207
Jezikovni kotiček
RAZMIŠLJANJU PROFESORJA 
PAVLINA NA ROB
Dušan Sket
Profesor Pavlin1 je avtoriteta na področju slovenskega 
medicinskega jezika. Njegovi predlogi so tehtni in 
vredni upoštevanja. Lotil sem se Slovenskega medi-
cinskega slovarja2 (SMS), uporabe besed visok/nizek 
in skozi njegovo perspektivo sistematično prerešetal 
slovar. V Slovenskem pravopisu3 je malo primerov 
uporabe teh dveh pridevnikov, več najdemo v Slovarju 
slovenskega knjižnega jezika4 (SSKJ). Tudi tuji jeziki 
redno uporabljajo high/low, hoch/niedrig, haut/bas. 
Menim, da je treba vse skupaj pregledati cum grano 
salis. Marsikdaj ima profesor Pavlin prav, vedno pa se 
z njim ne strinjam. Naj pokažem na primerih.
visok -a -o
visoko (prislov)
(alternative: velik, močan, hud, zelo)
družbeno visoko cenjene aktivnosti (bolje družbeno 
zelo cenjene ...)
ki dosega visoko stopnjo (v SSKJ najdem izraze višja, 
nižja stopnja, visoka stopnja ...)
v visokem številu (bolje v velikem številu)
visok delež (bolje velik ...)
visok glas (pravilno)
visok odmerek protiteles (precej ustaljeno)
visok odstotek (bolje velik ....)
visok pritisk (pravilno, tudi v SSKJ)
visok pulz (pulsus altus) (pravilno)
visok pulzni val (pravilno)
visok titer protiteles (zdi se mi, da je tako ustaljeno)
visok tlak (tudi v SSKJ in visokotlačen)
visok ton (pravilno)
visok zvok (pravilno)
visoka afiniteta (bolje velika ..., čeprav visokoafinite-
ten)
visoka elektronska gostota (bolje velika ...)
visoka energija (bolje velika, vendar visokoenergijska 
spojina)
visoka energijska gostota (bolje velika energijska ...)
visoka frekvenca (ustaljeno, tudi visokofrekvenčen)
visoka hipertezija (bolje huda ...)
visoka incidenca (bolje velika ...)
visoka koncentracija (pravilno, koligativna lastnost)
visoka ločljivost (bolje velika, vendar visokoločljivo-
stna kromatografija)
visoka nadmorska višina (najbrž kar v redu)
visoka napetost (tudi visokonapetosten, visokovol-
ten)
visoka osmolarnost, osmolalnost (pravilno, koligativni 
lastnosti)
visoka rodnost (bolje velika ...)
visoka smrtnost (bolje velika ...)
visoka starost (ustaljeno?)
visoka temperatura (povsem pravilno)
visoka toplotna in energijska vrednost hranila (bolje 
velika ...)
visoka učinkovitost (precej ustaljeno, lahko pa tudi 
velika ...)
visoka umrljivost (bolje velika ...)
visoka vročina (se uporablja, ker je vezano na tempe-
raturo, glej temperatura)
visoka vsebnost nečesa (npr. določene aminokisline 
v beljakovini, bolje velika ...)
visoka zračna vlaga (pravimo, da zračna vlaga nara-
šča ali upada, nisem še slišal, da bi se večala ali 
manjšala)
visoki vakuum (ali naj bo velik ali močan?)
visoko maligni limfom (bolje zelo maligni limfom)
visoko radioaktiven (lahko močno, zelo radioakti-
ven)
visoko specializiran epitelij (lahko zelo specializiran 
...)
visoko število obratov (lahko veliko, visoko izhaja v 
tem primeru iz visoke frekvence)
visoko vrelišče (kar primerno, ker se govori zvišanje 
vrelišča, znižanje zmržišča)
nizek -zka -o
nizko prisl.
