Mbuu platem v gotov&di> Leto XVIII., št. 8$ Ljubljana, torefc lj. aprila 1937 Cena 2 Din wpnsvaL$CVO< -juDijaiui, tui&Iljeva ulica A — relefon SU 8122, 8123, 8134, 3125, 8126. inseratzu xideiel£: UJuctJana, Selen« Ourgova oL ft — Tei 3382, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. U — Telefon St. 2455. Pixiru2nlca Celje: Kocenova Ul. St. 2 Telefon St 100. Računi pri pošt, ček. zavodih: LJnb-ljana St. 11.842. Praga Oslo 78.180, WJen 9t 105241. Izhaja vsak dan '•azeD ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 8122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. _ _Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Dr. Milan Srškič f Ljubljana, 12. aprila. Vso Jugoslavijo je danes presenetila novica, da je v Beogradu umrl bivši ministrski predsednik dr. Milan Srskič. Izgubili smo z njim enega najbolj znanih politikov, moža, ki je tudi po svoji impozant-ni pojavi bil krepak predstavnik zdravega bosanskega rodu. Pred par dnevi je hri-pa priklenila prej vedno odpornega moža na posteljo. Razvila se je pljučnica, osla-telo je srce in nobena zdravniška pomoč ni več mogla rešiti bolnika, ki je davi izdihnil, star šele 57 let. Srskičev oče Stevan je bil leta 1879. s Svojo družino pregnan iz Bosne in Hercegovine in sicer zaradi odločnega puntar-skega delovanja proti avstrijskim okupatorjem. Kot izgnanec je prebival v Beogradu, kjer se mu je leta 1880. rodil sin Miian. po zasedbi Bosne in Hercegovine, ko so si okupatorji že kolikor toliko učvrstili tla pod nogami, se je Srskičeva družina smela vrniti v Sarajevo. Milan Srskič je bil eden izmed najodličnejših dijakov sarajevske gimnazije. Ko je pred nekaj leti kot ministrski predsednik obiskal Slovenijo in se ustavil tudi v Celju, ga je pozdravil vladni svetnik g. Emilijan Lilek, bivši profesor na sarajevski gimnaziji, kot svojega nekdanjega najodličnejšega maturanta. Pravno fakulteto je dovršil na dunajski univerzi, kjer je bil tudi promoviran. Vrnil se je v Sarajevo, da započne odvetniško p>rakso. Začel je takoj sodelovati v politiki in je bil izvoljen v bosanski sabor, kjer so ga pravoslavni poslanci postavili na čelo Srbskega kluba. Ob pričetku svetovne vojne je moral z bosanskim polkom na fronto, vendar je kmalu prišel v rusko ujetništvo. Iz Rusije se mu je posrečilo s pomočjo svaka dr. Spalajkoviča, ki je takrat bil srbski poslanik v Petrogradu, priti v Srbijo. Pridružil se je jugoslovenskemu odboru m je odločno sodeloval pri propagandi za samostojno jugoslovensko državo. Ko ;le nastopil prevrat, je bil dr. Srskič kot Član Narodnega sveta postavljen za predsednika začasne pokrajinske vlade v Bosni in Hercegovini. L. 1921. je bil izvoljen v konstituanto in je živahno sodeloval pri ustvarjanju vidovdanske ustave. Politično se je udejstvoval v radikalni stranki. Vsa 3eta je potem zastopal sarajevsko okrožje v Narodni skupščini. Opetovano je bil minister, tako v 1. 1D22 do 1924 minister za šume in rudnike, pozneje notranji minister in minister pravde. Sodeloval je tudi 1. 1927/28 v Vukičevičevi vladi. Izredna inteligenca in velika politična (»pretnosl sta pokojnemu dr. Srskiču omogočila velik vpliv ter mu pridobila tudi .zaupanje blagopokojnega kralja. Tako je mogel dr. Srskič pri pripravah za 6. januar igrati važno vlogo ter je v prvi šesto-januarski vladi g. Petra živkoviča zavzemal posebno važno mesto »ministra pri predsedništvu vlade«. V odlični meri je v v tem svojstvu sodeloval pri pripravah za novo ustavo ter je bilo njegovo mnenje v marši em merodajno. V prvem ustavnem kabinetu g. živkoviča je bil dr. Srskič minister notranjih zadev ter je ostal na tem položaju tudi v vladi pokojnega dr. Ma-rinkoviča. Ko je dr. Marinkovič demisijo-niral, je kralj 29. januarja 1932 poveril sestavo nove vlade dr. Srskiču. Takrat so bili na dnevnem redu veliki in težka politični in gospodarski problemi. Dr. Srskič je pri obravnavanju teh vprašanj pokazal veliko razumevanje in mnogo dobre volje, ali nesoglasja, ki jim ni bil kos, so oslabila njegovo energijo. Zlasti mu ni uspelo rešiti vprašanja samouprav, ki se ga je bil lotil z veliko energijo i zdravim optimizmom. Dne 24. januarja 1934 je podal demisijo ter se je razočaran umaknil v ozadje. Ko je po marsejski tragediji g. Uzunovič ojačil svoj kabinet z bivšimi predsedniki vlade je tudi dr. Srskič zopet vstopil v vlado kot minister brez portfelja. V Jevtičevi vladi ni več sodeloval. Dr. Srskič je sodeloval pri ustanovitvi JNS in je bil do drugega kongresa eden izmed njenih podpredsednikov. Po nastopu Jevtičeve vlade pa se je stvarno umaknil iz vodstva. Poskušal je obnoviti svoje nekdanje strankarske zveze s staro radikal-sko stranko, toda ostalo je pri poskusu. Zadnje mesece je dr. Srskič bil politično popolnoma rezerviran in je vzdrževal stike le še s svojimi starimi osebnimi prijatelji. že nekaj let je pokojnik bolehal na sladkorni bolezni, ki je slabila odporne sile tega sicer tako vitalnega in krepkega moža. Napad hripe mu je zlomil srce in ga pahnil v prerani grob. Dr. Srskičevo ime je ozko spojeno z zgodovino nacionalnih borb v Bosni, a tudi z razvojem političnih prilik naše države. Bil je eden onih državnikov, ki jim je dano razumevanje za naše najbolj de-likatne probleme, in imel je vedno mnogo najboljše volje, da jih rešuje v modernem duhu in na osnovi resnične enakopravnosti Iskreno je dr. Srskič osvojil jugoslovensko ideologijo, toda v odločilnih trenutkih je bil često preslab, da bi svoje prepričanje tudi uveljavil. Tako je tudi njegov umik iz prvih vrst JNS, potem ko je stranka prešla v opozicijo, izzval vtis slabosti, ki mu je mnogo škodoval in je tudi v vrstah njegovih nekdanjih ožjih somišljenikov izzval neugoden občutek, da se izmika mož, ki so mu v jugoslovenski politiki bile poverjene velike naloge, in dana velika oblast, a tudi velika odgovornost. Zahrbtna bolezen je lomila v dr. Srskiču ono energijo, brez katere človek ne more vzdržati do kraja, in omajala odločnost v trenutkih, ki so bili za uspeh praktične jugoslovenske politike tako ogromnega pomena. Osebno je bil dr. Srskič mož izredno simpatičnega značaja, velike izobrazbe in širokega obzorja. Od srca dober in ljubezniv, si je pridobil nebroj osebnih prijateljev in tudi s političnim nasprotnikom ni izgubil družabnih stikov. Njegova smrt je iz našega političnega življenja izbrisala moža velikih sposobnosti, ki bi bil mogel domovini še dobro služiti in mnogo koristiti. Slava njegovemu spominu!. IZMET INENI IN RUŽDI ARAS ŠTIRI DNI NAŠA GOSTA Predsednik turške vlade in turški zunanji minister sta se včeraj razgovarfala z dr. Stojadinovičem o balkanskih in sredozemskih problemih Beograd. 