »Rijeskaja Nisa« poroča, da se je ukrajinska delegacija zavezala dobaviti do 15. aprila osrednjim državam 30.000 vagonov žita, 2000 vagonov zmrznjenega mesa in 1000 vagonov posušenega sadja. Za to bo dobila Ukrajina stroje, produkte in železo.
g Nakaznice za meso namerava uvesti avstrijska vlada. Poleg tega misli urad za prehrano vnovič znižati za posamezne osebe določeno množino masti.
g Najvišje cene za usnje, za katero doslej še niso določene, bode vlada določila te dni._
Pri slabi prebavi, posebno po nezmernem uživanju težkih jedi, alkohola in tobaka, izplakne naravna »Franz - Josel« grenčica brez bolečin prebavni kanal, jezik se očisti in že po kratki dobi se pokaže slast do jedi._
Kdor je ▼ spodnjem telesa občutljiv in trpi ba zagatenju, naj nikdar nc jemlje močno učinku-jočega drastičnega odvajila, temveč le Fellerieve ▼oljno odvajajoče, neškodljive rabarbarske kroglice z znamko Elsa-kroglice. Prqvzročajo lagodno izpraznenje telesa m so najprijetnejše odvajilo, 6 škatlic franko za 7 K 37 v pošlje edino prave lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 134, Hrvatsko. Naročite obenem Fellerjev bolečine hladeči fluid z znamko Elsafhiid, 12 steklenic franko 14 K 33 vin. Je izborao domače zdramilo, ki nikdar ne odreče ia je vsi ki so ie poskusili, hvalijo. (b)
Zahvalo
za izkazano sožalje ob smrti naše iskre-noljubljene, prerano umrle matere, hčere oziroma sestre, gospe
Milile Mi ril Kit,
begunke iz Gorjanskega na Kras«
umrle in pokopane v Trnovem oa Notranjskem, posebej šc preč. duhovščini kakor tudi gojenkam zavoda ubogih šolskih sester v Trnovem in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za zadnje spremstvo izrekati
žalujoči rodbini: BLA2IČ ia VIČIČ.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
dr.Anton Janežiča
izrekam tem potom mojo najpri-srčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujem pre-blagoroclncmu gospodu dvornemu svetniku in finančnemu ravnatelju vitezu pl. Klimentu, gg. stanovskim tovarišem ter prijateljem in znancem pokojnega, kakor tudi vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika na njega zadnji poti.
Ljubljana, 6. marca 1918.
Marija dr. Janežičeva.
Prodajalka
mešane stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti služIlo v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Prodajalka 562«.
ISlilili
zmožna tudi nemščine v govoru in pisavi, izurjena strojepiska, če le možno tudi stenografinja, se takol sprejme proti dobri plači. — Predstaviti se ie treba v c. in kr. tovarni za barve v Mostah pri Ljubljani.
DT BUDNA DEKLICA, ki je službovala v špecerijski stroki, dobra PRODAJALKA, se sprejme t e. in kr. tovarni za barve v Mostah pri LjubljanL
MG d kupim vsako množino
Ponudbe z navedbo cene in teže. eventuelno vzorec na trgovino
SREČKO TEKAUC, ZAGREB.
SVARILO.
Za dolgove, kateri se delajo na moje ime, nisem jaz plačnica.
Marija Boltar.
Kopi ee vsaka množina
droži, prešanih jabolk.
Ponudijo naj se trgovcu: IVANU ČUJES, CELJE. Spre]me se tako] za stavbno podjetje
ženska mol
vajena rseh pisarniških del, natančna in hitra računan ca ter izurjena strojepiska. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod itev. 739.
ur KUHARICA
ki je bila že več let samostojna gospodinja. Išče mesta najraje h kakemu gospodu. Pismene ponudbe pod šifro »Kuharica 743« na upravo lista.
Oddajo se lepi
prostori
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je neizprosna smrt ugrabila našo nenadomestljivo hčerko in ljubljeno sestrico
Urška Kremžar
danes, 4. marca 1918 ponoči, po kratki, mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 29. letu sta. rosti.
Pogreb predrage se vrši v četrtek, dne 7. marca ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv, Križu.
Moste pri Ljubljani, 4. marca 1918.
Urini« Kremžar, mati. — Martin Kremžar, brat. — Mici, Francka, Ana, sestre. — Vsi ostali sorodniki.
IzgubiS a se le denarnica
s večjo vsoto denarja cd gostilne j pri Figove«« do državnega kolodvora. Pošteni najditelj naj jo odda na naslov, ki je v denarnici.
primerni za pisarno. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Itev. 745.
Dražba konja.
Od strani c. kr. državne žrebčarne štev, 3, začasno v Ormožu, bo 13. marca 1918 ob 9, uri dopoldne na živinskem semnju ▼ Ljubljani najboljšemu ponudniku dražbenim potom prodana radav-ika odbrana kobila štev. 62 Sheraky, orijeotalski polkrvec, 8 let stara, belec z liso, 155 cm visoka. C. kr. držama žrebčarna itev. 3 v Ormožu.
Itte ,e prodajalka ~~~
za trgovino čevljev, ki j« v tej stroki popolnoma izvežbana. Ponudbi naj sc priloži slika. — Naslov: Ljubljana, poitni predal itev. 73.
Stanovanje
na lepem kraju v Višnjigori se odda brezplačno mirni stranki, katera bi obdelovala, vrt in drugo.
Več se po izve pri tvrdki A. KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 15.
MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU razpisuje mesto uradnika.