(majhen, šibek, blag, malo)
nizek odmerek sevanja (bolje majhen ...)
nizek pulzni val (pravilno, ker je naprotje visok pulzni 
val)
nizek titer protiteles (se uporablja)
nizek tlak (pravilno)
nizek ton (pravilno)
nizek zvok (pravilno)
nizek glas (pravilno)
nizka aktivnost (radioaktivnost) (bolje majhna ...)
nizka energija (bolje majhna energija, vendar nizko-
energijski kolimator)
nizka energijska gostota (bolje majhna ...)
nizka frekvenca (pravilno, tudi nizkofrekvenčen)
nizka gostota (bolje majhna gostota)
nizka koncentracija (koligativna lastnost, pravilno)
nizka molekulska masa (bolje majhna m. m., a nizko-
molekularna spojina)
nizka napetost (pravilno)
nizka raven HDL (pravilno, ker se nanaša na koncen-
tracijo, ki je koligativna lastnost)
nizka samopodoba (mogoče slaba ...)
nizka stopnja malignosti (za moje uho bolje kot majh-
na, manjša stopnja)
nizka telesna rast (pravilno)
nizka temperatura (pravilno)
nizko intenziven napor (bolje manj intenziven na-
por)
nizko maligen limfom (mogoče malo, manj mali-
gen?)
nizko vrelišče (pravilno)
nizko, srednje, visoko radioaktiven izotop (precej 
ustaljeno)
temperatura pada, raste (redko se veča, se manjša)
tlak pada, raste (redko se veča, se manjša)
O drugih primerih, ki jih navaja profesor Pavlin, in 
jih tudi najdemo v Slovenskem medicinskem slovarju 
(SMS), pa na kratko.
Zdrav Vestn 2009; 78: 207–8
208 Zdrav Vestn 2009; 78
resen – resna bolezen, resno stanje in podobne zveze 
se v razlagah slovarja pojavljajo osemkrat.
SSKJ ima pri resen(7) razlago: o katerem se domneva, 
da bo imel slabe, hude posledice, s primeri resna bo-
lezen, resna poškodba.
obolenje – ta izraz najdemo v SMS 20-krat, vendar je 
tudi v SSKJ, poleg tega pa še oboleti, obolevati. Potem-
takem to ni tako neprimeren izraz.
rakast – izraz je v SMS sinonim izrazu rakav, vendar v 
slovarskih razlagah besede rakast ne najdemo, avtorji 
so se ji izognili. V Slovenskem pravopisu je rakast s 
primerom rakasto tkivo.
centralni živčni sistem je v SMS, vendar slovar pri-
poroča centralno živčevje in osrednje živčevje.
običajno – ta »neprimerna« beseda se pojavi 24-krat. 
Vendar jo najdemo v Slovenskem pravopisu in v SSKJ. 
Je sinonim za navadno, po navadi. V tem smislu je 
uporabljena tudi v SMS.
izbor – očitno nevšečen izraz, vendar imamo v SMS 
antibiotik izbora, metoda izbora, sredstvo izbora. To 
so stalne zveze, ki imajo svoje razlage, in bodo ostale 
v SMS. Izbor najdemo tako v pravopisu kot v SSKJ. 
Primer: antibiotik izbora je antibiotik, ki se priporoča 
za določeno rabo, izbrani antibiotik pa je že posledica 
odločitve terapevta.
Kakšen naj bo zaključek. Da ni 100-odstotno izključnih 
pravil, zanesti se je treba tudi na posluh in na ustaljeno 
rabo. Zdi se mi tudi, da se priporočilo Slovenskega 
pravopisa iz leta 19625, ki priporoča veliko tempera-
turo, velik pritisk, veliko napetost in veliko starost ni 
»prijelo«.Vsekakor pa bomo uredniki manj primerno 
rabo pridevnikov visok in nizek, kjer je to potrebno, 
v naslednji izdaji Slovenskega medicinskega slovarja 
popravili.
Literatura
1. Pavlin R. Nekaj novih in nekaj starih izkušenj pri lektoriranju 
medicinskih besedil. Zdrav Vestn 2009; 78: 53.
2. Slovenski medicinski slovar. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 
2007.
3. Slovenski pravopis. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2001.
4. http.//cmk-proxy.mf.uni-lj.si:2148/sskj/okvir.asp
5. Slovenski pravopis. Ljubljana: DZS, 1962.