12. aprila, p. V kratkem raz« dobju pičlih treh tednov je postala naša prestolnica že četrtič pozorišče važnih mednarodnih diplomatskih in državniških sestankov ter razgovorov. Sedaj sta v gosteh turška državnika, min. predsednika Izmet Inenj in zunanj; minister dr. Ruždi Aras. Tudi nj:in prihod, ki velja prav za prav za vrnitev obiska našega min. predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v Ankari. spada v okvir nove politike jugoslo« venske vlade, ki jo je zapofela s sklenitvijo bolgarsko-jugoslovenskega prijateljskega pakta ter s sporazumom z Italijo. Nedvomno se imajo poglobiti odnošaji med drža; vami Balkanske zveze, v katerj sta Jugoslavija jn Turčija, kakor je dejal predsednik turške vlade pred svojim odhodom iz Ankare. zvesti zagovornici načel balkanskega sodelovanja. Aktualno je tudi sredozemsko vprašanje, glede katerega imajo č|an'ce Balkanske zveze, kolikor se smatrajo za sredozemske države, zavzetj še svoje skupno, enotno stališče. Prisrčen sprejem v ju* soMovenski prestolnici, kakor tudi iskrene izjave turškega ministrskega predsednika pred odhodom iz Ankare, so že kot zunanji znak dokaz,, da bodo v Beoaradu doseženi pomembni t uspeh j in zaključki. Prisrčen sprejem Turška državnika sta že od anoci gosta nas šega predsednika vlade dr. Stojadinoviča in naše prestolnice. Že včeraj se je Beograd njima v čast okrasil z jugoslovenskimi in turškimi zastavami, posebno svečano pa je bila okrašena železniška postaja. Prihod obeh turških državnikov je bil napovedan za 9.40, ko redno prihaja v Beograd orientni ekspras. Že mnogo prej se je razvrstila ua peronu častna četa 18. pešadijskega polka z vojaško godbo in zastavo na čelu. Okrog 21.20 so se zbrali na postaji vs; člani vlade z dr. Stojadinovičem na čelu, poslaniki ter drugi diplomatski zastopniki držav Male antante in Balkanske zveze, vodilni funkcionarji zunanjega ministrstva, osebje turškega poslaništva, mnogi generali in drugi odlični ki. Točno ob 21.39 je ob zvokih turške him* ne obstal na postaji orientni ekspres. Iz salonskega vagona je izstopil najprej min. predsednik Izmet Ineni, vidno dobro razpoložen jn prijetno presenečen nad prisrčnim sprejemom. Niemu je sledjl zunanji minister dr. Ruždi Aras, nato naš poslanik v Ankarj Branko Lazarevjč, njihove sopro« ge in ostalo spremstvo. Z obema turškima državnikoma je prispel v Beograd tudj pomočnik turškega zunanjega ministra Mene-mendžoglu. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je ta« koj pristopil k turškemu mjn. predsedniku in ga prisrčno pozdravil, enako tudi dr. Arasa. Gospe Stojadinovičeva in Behmeno-va sta soprogama obeh turških ministrov poklonili lepe šopke cvetja. Oba predsednika vlade in naš voj-ni minister so nato pregledali častno četo. Vsi so postali pozorni, ko je turški ministrski predsednik pozdravil naše vojake v srbohrvaščini: »Po* moz; junaci!« G romko so mu odgovorili' >13og ti pomogaok Turškima državnikoma po bili nato predstavljeni vsi člani vlade in ostali odličnjki, ki so se zbrali na postaji. Za nekaj trenutkov so se nato umaknili v dvorsko čakalnico. Pred postajo, odkoder so se z avtomobili odpeljali v mesto, je turška državnika sprejela velika množiš ca ljudstva s prisrčnimi ovacijami. Odpeljali so se v Teokarovičevo vilo, ki je gostoma na razpolago za ves čas bivanja med nami. Prvi razgovori Davj sla bila min. predsednik Izmet Inenj in zunanji minister dr. Ruždd Aras najprej v maršalatu dvora, kjer sta se vpisala v dvorsko knjigo. Ob 11. sta ee odpeljala v zunanje ministrstvo, k.er jn je že pri« čakoval min. predsednik dr. Stojadinovič. V njegovem kabinetu so se takoj pričeli prvi razgovori, ki so trajali do 13. Sestanku sta delno prisostvovala tudj turški poslanik na našem dvoru Al; Hajdar in jugoslovenski poslanik v Ankari Branko Lazare« vič. Na^ konferenci so obravnavali predvsem vprašanja, ki se tičeio neposredno obeh držav yn ki so v tesni zvezj z diplomatsko aktivnostjo, kj se je v zadnjih dneh razvila v naši prestolnici. Zvedelo se je, da se bodo v teh dneh pričeli tudi razgovori o eventualni sklenitvi širšega sporazuma glede sredozemskih vprašanj med Turčijo, Jugoslavijo jn Grčijo na eni ter Italijo na drugi strani, prav za prav o razširjenju italjjan-sko«angleškega gentlemenskega sporazuma na države Balkanske zveze. Pozdrav predsednika Kemala Ataturka Predsednik turške vlade Izmet Ineni je sporočil tudi našemu min. predsedniku, da je prejel od predsednika turške republike Kemala Ataturka brzojavko, v kater; pravi: >Poročilo o vašem prihodu v prestolnico prijateljske države me je močno razveselilo. Vam in našim prijateljem pošiljam prisrčne pozdrave!« Avdienca pri knezu namestniku Po konferenci v zunanjem ministrstvu sta se gosta skupno z min. predsednikom StojaJdinovičem odpeljala v Beli dvor, kjer ju je takoj sprejel Nj. Vis. knez namest. nik Pavle. Po avdienci ju je pridržal na obedu. Razen turških državnikov in njunih soprog so se ga udeležili dr. Stojadinovič, predsednik narodne skupščine Ste. van Cirič, ministri dr. Spaho, general Marič in dr. Betomen, turški poslanik Ali Hajdar, naš poslanik v Ankari Branko Lazarevič, turški vojaški ataše Nedžati Sezeri, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič, maršal dvora Boško Colak-Antič in upravnik dvora polkovnik Leko. Pri Nj. VeL kraljici Mariji Otb 17. sta bila min. predsednik Izmet Ineni in zunanji minister dr. Ruždi Aras v avdienci pri Nj. Vel. kraljici Mariji, ki je njima in njunima gospema priredila zakusko. Prisotni so bili tudi člani tur_ ške delegacije, min. predsednik dr. Stojadinovič, oba poslanika, general Hristič in dvorni minister Antič. V narodni skupščini Ob 18. sta se Izmet Ineni in Ruždi Aras v spremstvu ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča odpeljala v novo palačo narodne skupščine, kjer ju je sprejel predsednik čirič, ki jima je razkazal raene prostore. Bila sta tudi v novinarskem klubu in se vpisala v spominsko knjigo. Drugi sestanek Okrog 19. so se turški min. predsednik in zunanji minister ter naš min. precL sscfcdk znova sestali v zunaj?jem ministrstvu. Konferenca je trajala približno eno uro. Zvečer je predsednik vlade v čast turškima državnikoma priredil večerjo v Gardijikem domu, ki ji je sledil svečan sprejem. V domu se je zbralo mnogo udno morsko plovbo. Min. predsednik Baldwin je v svojem odgovoru izjavil, da je vlada na svoji včerajšnji seji podrobno proučila ves položaj ter prišla do zaključka, da generalu Francu ne more priznati značaja vojskujoče se stranke in da zaradi tega tudi ne priznava zakonitosti blokade španske obale ln španskih luk. Ker pa je položaj v Španiji izredno kočljiv, se vlada ni mogla odločiti, da bi aktivno posegla v razvoj dogodkov. Kljub temu je trdno odločena zaščititi svobodo morske plovbe in angleške trgovine. Zato je odposlala potrebno število vojnih ladij z nalogo, da zaščitijo angleške trgovske ladje, namenjene v Španijo. Iz praktičnih razlogov se vlada ni mogla odločiti za Intervencijo angleške vojne mornarice, pač pa je naročila vojnim ladjam, naj zaščitijo angleške trgovske ladje na odprtem morju in jih spremljajo vse do S milje od obale segajoče španske cone. Na vsak napad izven tega pasu bodo angleške vojne ladje odgovorile z orožjem. Vojne ladje Imajo strog nalog preprečiti vsako pregledovanje in zaustavljanje angleških trgovskih ladij izven španskega obalnega V zvezi s sklepi včerajšnje seje angleške vlade so prispele danes v Saint Jean de Luz tri angleške vojne križarke ter štirje ru-šilci, ki imajo nalogo odpremiti v tej luki čakajoče angleške trgovske ladje do španske Obale, še tako oddaljenih krajev naše kraljevine. Jugoslovenski narod vidi in spoštuje v vas hrabrega vojaka, modrega državnika in velikega domoljuba. Vse to so vrline, ki so srcu našega ljudstva blizu in drage. Zato naš narod v vašd ekscelenci z iskrenim občudovanjem pozdravlja dragega in spoštovanega gosta in odličnega zastopnika Ke-malove Turčije. Toda obisk vaše ekscelence v Beogradu ni samo manifestacija trajnega in iskrenega prijateljstva med obema državama, temveč je obenem tudi izraz naše vzajemne želje, naj se nadaljuje, utrdi in razširi miroljubna in ustvarjalna politika, ki smo jo razvijali v okviru Balkanske zveze in ki jo tako srečno dopolnjuje Mala antanta. Naši dve državi sta dali zadosti dokazov, da želita iskreno in dejansko sodelovanje s svojimi zavezniki in trajen mir z vsemi sosedi brez razlike. Sestanek zastopnikov naših dveh držav je že sam po sebi dejanski prispevek miru in radosten pojav za vse, ki si miru resnično žele. Dvigam čašo na čast Nj. eksc. Kemalu Atatiirku, predsedniku turške republike, na vaše zdravje, na zdravje gospe Ineni, na zdravje svojemu prijatelju Ruždiju Arasu in za napredek in veličino prijateljske in zavezniške turške