Prosilci z lepo pisavo, ki so dovršili vsaj štiri razrede kake srednje šole, naj vlože svoje lastnoročno pisane, s prilogami opremljene prošnje do 15. marca 1918 pri podpisani Mestni hranilnici.
V hranilničnem poslovanju izvežbani imajo prednost. Plača po dogovoru, nastop službe čimpreje.
Ravnateljstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE NA VRHNIKI
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki sc bo vršil v nedeljo, dne 10. marca 1918 popoldne ob 3. ari v hranilničitih prostorih v kaplaniji.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem ob-
čnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1917,
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba praviL
7.	Slučajnosti,
Ako bi U občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal nc glede na število navzočih članov._
"	VABILO	~~~
oa
redni občni zbor
OBRTNO POMOŽNEGA DRU8TVA
reg. zadr. z omejeno zavezo v Ljubljani ki se vrši
v četrtek, dne 21. marca 1918 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih na Kongresnem trgu it. 4, I. nadstropje.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika 61. občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1917.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Dodatek: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom na istem prostoru drug občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih članov.
Učenka
se sprejme v trgovino mešanega blaga IVAN SLAVINEC, Šmartno pri LitijL
m	■	■
Župni urad v Borovnici razpisuje službo
organista In cerSroenSlia
Nastop lahko takoj. Plača primerna sedanjim razmeram.
Domačo detel] o,
seme in v plevah (iufklh), razprodaja na debelo in drobao po primerni ceni trgovec Jos. Jezernik, Stob, p. Domžale. — Ima tudi suhe gobe oa prodaj.
Tvrdka Alberto Faber v Trstu išče za takojšnje izdelovanje drv in oglja v cesarskih gozdih v Prestranku pri Postojni izurjene
ogllarle In dinarje
Povprečni zaslužek za moža ne vštevši popolno preskrbo znaša po kakovosti dela 10—12 K na dan.
SPREJME se pošteno Ia pridno DEKLE za vsa domača dela. Plača po dogovoru. Ravnotam ee kupi rabljen MLEKARSKI VOZIČEK.
Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dekle-voziček«.
Sprejme se takoj
hlapec
z vso oskrbo v hiši pri IVANU PERDANU. LJUBLJANA.
Trgovski sluga
s« išče.
Ponudbe na »Poitni predal 73« ▼ Ljubljani. Odda se prostorna
M?" delavnica
za kleparje ali mizarje. — Več se poizve Martinova cesta itev. 22, Ljubljana.
Zamenja se dobro ohranjeno IflOŠkO Kolo
za Ženskega oziroma kupim žensko kolo brez pnevmatike. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kolo 727«.
Kdor namerava prodati še kaj
fanii
3263	naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Prodaja
se po zmernih cenah v večji množini
milo M\ oglje, WermQfii-vino, bolgarski mandeljni in dobro milo za rte
v večjih kosih pri tvrdki
A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15.
Mizarski pomočil
se spre jmc jo t tovarno za pohištvo ia stavbenstvo ŠT. VID nad LJUBLJANO.
677	Vpraša se:
DUNAJSKA CESTA ŠT. 28, J. ČERNE,
Dve kontorlstinji -
se sprejmeta za Ljubljano s 1. aprilom v trajno službo. Naslov pove uprava lista pod itev. 702 (akq znamka za odgovor)._ ,
ŽENITVENA PONUDBA.	I
Mladenič, star 29 let, z nad 20-000 K premoženja, išče v svrho ženitve zftanja i gospodično ali vdovo brez otrok, katera bi imela lastno posestvo oziroma trgovino ali gostilno. — Le resne ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo lista pod »Miroljubnost 715«, Tajnost strogo zajamčena.
Klavirje, harmonije
in vse glasbene instrumente
prodaja in izposoja
.'JVC
l, £ym
Mlfoesz Breznik, Ljubljana,
Kongresni trg Stev. 15.
Cunj®
suknene odrezke stare iq nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj,, iaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni kupuje E. KOTZBEK V KRANJU.
U^-. OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da j« dospela večja pošiljatev
ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE.
Prosim torej, kdor jc stroj naročil ali se za istega zanimal, da sc oglasi čim preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št 7.
Tovarniška zaloga iivalnih stro|ev.__29?
Zamaške
stare zamaške > . « . kg po K 20*— nove zamaške . j . . kg po K 40'— PAVL BIRNBAUM
Einkaufsstclle, Dunaj, IL, Darwingasse 39 hci der Nordbahn. — Prevzema tudi po povzetju.
nove in stare ktipS vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Kranjska deželna podružnica
n. a. deželne življenjske in renlne, nezgodne in jamstveno zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.
c. kr. avstr. razr. loterija. *
Pri naSI poslovale! kupljene srečke so zadele:
M 300.000 in 100.000 gM dobitek:
3t. 10202, Izžrebati dne 16. oktobra 1915, IV. lat.
St. 88805, Izžreban dne II. oktobra 1917 VII. lot.
K 40
K 60.000	.
„ 30.000	„
„ 10.000	.
„ 5.000	.
. . . št 60.606 . . . „ 68.435 . št 7.788. 130.169 ..... 68.425
mnogo dobltkoo po K 2000, 1000, 800, M In veliko dobitkov po 200 K,
Izplačali m na Hiti za K 1,44110'-
Prihodnje žrebanje bo
S2. in 14. marca 1118.
Izžrebalo se bode 3200 dobitkov u skupnem znesku H 1.027.400
SreCke prodaja
% H 20
iri
koč ^»slovnica c. kr. avstr. razredne loterije
in njene podružnice
> Celja, Celovcu, Trsta, Splltn In Gorici sedaj v