republike! Odgovor Izmeta Inenija Predsednik turške vlade Ismet Ineni je na zdravico odgovoril: Gospod predsednik in dragi prijatelj! Zahvaljujem se vam za simpatijo, ki jo je pokazal jugoslovanski narod do moje domovine in za prijateljstvo, s katerim me je počastila. Prepričani smete biti, da bo ta gesta jugoslovanskega naroda in plemenite besede, ki ste jih izgovorili, imele čvrst od mev v vsej Turčiji in v srcih in mislih vseh Turkov. Srečen sem, da morem ugotoviti, da se Balkanska zveza, h katere ustanovitvi in razvoju sta Jugoslavija in Turčija s svojimi dragimi zaveznicami toliko pripomogli, nahaja v polnem poletu in da je do najvišje stopnje sposobna za pomembno nalogo, ki jo ima. Balkanska zveza je bila nesporno činitelj, čigar delovanje se je zmerom manifestiralo v duhu upanja, in nikoli v duhu skrbi. Njena politika prijateljskega sporazuma in miru, politika, ki jo vodimo z vsemi svojimi sosedi brez razlike, je karakterizirana s čvrstostjo, kar nam daje možnost, da koeficient svojih prijateljstev zmerom krepimo, nikoli pa ne znižujemo. Tudi oba sporazuma, ki ju je Jugoslavija tako srečno sklenila z dvema državama, ki sta obenem njeni sosedi in sosedi Turčije in s katerima vzdržujemo iste prijateljske odnose, sta sklenjena v okviru obstoječih obveznosti članic naše zveze in v medsebojnem zaupanju. Dvignem svojo čašo v slavo Nj. Vel. kralja Petra n., na čast Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, čigar blagodejna daljnovidnost inspirira občudovanja vredne ostvaritve in čigar pojav navdaja z radostjo srca vseh prijateljev Jugoslavije, v čast njihovih ekscelenc članom namest-ništva. Pijem za blagostanje in srečo, ki jo želimo od dne do dne večjo prijateljski in zavezniški Jugoslaviji in plemenitemu jugoslovanskemu narodu ter v vašo osebno srečo dragi predsednik ln prijatelj in v srečo naše ljubke domačice ge. Stojadi-ngv& . Turški komentarji Ankara. 12. aprila. AA. Listi objavljajo obširne članke o prisrčnem sprejemu predsednika turške vlade Izmeta Inenija in zu-nan;ega ministra dr. Ruždi Arasa v prestolnici prijateljske Jugoslavije. PoJ uradni >Ulus« poudarja iskrenost ki označuje rajave Izmeta Inenija pred njegovim odhodom iz Carigrada in pravi, da bi tudi brez teh izjav imeli komentarji jugo-slovenskih listov, ki njso nič mani ie kreni, pomembne reperkusije na vseh področjih. List poudarja dejanski; pomen teh manifestacij. ki spremljajo obisk Izmeta Inenia. iii pravi, da predstavljajo najboljši izraz solidarnosti Ln globokega vzajemnega razumevanja med ol>ema državama. Balkanske države so preživele vono kot satelit* velesil in kot. elementi nesloge. toda v bodočnosti bodo prav tako kakor danes vodile evo»jo lastno balkansko po-ljtjiko m nadaljevale poslanstvo za obnovo jn utrditev splošnega miru. »Džumhurijet« pravi: Ttalija.neko-jucoslo-vpnskj sporazum je dogodek, ki ne pomeni niti najmanjše žrtve za prejšnje obveznosti Jue bo prevzel vseh po6lov šefa GiPU. Jagoda je po informacijah angleškega lista pričel izvajati trla lovno stavko v znak protesta proti vrhovnemu državnemu tožilcu Višinskemu. k; mu očita, da potvarja njegove izpovedi in zapisnike o njegovem zasliševanju. Jagoda je proglašen za ujetnika druge vrste ter ne sme v zaporu ničesar Citati, a že ob 7. zvečer ugasnejo v njegovi celici luč. Prodajalna Ta-Ta v Zagrebu zaprta Zagreb, 12. aprila, o. Nocoi ije bil končno rešen spor zaradi zagrebške podružnice znane beogra jske veleprodajalnice Ta-Ta. Mestna obrtna oblast je nocoj odredila, da ee sma zagrebška podružnica zapreti. Odredba je bila že nocoi izvršeno Obrtna oblast ee jo postavila na stališče, da je Ta-Ta po § 3. uredbe o prepovedi veleblagovnic fz leta 1034 dejansko podjetje, ki po tei uredbi ne »me obstojati. Zastopnikj. pod-etja ee bodo seveda pritožili. Vest o urad n j zapori Ta-Te 6e je naglo razširila po vsem mertu in izzvala zelo živahne komentarje, nede-ijeno zadoi^eniie in odobravanje pa je izzvala v trgovskih krogih. Načrt zakona o elektrifikaciji države Beograd, 12. aprila p. V ministrstvu za gradbe je bil te dni dovršen načrt novega zakona o elektrifikaciji države. Minister dr. Kožul je ta načrt danes razposlal v izjavo vsem interesiranim zbornicam ter gospodarskim in tehniškim strokovnjakom. Skupščinski odbor za prošnje in pritožbe Beograd, 12. aprila, p. Skupščinski odbor za prošnje in pritožbe se sestane v sredo 14. t. m. Obisk poslanika Puriča v Beogradu Pariz, IS. aprila. AA. Jugoelovenefc; poslanik dir Božidar Pmič je dan odpotoval S Umor v Javora Neznan zločinec je umoril župnikovo kuharico Jožefo Martinčičevo In izginil brez sledu Beograd, 12. aprila, p. Na svojem domu v Lamartinovi ulici 47 je davi ob 6. umrl jugoslovenski državnik, bivši ministrski predsednik in večkratni minister dr. Milan Srškič. Čeprav je bil že dalj časa bolehen in zadnje tedne huje bolan, je vest o njegovi smrti vso javnost presenetila in povsod vzbudila najgloblji vtis. Že več let je dr. Srškič trpel za sladkorno boleznijo, ki je razjedala njegov krepki organizem. Toda odpor njegove nature je bil tako močan, da bi bil tej zavratni bolezni najbrže kos. V začetku marca pa se je dr. Srškič prehladil in dobil hripo. Tudi to bolezen je prebolel, sledilo pa ji je vnetje možganske mrene. Položaj je postal resen in tudi bolnik, ki je poprej kljub svarilom in prošnjam zdravnikov vsak dan hodil od doma in po Beogradu, si je dal končno dopovedati, da je potrebno, da ostane v postelji. Napori zdravnikov in odporna sila čvrste narave so zadrževali razvoj bolezni, a popolnoma zadržati ga niso mogli. Cele tedne se je zdelo, da je stanje stacionirano, sredi preteklega tedna pa se je pojavila močna oslabelost srca. Bolnik je popolnoma onemogel in tudi ni mogel več govoriti, čeprav je bil do sinoči ^ajuMKM—z ~ 1 —*—— Bruselj, 12. aprila, d. Fo živahni agitaciji, ki je trajala več tednov in kakršne Belgija v svoji notranji politiki še ni doživela, je bila včeraj izbojevana velika volilna bitka med min. predsednikom Van Zeelandom in voditeljem reksistov, Leonom Degrellom. Nadomestne parlamentar ne volitve v Bruslju so se končale s tako silno Van Zeelandovo zmago, kakor je niso pričakovali niti največji optimisti. Van Zeeland je zbral 275.840 glasov, torej 75 89 odstotkov vseh oddanih glasov, vodja fašistov Leon Degrelle pa je dobil 69.242 glasov ali 19.05 odstotkov. Praznih glasovnic je bilo oddanih 18.358 ali 5.05 odstotkov, volilna udeležba je bila izredno velika in je glasovalo 363.440 volilcev, pri. blšžno 80 odstotkov vSeh volilnih upravi, čenoev. Van Zeelandcva zmaga pomeni, da se je Belgija notranjepolitično zopet pomirila. Reksistični pokret je bil precej neva_ ren. ker je razpolagal s skoro neizčrpni-mi propagandnimi sredstvi in se je posluževal metod, s katerimi so slična gibanja drugod zmagala. Pri prejšnjih volitvah se je Degrellu posrečilo doseči uspehe, po kater.h so nekateri že prerokovali, da bo desničarsko radikalno gibanje napredovalo nevzdržno. Zato je včerajšnji izid volitev tem važnejši. Pokazalo se je, da s« je sličnim pokretem mogoče upreti, če se v odločilnem trenutku združijo zastop_ niki pravnega reda proti prevratnim poizkusim. V Belgiji vladajo liberalci, socialisti in katoličani skupno ter so tudi v včerajšnjem volilnem boju predstavljali strnjen blck. Belgijci odklanjajo izredste eksperimente Degrelle ni opustil nobenega sredstva za pomnožitev svojih glasov, ki jih je dobil pri prejšnjih volitvah. Lani so pri splošnih volitvah v parlament dobile stran ke, ki so včeraj volile Van Zeelanda skupno približno 250.000 giasov, dočim so rekse-sti. flamski nacionalisti in drugi priveski dosegli 86.000 glasov. Degrelle je napovedal, da bo dobil tokrat v Bruslju mnogo nad 100.000 glasov, v resnici pa jo izgubil 16.265 glasov, dočim so stranke Van Zeelanda pridobile 21.614 glasov. Ce računamo samo glasove reksistov in flam skih nacionalistov, je Degrelle izgubil 4.479 glasov. L. 1936 ni glasovalo 28.795 volilcev, včeraj pa le 10.657. Degrellu niso pomagala niti njegova sredstva, ki se jih je posluževal v volilnem boju, niti njegov sporazum s Flamci, ki jim je obetal avtonomijo, niti njegovo sklicevanje na kralja, ki ga je ta sam kmalu razkrinkal kot laž, niti denar, ki ga je dobil iz belgijskih industrijskih kro_ gov za pokritje stroškov svoje propagande. Belgija je pokazala, da si kot mala država ne sme privoščiti nobenih izrednih eksperimentov. Vlada bo mogla sedaj nadaljevati svoje delo, ki bo predvsem posvečeno ponovni nevtralizaciji Belgije. Reksisui so sicer napovedovali ,da bodo včerajšnje volitve samo prva bciba in da bodo izzvali še nadaljnje posamezne volitve na ta način, da bi pregovorili še druge pristaše svojega pokreta za odložitev mandatov, vendar pa splošno dvomijo, da bi še nadalje nameravali po včerajšnjem porazu uresničiti te svoje načrte. V volilno borbo je dva dni pred volitvami posegel tudi m a lin« ski kardinal z važnim proglasom, v katerem se je zavzel za Van Zeelanda, in n- nobenega dvoma, da je bilo njegovo stališče odločilno tudi za biuselj-ke katolike, v kolikor so bili še neodločeni. Miren potek volitev Volitve so poiekie brez večjih izgredov. Le tu pa tam so se pojavili spopadi med levičarskimi in desničarskimi radikalnimi elementi, vendar je policija te male incidente kmalu likvidirala. Volitve so trajale od 8. do 13. Agitacija je bila tudi še včeraj dopoldne izredno živahna ter so v zadnjih urah razširili še v ogromnem številu razne agitacijske letake, posebne izdaje listov in diugega propagandnega g razliva. Popoldne so se obirale ogromne množice pred poslopjem notranjega ministrstva in uredništvi listov, da bi zvedele za izid volitev, štetje glasovnic je bilo končano ob 19. Takrat se je pojavil navdušeno sprejet od množice o red notranjim ministrstvom, ministrski predsednik Van Zeeland, ki je po kratkem razgovoru z več ministri sprejel novinarje in jim izjavil; Ni potrebno poudariti, koliko sem navdušen. Volilni izid je presegel vse moje upe, • —----*---- pri polni zavesti. Okrog polnoči je padel v agonijo. Proti šesti uri zjutraj je izdihnil. Na bolnikovem domu je bila zadnje dni zbrana vsa njegova rodbina, poleg soproge ge. Krune, ki mu je med boleznijo požrtvovalno stregla, sin Stjepan ter hčerki Ksenija in Milica. Srškičeva mati je še živa, a ker šteje že 85 let, si do večera še niso upali jo obvestiti o sinovi smrti, ker se boje, da bi mogla ta vest postati tudi za njo usodna. Dr. Srškiča bodo pokopali na državne stroške jutri popoldne. Na predsedstvu vlade in na poslopjih vseh ministrstev, katerih resor je pokojnik kdaj upravljal, so iz-vesili črne zastave. Njegovi rodbini prihajajo neštete žalne brzojavke iz vseh krajev države in iz inozemstva. Osebno je izrazil ge. Srškičevi svoje sožalje tudi predsednik JNS Peter Živkovič. Sožalje Nj. Vel. kraljice Beograd, 12. aprila. Dvorna dama Hadžj-čeva je obiskala danes popoldne rodbino pokojnega državnika dr. Srškiča in ji izrazila sožalje v imenu Nj. Vel. kraljice Marije. Degrelle o svojem porazu Leon Degrelle je novinar jem izjavil, da je volilni izid dokazal, da je ostalo vse pri starem. Borba se bo nadaljevala. Nikdar ni bil njegov namen spuščati se v kak spor s cerkvijo in prav tako ne, vezati se s kakšno versko stranko. Priznal je, da je obsodba njegovega gibanja po malineskem nadškofu dejansko onemogočila abstinenco volilcev, s katero je računal. Ostavka pravosodnega ministra Bovesseja Bruselj, 12. aprila, d. Ze dolgo pričakovana ostavka pravosodnega ministra Bovesseja, je bila snoči uradno objavljena. Bovesse ni odstopil samo kot minister temveč tudi kot poslanec in občinski svetnik v Namur-ju. V prihodnjih dneh bo bržkone imenovan za guvernerja v Namuriu. Francoski in angleški odmevi Pariz, 12. aprila. AA. Vsi listi mnogo ko« meritirajo Van Zeelandov uspeh. »Petit Pa-risien« pravi: V Franciji, Velikj Britaniji in Ameriki, povsod, kjer vlada ljudska volia, proslavljajo Van Zeelandovo ime kot simbol prave odgovornosti in zvestobe svojemu narodu, Degrellov poraz pa bo hudo odjeknil v državah drugačnih režimov. Hit* lerjeveka Nemčija, ki je že skoraj bila prepričana, da je do neke meje zajela s svojimi idejami Belgijo, mora danes videti v bruseljskem rezultatu svoj neuspeh. »Echo de Pariš« piše: Van Zeeland bo imel sedaj potrebno avtoriteto za določitev nove belgijske zunanje politike, kj bo v kos rjst mednarodnim zakonom in mednarode ne mu miru. »Petit Journak naglaša, da se je belgijski narod zgrnil za poštenim človekom, ki ga odlikujejo bister razum, neutrudljiva delavnost in iskrena volja za obnovo domo« vine. >0rdre« piše: Van Zeeland je zastavil svoje ime, ugled'1 in svojo vlado "ter pokazal popoln državljanski pogum, zato je pra5 vo zadovoljstvo gledati, kako dobiva tudi zasluženo nagrado. Belgijsko nacionalno čustvo triumfira nad lažnim nacionalizmom. London, 12. aprila. AA. »Dai!y Tele? graph« pravi, da je bruseljski volilni izid oh.rabrjl vse. ki po svetu še verujejo v ohrani fpv demokracije. »Times« naglašajo: Van Zeeland je zmagal v lastnem imenu in v imenu belgijske demokracije. Be1giia je včeraj dokazala, da se preb valstvo njene prestolnice zaveda po« mena gesla na belgijskem kraljevskem grbu, da ustvarja sloga moč. »Morningpost« čestita Van Zeelandu. ki bo mogel seda! po volilni zmagi brez vsa-k'h ovir nadaljevati svoio blagodeijno poli« ti ko, za katero mu mora bitj belgijsko ljudstvo le hvaležmo. Delavski »Dailv Herald« napoveduje, da se bo Belgija sedaj dokončno rešila fašistične nevarnosti Razočaranje v Berlinu Berlin, 12. aprila. AA. Berlinski listi pravijo, da se je Degrelle dovolj dobro odrezal. čeprav se ;e malineski kardinal-nadškof odkrito postavil na stran Van Zeelanda. kar ;e seveda vplivalo na stroge katoličane. »Volkischer Beobaichter« piše: Borba v Bruslju se je končala z zmago kardinala nadškofa v Madhresu. Vodja reksistov se doslej ni hotel vtikati v moralno in politično moč nadškofa in kardinala v Ma.ljnesu. Vedno je kazal, da je dober sin katoliške cerkve. Seda.; se mora Degrelle odločiti, ali naii še nadalje dopušča, da bo oerkev brez vsake potrebe izrabljala svoi politični vpliv, al; pa da. započne odkrito borbo proti političnemu katolicizmu. »Montag« piše: Van Zeeland in Degrelle sta se borila samo za glasove strogo vernih katoličanov, ker ie min. predsednik imel za seboj že vse glasove Ijlberalnih in marksističnih elementov. DegTellovo borbo proti boljševizmu so odobravali vsi katoličana, toda kardinal-nadškof se je dvignil proti njemu in izrekel svojo besedo kljub jasnim načelom njegovega programa. Teh dogodkov se v Nemčiji še dobro spominjajo iz časov cen tramove vlade. »Frankfurter Zeitung« pravi, da so reksi-sti hoteli jzvojevati volilni uspeh v prestolnici sami in prisiliti vlado tako k razpustu sedanjega parlamenta in razpisu novih volitev. ker bi bjla niiihova zmaga dokaz znatne kprememibe razpoloženja v državi po zadnjih volitvah To se jim n; posrečilo in zato so bruseljske volj t ve velik uspeh za Van Zeelandovo vlado. »Berliner Zeitung am Mittag« pripisuje izid včerajšnjih volitev v Bruslju v glavnem vplivu duhovščine. Beležke Maščevanje razočarane fašistične duše Opozorili smo že čitatelje. kako je »Slovenski dom« kot opoldanska izdaja »Slovenca« po neprevidnosti zopet enkrat odkril klerofašistična čustva svoje okolice, ko je poročal o srditi volilni borbi med belgijskimi fašisti in demokratičnim taborom. Fašisti so doživeli v nedeljo v Bruslju silen poraz in ogromno blamažo. »Slovenski dom« poroča zato o izidu volitev zelo skromno in pod nedolžnim naslovom, ki se mu takoj pozna velika zadrega: »Po nadomestnih volitvah v Bruslju«. Da vendar da duška svojemu razočaranju in svoji jezi, pa je na drugem mestu prinesel naslednjo beležko: »Senator je prodajal list svoje stranke na cesti med volilnim bojem v Bruslju. Bil je to reksistični senator Giets. Dober nauk n. pr. za senatorja dr. Alberta Kramerja. ki bi lahko prodajal po ljubljanskih ulicah »Jutro«, zdaj, ko ni prilike, da bi za koristi slovenskega plemena in jugoslovanske nacije »deloval« v senatu z večurnimi fa-šistično-demokratskimi govori.« Siromak dr. Kramer, ki je sedaj naenkrat odgovoren za poraz gospoda Degrella v Bruslju! Vsekakor pa je prodajanje časopisov mnogo bolj pošten posel, kakor pa so zafrkacijc gotove ljubljanske gospode na račun onega narodnega edinstva. o katerem govorijo isti gospodje v Beogradu s toliko vnemo in navdušenjem. In končno »Slovenskemu domu« še prav prijateljsko svetujemo, naj nikar preveč radodarno ne oddaja mest za prodajanje časopisov. Kaj pa bo potem s kandidati iz lastnih vrst? Učitelji JRZ V soboto popoldne je bila v Beogradu v prostorih strankinega glavnega odbora seja vodstva učiteljske organizacije JRZ. Kakor poročajo listi, sta seji prisostvovala tudi ideolog stranke minister Djura Jankovič in senator Franc Smodej. Minister Jankovič je govoril o delu, uspehih in zaslugah sedanje vlade in med drugim razpravljal tudi o gmotnem položaju državnih nameščencev. Priznal jim je, da so »pred letom dni doprinesli veliko žrtev v obliki znižanja svojih plač in to brez nevolje in mrmranja, ker so razumeli potrebe države«. Končno je obljubil: »Mi bomo to upoštevali in, kakor hitro nam bodo razmere dopuščale, bomo uradništvu zopet zboljšali njegov položaj.« Zbranim učiteljskim somišljenikom je govoril tudi senator Smodej, vendar pa iz listov ni razvidno, kaj jim je povedal. Hrvatski klerikalci in radičevci Borba med hrvatskimi klerikalci in radičevci se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Po večini se vodi z izključitvijo javnosti po vaseh, od časa do časa pa se odraža tudi v listih. Največkrat se to zgodi v obliki napadov, ki jih glavno hrvatsko klerikalno glasilo »Hrvatska straža« objavlja proti raznim sodelavcem in zaupnikom dr. Mačka, zlasti proti voditeljem radičev-ske kulturne organizacije Seljačke sloge. V nedeljski številki ta list zopet ostro napada radičevskega kmečkega poslanca Miškina, ki mu očita, da podpira v svojih predavanjih po vaseh brezverstvo. Ta greh je storil s tem, ker baje ljudem pripoveduje da svet ni nastal v šestih dneh, marveč v dolgi dobi razvoja. Še bolj pa mu zameri, da v svojih govorih odreka katoliškim duhovnikom na Hrvatskem pravico, da bi delali politiko, in zahteva, naj se umaknejo v cerkve. Še bolj zanimivo je, da sta začeli proti predavanjem Seljačke sloge nastopati tudi glasili splitskega in sarajevskega nadškofa. Splitska »Katolička riječ« pravi, da je »pretežni del Miškinovih predavanj prežet napadov na katoliške duhovnike«. Po mnenju lista je poslanec Pavel Miškin prikrit komunist, ki z zlorabo dr. Mačkovega imena razširja boljševiške misli in pripravlja teren za ljudsko fronto med Hrvati. Sarajevski »Katolički tjednik« pa se pritožuje, da je »tudi med Hrvati mnogo takih, ki bi Taje danes nego jutri postavili pred vrata katoliške duhovnike povsod, kjer prihajajo v neposreden stik z ljudstvom.« Staroradikalski shod v Kragujevcu Pristaši Ace Stanojeviča so začeli v zadnjem času z živahnejšo akcijo na terenu m prirejajo vsako nedeljo par shodov. Dva večja shoda sta se vršila v zadnjem času v Kraljevu in v Kragujevcu. v Kraljevu prejšnjo, v Kragujevcu pa predvčerajšnjo nedeljo. Kragujevski shod je bil v veliki dvorani hotela Jadran, ki je bila po zatrjevanju beograjskih listov čisto napolnjena. Glavna govornika sta bila znana staroradikalska voditelja Miša Trifunovič in dr. Laza Markovič. Prvi je govoril o notranjem, drugi pa o zunanjem političnem položaju, nato pa je poslanec Špadijer dokazoval potrebo vztrajne in odločne borbe ljudskih množic za demokracijo in politično svobodo. Prepovedan Ijotičevski shod Za nedeljo je bil v Novem Sadu napovedan velik shod zborašev, na katerem bi kot glavni govornik nastopil sam Dimitrije Ljotič. V soboto pa je dobil predsednik ljotičevska stranka »Zbor« izpolnila vse poda shod ni dovoljen, ker še ni jasno, ali je ljotičevska stranka »Zbor« izpolnla vse pogoje, ki so po zakonu predpisani za defi-nitivno odobritev politične stranke. Policijski odlok pravi, da tako dolgo ne bo dovoljeno nobeno javno zborovanje zborašev, dokler njihova stranka ne bo v smislu zakona dokončno odobrena. Aretacije jugoslovenskih komunistov v Rusiji Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da je bil nedavno aretiran in prepeljan v moskovske zapore znani hrvatski komunist in književnik Avgust Cesarec. Mudii se je v Rusiji že dalj časa in predstavljal tam jugoslovenske komuniste. Sedaj so ga aretirali zaradi njegovih zvez s trockisti in rovar-jenja proti Stalinovemu režimu. Slična usoda je zadela baje še nekatere pravoverne jugoslovenske komuniste, ki so odšli pred časom v Rusijo. Živkovič v Hercegovini Sarajevska »Jugoslovenska pošta« poroča, da bo v nedeljo, 25. aprila, v Mostar-ju sestanek zaupnikov JNS iz severozapa- Ljubljana, 12. aprila. Po vaseh v kotu med Golovcem, Zalogom in štepanjo vasjo se je davi razširila vest o strašnem umoru, ki ga je izvršila neznana zločinska roka v Javoru, hribovski vasici nad Sv. Lenartom, ki jo tudi izletniki iz Ljubljane dobro poznajo. V večernih urah je neznanec umoril 66 let staro župnikovo kuharico Jožefo Martinčičevo in izginil brez sledu. župnišče v Javoru je za kakšen streljaj oddaljeno od vasi. Ker je župnik Janez Klinec star že blizu 70 let in znan kot gospodarski človek, ki si je prihranil pri-lično vsotico gotovine, so župnišče precej pogostokrat obiskovali tatovi, še na lanski božični večer so vlomilci skušali svojo srečo v njegovem domu. Ko je župnik maše-val za polnočnico, in je bila tudi kuharica v cerkvi, so se vlomilci prikradli do hiše in z vitrihom skušali vdreti skozi vežna vrata vanjo, toda vitrih se je v ključavnici zalomil in tatovi so morali oditi brez plena. Od takrat je bil župni kše brez primere previdnejši. Nikdar več ni šel niti sam niti kuharica od doma, ne da bi bila hiša ostala od znotraj zaklenjena .Tako je ravnal tudi kadar je kuharica odhajala zvečer po-kladat živini in molzt. Samo ta previdnost ga je obvarovala, da ni snoči tudi sam izgubil življenje, pa morda tudi dobršnega dela svojega imetja. Madrid, 12. aprila, d. Včeraj ob 14. se je tik pred Madridom pričela nova velika bitka, ki se je razvijala z vso srditostjo. Na Časi Velasques, Monte Garabitas, na hribu Pedrix, predvsem pa na Časi de Campo so se ves dan vrstili napadi in protinapadi. Posebno srdita je bila borba za hrib Pedrix. Ob 17. je republikansko topništvo začelo srdito obstreljevati Franco-vo fronto, zlasti na višinah pri Garabi-tasu. Včeraj so vladne čete izvršile uspešen napad južno od Escoriala. Sličen napad so izvedle v severnem delu fronte pri Guada-lajari. Pri tem napadu so uničile eno protiletalsko baterijo in dve strojnici Republikanske čete so na fronti pri GuadaJajari izvršile iz Val Form ose izvidniške operacije na aragonski cesti in se jim je posrečilo zajeti precejšen vojni materijal in dva tovorna avtomobila. Republikanski komunike Vlauni komunike poroča, da so bile tudi danes najhujše borbe pri Časi de Campo, ki je že ves v posesti vladnih čet Francovci so zbrali svoje poslednje rezerve ter so skušali s protinapadom popraviti poraz, ki so ga doživeli zadnje dni, in zopet osvojiti svoje izgubljene postojanke, njihov napad pa je bil odbit, pri čemer so imeli hude izgube. Na področju proti Escorialu in izza Carabanchela Alto ter pri Huesci so vladne čete pričele drugi del zasnovane ofenzive. Po temeljiti topniški pripravi so začeli na teh odsekih prodirati oddelki tankov, ki so prodrli celo izza glavne postojanke francovcev ter jih tako prisilili k umiku. Vladne čete so prodrle danes za več kilometrov daleč v ozemlje, ki je bilo doslej v posesti francovcev. številni ujetniki in begunci soglasno pripovedujejo, da vlada med četami generala Franca popolno razsulo in da se bore le pod najhujšim pritiskom, ker jim pri umiku groze s strojnicami v zaledju. Vladna ofenziva na jugu Andujar, 12. aprila. AA. Republikanske čete prodirajo proti Penarroyi in Fuente Ovejunu. Nacionalistični čete se močno upirajo. Republikansko topništvo je z letalstvom včeraj močno bombardiralo okolico Fuentesa. V vasi Loperagde so nacionalisti zgradili močne utrdbe. Na biskajski fronti nič novega Bilbao, 12. aprila. AA. Baskovski obrambni odbor poroča, da je bilo danes samo topovsko streljanje pri GuipuzcoL Na drugih bojiščih ni bilo ničesar novega. Nacionalistično letalstvo je začelo bombardirati Bilbao, ker je potekel ultima-tum, ki ga je general Molla poslal prebivalstvu, da naj se preda. Mnogo bomb je padlo na tovarne ln skladišča okoli mesta. Goreti je začelo neko skladišče bencina. Francovo vojno poročilo Salamama, 12. aprila. AA Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Severno bojišče: Na fronti 5. divizije ni bilo pomembnih dogodkov. Na fronti 6. divizije je sovražnik napadel postojanke pri Siganu, toda naše čete so ga zavrnile in je pustil na bojišču 15 mrtvih. Zajeli smo 7 sovražnikov. Biskajska fronta: Pri Araldi smo pokopali 77 sovražnih trupel, ki so ostala na bojišču, ko smo odbili včerajšnji napad vladnih čet V tem odseku je prešlo k našim četam okoli 20 miličnikov v popolni vojaški opremi in 40 kmetrov. Na fronti 8. divizije je bilo samo streljanje iz pušk in topniški dvoboj. Avilska divizija: Sovražnik je ponovno napadel odsek Robledo de Cavel. Napad smo odbili. Sovražnik je pustil na bojišču 37 mrtvih, 56 pušk in mnogo vojnega ma-terijala, ki ga še nismo vsega popisali. Sorijska divizija: Na guadalajarski cesti smo odbili sovražni napad, pri čemer je posebno učinkovito delovalo naše avtomatsko orožje. Pri umiku so rdeči pustili na bojišču mnogo mrtvih. Fronta armadne skupine pred Madridom: Rdeči so na tej fronti doživeli hud poraz. Po dolgi in zelo srditi topniški pripravi je sovražnik večkrat prešel v na- dne Hercegovine. Na sestanek bosta prišla tudi predsednik in podpredsednik stranke Peter Živkovič in Jovan Banjanin. Za ostali del Hercegovine bo sestanek delegatov strankinih organizacij par dni kasneje v Bijelem polju. Poleg tega pa bo še več shodov in sestankov po raznih hercegovskih krajih. Na vseh bosta govorila gg. Živkovič in Banjanin, Vlomilec, kl je na sveti večer poizkušaj svojo srečo, pa je očitno še zmerom upal na uspeh. Snoči je kuharica okrog 18. kakor vsak večer, odšla v hlev. V šupi, ki stoji med župniščem in stajo, je neznanec čakal skrit, nato pa je stopil za njo. še preden je utegnila postreči živini, jo je s topim koncem težke rovnice udaril najprej čez pleča, potem pa je štirikrat neusmiljeno zamahnil po glavi. Več udarcev je prebilo lobanjo, da je starka v nekaj trenutkih izdihnila. Toda neznanec je zaman iskal ključev pri njej, da bi mogel v hišo. Ko je videl, da se je v svojem računu vštel, je z nasti-ljem pokril svojo žrtev in pobegnil. Tako je župnik našel kuharico šele nekaj ur pozneje, ko se mu je zdelo, da je že predolgo ni iz hleva in ko je že zdavnaj prišel čas večerje. O zločinu so bili Se snoči obveščeni orožniki v Spodnji Hrušici, od koder je do Javora skoraj tri ure hodain že snoči se je odpravila patrulja pod vodstvom komandirja narednika - vodnika Maligoja v hrib. Ob 12.50 pa se je iz Ljubljane odpeljala tudi sodna in zdravniška komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Kres-nika. Komisija je izvršila obdukcijo in je še vse popoldne raziskovala žalostne podrobnosti dogodka na terenu, šele pozno zvečer se je vrnila v mesto. pad. Vse napade smo odbili. Sovražne napadalne oddelke smo dobesedno uničili. 42 sovražnih tankov smo z našim ognjem popolnoma paraiizirali. Zaplenili smo 7 tankov. Boj je bil posebno ogorčen pri Serodelu in pri Questi de la Peraise. Tu so pri napadu sodelovale zlasti tuje brigade, ki imajo imena kakor Lister, Kharo in. Dimitrov. V boj sta posegli tudi 54. in 58. kmetska brigada. Izmed 16.000 mož, kolikor jih je sodelovalo pri tem napadu, jih je našlo smrt nad 3000. V najusodnejšem trenutku napada so naše sile, ki branijo univerzitetno naselbino prešle iz utrjenih jarkov, prepevajoč himno legije, in navalile na sovražnika, z boka, S tem smo mednarodne brigade odbili, na begu pa so bile izpostavljene strahovitemu ognju svojih lastnih strojnic, ki so z naglim ognjem hotele zadržati njihov beg. Včerajšnji dan je bil dan slave in zmage za naše čete pred Madridom in dan poraza za rdeče. Južno bojišče: Poizkuse sovražnih napadov smo zadušili že v kali. Nj. Vis« kneginja Olga odpotovala v Pariz Beograd. 12. aprila. AA. Snoči ob 22.50 je Nti. Vis. iLae>ginia OJea odpotovala v Pariz. Z&orovanfe IfuMfan-skih medicincev Ljubljana, 12. aprila. Dopoldne so zborovali akademiki Aleksandrove univerze na dvorišču poslopja, da povedo svoje mnenje o novi medicinski uredbi. Zborovanje je otvoril predsednik Društva ljubljanskih medicincev g. Pleter-ski, potem pa dal besedo zastopniku združenja medicincev iz Beograda g. Boškoviču. Ta je izrazil soglasje beograjskih akademikov z ljubljanskimi, katerim se beograjski akademiki priključujejo v upravičenem boiu za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani. Zastopnik Društva ljubljanskih medicincev g. Marko Dostal je obširno razlagal novo uredbo, ki onemogoča študij revnejšim akademikom ter uvaja ekonomski numerus clausus. Izpiti se polagajo pc novi uredbi po izpitnih skupinah. Redni izpitni termin je zdaj samo eden, v primeru pa, da slušatelj napravi prva dva izpita iz prve izpitne skupine z odličnim uspehom in pri tretjem izpitu pade, se mu razveljavita prejšnja dva izpita. Akademiki odklanjajo novo uredbo tudi zato, ker ne določa popolne medicinske fakultete v Ljubljani in ji jemlje še 5. semester, ki je bil doslej sicer toleriran, ne pa uzakonjen. Odgovor nacionalističnih akademikov že več mesecev se akademiki medicinci zaman bore proti novi medicinski fakultetni uredbi. Medicinci v Ljubljani so o svojih zadevah obvestili medstrokovni odbor, ki je sedaj vrhovni predstavnik akademske omladine na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani. Medstrokovni odbor je sklenil podpreti medicince v njihovi borbi. Slovenec je dne 10. t. m. prinesel izjavo Akademske zveze kot predstavnice »katoliških« akademikov. Izjava apelira na »treznost nacionalističnih akademikov«, da se ne dado speljati na led, če so količkaj zvesti svojemu nazoru in svoji časti, češ da gre pri vsej stvari za akcijo »komunistične partije Jugoslavije«. Veseli nas, da akademska zveza priznava nacionalističnim akademikom odločilen vpliv na univerzi, saj je ravno »Slovenec« bil tisti, ki je stalno dokazoval, kako nacionalističnih akademikov na univerzi skoro da že ni več. Kako pa je bilo s takimi akcijami v prejšnjih letih, ko jih je članstvo »Akademske zveze« vneto podpiralo, čeprav so mnogokrat res imeE izrazito komunistično obeležje?! Sicer pa o borbi proti novi medicinski uredbi ne odločajo nacionalistični akademiki, ampak vodi vso borbo »Društvo medicincev«, ki ga »Medstrokovni odbor le podpira. Nacionalistični akademiki. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme, ponekod utegne tudi nekoliko deževati Temperatura brez posebne izpremembe. Zagrebška: Oblačno, v zapadnih pokrajinah deževno. Dunajska: Zelo oblačno, na južnem robu Alp deževno* sicer pa milo vreme, Velika zmaga demokracije nad reksistl v Bruslju Vodja belgijskih fašistov Degrelle je bil pri nedeljskih parlamentarnih volitvah uničujoče poražen Srditi boji pred Madridom Frankova vojska je doslej zaman skušala zlomiti ofenzivo vladnih čet Naši kraji in lfudje Delovanje inženjerske zbornice Zanimivi predlogi, sodelovanje pri zakonih in uredbah Ljubljana, 12. aprila. V soboto dopoldne je bila v sejni dvorani magistrata letna skupščina inženjerske zbornice. Skupščino je vodil predsednik inž. Milko Pirkmajer. Pozdravil je posebej zastopnika ministra za zgradbe in obenem zastopnika banske uprave, načelnika inž. Skaberneta. Pozval je vse prisotne, da izkažejo čast spominu pokojnih članov: inž. Sodnika in inž. Šukljeta. Delo obeh je nato orisal v lepem spominskem govoru. Po počastitvi umrlih članov je predstojnik podal še svoje poročilo, med tem ko poslovno poročilo uprave ni bilo prečitano, ker so ga prejeli člani razmnoženega. Pooblaščeni inženjerji so letos dobili ffvoj zakon, ki je bil pred kratkim že sprejet v narodni skupščini in čaka zdaj sprejetja še v senatu. Poslovanje zbornice je postalo v letošnjem letu obsežnejše kakor prejšnje leto, zlasti, ker je gradbeno ministrstvo dajalo v presojo različne norme iin pravilnike, ki bodo še predpisani. Med temi je zlasti važna uredba o elektrifikaciji. V Ljubljani je bil pod vodstvom inženjerske zbornice sestavljen nov predlog zakona o cestnih fondih, s katerim se bo pač naša gospodarska javnost gotovo soli-darizirala. Vodilna načela tega zakonske- | ga načrta so: vsaka banovin« imej svoj ' cestni fond, državni fond pa naj bi se osnoval samo za to, da bi zbiral sredstva, ki se najlažje zberejo s pomočjo državne uprave, vendar pa ne bi teh sredstev uporabljali toliko samostojno, marveč bi po ugotovljenem ključu razdeljevali sredstva tako, da ne bi bila oškodovana nobena pokrajina, ker bi se sredstva prvenstveno uporabljala v tisti banovini, v kateri so bila zbrana. V?u poročila je skupščina soglasno sprejela, prav tako tudi proračun za tekoče 'eto. Prispevki za zbornico ostanejo isti. Izvoljeni so bili organi zbornice. V upravnem odboru so skoraj vsi dosedanji člani z dosedanjim predsednikom inž. Milkom Pirkmajerjem na čelu. H koncu je govoril še narodni poslanec in član zbornice inž. Zupančič iz Ljubljane, ki je poročal, da so v parlamentu glasovali vsi poslanci za novi zakon o pooblaščenih inženjerjih brez razlike strank. Razmerje glasov je bilo 173 za, proti so bili samo 4 glasovi in še ti samo zato, da dokažejo svoje opozicijsko stališče. S skupščine je bila poslana brzojavka ministru za zgradbe dr. Kožulu, navajajoča, da je pokazal mnogo razumevanja za aktualne tehnične in gospodarske probleme in se tmdil za dober zakon o pooblaščenih inženjerjih. Klic poštnih uradnikov po izboljšanju stanja Na občnem zboru so z vseh strani osvetlili svoj položaj Ljubljana, 12. aprila. Ponedeljsko »Jutro« je že na kratko po-jročalo o občnem zboru Združenja uradnikov poštne, telegrafske in telefonske stroke, ki je podal nazorno sliko brezupnega »tanja v tej važni panogi naše javne uiprave. Razen čezmerne preobremenitve z delom, ki jo je zakrivilo dejstvo, da ostaja veliko število sistematiziranih službenih mest trajno nezasedenih, so žalostnim zdravstvenim razmeram, v katerih žive naši poštarji, v veliki meri krivi tudi nehigiensko urejeni uradni prostori. Zlasti pošte na deželi so pogostokrat v takšnem stanju, da so prej podobne bog ve čemu kakor uradom. K temu je v dobršni meri pripomogla tudi zgodovinska okoliščina, da je bil poštni obrat od nekdaj tesno združen s prevozništvom, pa so kasneje marsikje stare furmanske hleve predelali za poštne urade. Te nevzdržne razmere je mogoče odpraviti le na ta način, da določi državni proračun večje kredite za najemnine in za vzdrževanje uradnih prostorov tam, kjer se nahajajo v državnih zgradbah. V poštni službi, zlasti na deželi, pa tudi delovni čas nikakor ni v skladu z zakonskimi določili. Podeželski poštarji niti pol dneva v tednu niso presti — še ob nedeljah popoldne morajo bedeti nad brzojavnimi zvezami — in so v tem pogledu na slabšem kakor najskromnejše služkinje. O bednem socialnem stanju naših poštarjev dovolj zgovorno priča dejstvo, da imajo nameščenci te stroke na področju ljubljanske direkcije, kjer je redno zaposlenih komaj okrog 1600 ljudi, za štiri milijone dolga. Na koncu je bila izvoljena nova uprava s predsednikom šturmom in tajnikom Lebnom in je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da se gmotno stanje slabša od dneva do dneva in da je zaradi tega potrebno zvišanje plač Pri tem je treba upoštevati družinski eksistenčni minimum. Doklade za ženo naj se vrnejo. Za enako delo enako plačilo, naj se tudi omoženim uradnicam vrnejo doklade. Takoj naj se zasedejo vsa izpraznjena mesta, da bo število uslužbencev ustrezalo sistemizaciji. Uradnike, ki so na dopustu ali pa bolani, naj nadomeščajo izprašani odpravniki. Vsi zvaničniki, služitelji in dnevničarji s kvalifikacijo za uradnika, naj se ne glede na spol takoj prevedejo v odgovarjajoče uradniške skupine. Vsak uradnik ali uradnica naj po 30 letih službe avtomatično doseže V. skupino po § 45 (2), uradniki po § 45 (1) pa po 20 letih službe VII. skupino. Kuluk, ki ga plačujejo samo državni uslužbenci, naj se odpravi, pokojnine pa naj se v redu nakazujejo. Bolniški fond naj bo zasnovan na samostojnih upravah po direkcijah in ob čim večjem soodločanju osebja. Prispevki ne smejo presegati enega odstotka plač. Nekaj točk resolucije je bilo tudi naslovljenih na osrednjo upravo združenja. Med njimi je naglašeno. naj se še letos zgradi okrevališče na Pohorju, v obseg-u, kakor je bilo to nekdaj projektirano. Pc* roparskem napadu v smrt pod vlakom Krmsiftal in tragedija Stanka Gornika Ljubljana, 12. aprila. Po sklenjeni vrsti samomorov, ki so na tako tragičen način označili prehod iz zirne v pomlad — žrtvam od srede so v soboto zvečer in v nedeljo sledili novi trije kan-didatje smrti, izmed katerih je le enemu uspelo v bolnišnici rešiti življenje — je Ljubljana snoči doživela novo tragično in kriminalno zagonetko. K delavcu Josipu Zibelniku, ki je zaposlen v tvornici Golob et Co. in stanuje na Viču 135. tik železniške prorre, je včeraj prišel mlad moški, ki ga Zibeinik niti na videz ni poznal, in ga je poprosil, naj mu za trenutek posodi kolo. Zibeinik mu kolesa ni zaupal kar tako in je zahteval, naj mu pusti svoj hubertus za garancijo. Fant je v resnici slekel plašč in se odpel j? 1. spotoma pa je očitno nekam treščil, zakaj ko se je čez nekaj časa vrnil, je bilo kolo poškodovano. Zibeinik mu zato hubertusa ni hotel izročiti, dokler mu škode ne poravna. Po kratkem prepiru je neznanec odšel, okrog 21. pa se je vrnil v spremstvu dveh hlapcev iz bližnje gostilne, kjer je medtem popival in je potrkal na okno. Zibeinik je bil medtem že legel, njegova žena pa, ne da bi bila slutila kaj hudega, je odprla. Ko je spoznala lastnika hubertusa, je brž poklicala moža, neznanec pa je z nabitim revolverjem navalil nanju. Strel je ženi prebil levo zapestje, a ko je Zibeinik skušal napadalca razorožiti, mu je ta z nožem precej nevarno ranil žile na levici. Na vik in krik so prihiteli sosedje. Z najbližjega telefona so poklicali reševalce, da so oba ranjenca prepeljali v bolnišnico, neznanec pa je pobegnil v noč. Ko je policija zaslišala hlapca, ki sta bila v njegovi družbi, sta izjavila, da sta ga videla prvikrat v življenju in da ničesar ne vesta o njem. * Davi pa so na železniški progi, kakšen kilometer od Zibelnikovega stanovanja, našli povsem razmesarjeno truplo mladega človeka. Ležal je na nasipu s povsem razbito lobanjo, drobci kosti in kosi mož- Dr. MiUm Srikič V Beogradu je včeraj, po kratkem obolenju za hripo podlegel pljučnici dr. Milan Srškič, bivši večkratni minister in ministrski predsednik. Star je bil šele 57 let. O življenju in delu uglednega politika, ki je v veliki meri odločilno sodeloval pri izgrajevanju Jugoslavije, poročano na drugem mestu. ganov so bili raztreseni po tirih, a v členku mu je bilo odrezalo nogo. Truplo je bilo tako iznakaženo, da mrtvecu na pogled pač ne bi bilo mogoče ugotoviti identitete. Ljudski glas je nesrečo na progi takoj od početka spravil v zvezo z razburljivim dogodkom ob Zibelnikovem stanovanju prejšnji večer. Ljudje, ki so nasilnega neznanca v nedeljo videli v krčmi ln so davi prihajali gledat truplo na progo, pa le niso mogli z vso gotovostjo pritrditi, da bi bil mrtvec razbojniški gost. O najdbi trupla je bila takoj obveščena žandarmerijska postaja na Brezovici, v katere rajon spada kraj nesreče, telefonično pa so obvestili tudi upravo policije. Danes popoldne ce je na progi sestala komisija, ki jo je vodil višji nadzornik Močnik in ki so ji prisostvovali tudi brezo-viški orožniki. Orožniki so bili medtem že dognali identiteto ubitega človeka: 22-let-ni Stanko Gornik, bivši delavec iz škrlje-vega pri št. Rupertu na Dolenjskem, ki je imel kljub svojim mladim letom že neštetokrat opravka s policijo in sodiščem in ki ga je zaradi nekih vlomov pravkar zašle- žje štofe od naših dobite, toda boljših ne ! Ako je neka tkanino draga ne pomeni vedno da Je tudi dobra. Tkanine, Id se uvažajo morajo biti drage! Carino, prevoz, razliko valute i. t. d. — vse to je treba plačati • » . Mi štofe sami Izdelujemo. Od surove volne do gotove tkanine, vse se predeluje v našem obratu. Lastne Izdelke prodajamo sami potem naših prodajaln. Na ta način prihranimo pri izdelavi in pri prodaji. Zato naše štofe proda ^S&Sfe^ jamo veliko ceneje, če-ravno so po kakovosti J^^^gg^ popolnoma enaki engle- Cene naših štofov za iSgKobleke 120 do 180 di- Stofi za vsak 2ep in za vsak ukus Vlada TEOKAROVIČ i Kom p. Industrija volnenih tkanin Paračin LJUBLJANA Gradi««« št. 4 Pes H Prodajalne: ZAGREB Jurl&ie«va 4 BEOGRAD Knez Mihajlova 36 ln v vseh večjih krajih Jugoslavije dovala tiralica. Kakor kažejo vsa znamenja, je Gornik umrl pod kolesi nočnega br-zega vlaka, ki odhaja ob 1.35 iz Ljubljane proti Trstu. Ker je malo verjetno, da bi bil iz proste volje legel pod vlak, a ker si je drugače težko razlagati nesrečo, se je po okolici raznesla precej nenavadna verzija o njegovi smrti, ki bi morda le utegnila ustrezati resnici. Ko je uvidel, da si je z nasiljem pri Zibelnikovih izzval policijo na sled, je Gornik zasnoval drzen, brezumen načrt, kako bo svoj alibi zavaroval pred preganjalci. Na progi je pričakal vlaka, da bi se mu v diru pognal na stopnico in na tihem pobegnil proti Italiji. Našel pa je le strašno smrt. * Policijska komisija je ugotovila, kakor . smo bili zvečer obveščeni, da je Stank f / Gornik bil tisti, ki je s samokresom napadel Zibelnika in njegovo ženo. Po roparskem napadu pa je tragično končal pod kolesi vlaka. še ena žrtev čaka na odkop Pogreb Vinka Lombar ja - Reševalci dalje na delu Tržič, 12. aprila. Kakor dosedanjih sedem tovarišev izpod Storžiča, je bil tudi Vinko Lombar dostojanstveno odpravljen k večnemu počitku. Pogreb je bil danes ob pol 18. uri in pred novim občinskim domom se je zbralo mnogo pogrebcev. Pogrebne molitve je opravilo sedem duhovnikov. Za svojimi zastavami so stopala različna tržiška društva, med njimi pa tudi Prosvetno društvo iz Leš, kjer je bil pokojnik doma. Za društvi se je uvrstil ves občinski odbor, zastopniki uradov, godba, cerkveni pevci. Krsto so nesli smučarji. Za sorodniki je potem stopalo veliko število prebivalstva. Cerkveni pevski zbor je pel žalo-stinke pred občinskim domom, v ccrkvi in na pokopališču. Poslovili pa so se od pokojnika ob odprtem grobu župan Majer-šič, za SPD v Tržiču predsednik Salber- ger in v imenu Prosvetnega društva g. Smi-tek. Pokojni Vinko Lombar je bil med žrtvami edini, ki ni bi! doma iz Tržiča, vendar pa mu jc Tržič izkazal prav takšno čast, kakor vsem ostalim. V nedeljo in danes se je zbiralo na kraju nesreče pod Storžičem zelo mnogo reševalcev, ki si prizadevajo, da spravijo iz plazu še poslednjo žrtev, Viljema Plajbe-sa. A poleg reševalcev je seveda vselej tudi nekaj radovednežev, zlasti mladine. Pet dijakov jo prečkalo sneg in kmalu po njihovem prehodu se je znova vsul plaz. Eilo je zgolj srečno naključje, da niso planine zahtevale novih žrtev. Plazovi se še venomer vdirajo, zato je treba zlasti mladim neizkušenim in preveč podjetnim smučarjem odsvetovati pohod v planine, dokler se sneg ne strdi ali dokler ne skopni. Požar je nniSil dve domačiji na Vačah Sreiti nocl je grozila katastrofa vsemu trgu Vače, 12. aprila. V noči na ponedeljek so prestale Vače, najstarejši zasavski trg, obilo strahu in škode. Okrog 23. ure je pričelo goreti na Preskarjevem podu. V slami in mrvi se je ogenj hitro širil. Zaradi vetra so iskre preskočile še na sosednjo Indofovo domačijo. Preska rje vi (ali pravilno: Bistanovi in Jndofovi domujejo sredi trga, zato je grozila opasnost, da se ogenj razširi še na ostala poslopja, saj so hiše druga ob drugi. Vače so prav zato že večkrat postale žrtev požara. Takoj so bili vsi domačini na j nogah in so hiteli reševat, kar se je dalo. Gasilska četa pa ima, čeprav obstoji že trideset let, le ročno brizgalno. Z nadčlo- veško močjo so neprestano črpali vodo, vendar je ročna brizgalna nezadostno služila reševanju. Nebo je bilo ožarjeno, močan sij je bil viden po dolini reke Save. V Hotiču, ki leži ob vznožju vaških klancev, so brž poklicali gasilce, ki so odhiteli proti Vačam. Tudi v Litiji so okrog pol polnoči opazili žarenje. Prostovoljna gasilska četa je dala trobiti alarm, Kunstlerje-va elektrarna pa je s sireno klicala na pomoč. Z motor k o opremljeni gasilci so dospeli v rekordnem času (dobre četrt ure) iz Litije na Vače. Motorka je potem delovala skoro 5 ur in so ogenj omejili. Na brizgal-ni hotiških reševalcev pa so zaradi neprestanega delovanja pokali cilindri. Indofova in Bistanova domačija sta uničeni do tal. Družim obeh gospodarjev sta ia cesti. S hišama in gospodarskimi po-Joppji je zgorelo seveda tudi vse pohištvo vsa obleka, v gospodarskih poslopjih pa vozovi, orodje, žito in mrva. Bistanu je pogorelo tudi 5 glav goveje živine, med njimi krasen par volov, ki je bil vreden 6 jurjev. Bistan je zavarovan za malenkostno vsoto 18.000 din. Indof, vpokojeni poštar, pa ima še nižjo zavarovalnino. Pri reševanju in gašenju je bil na delu ves okoliš. Več gasilcev se je opeklo. Re-beršek Maks, ki je skočil v kritičnem trenutku iz gorečega poslopja, ko so se že rušili tramovi, je priletel na razbito steklenico. Udarec ob tla je bil tako močan, da si je Reberšek prerezal čevelj in nogo. Danes je moral k zdravniku v Litijo tudi Grozdek Jože iz Hotiča, ki se je opekel na levici. Vse je še pod vtisom grozne noči in hudih skrbi zaradi dveh osirotelih tržanov. Postavlja se vprašanje, kako je prišlo do požara. Danes tega še nismo mogli razčistiti. Skupščina Češkoslovaške zveze v Jugoslaviji. V nedeljo je bila v Zagrebu glavna letna skupščina Češkoslovaške zveze v kraljevini Jugoslaviji. Skupščini, ki se je vršila v prostorih Češkoslovaškega narod; nega doma, je prisostvovalo 10"> delegatov, k; so zastopali 46 drušfev. V Češkoslovaški zvezj pa ie včlanjeno 101 društvo. Otvoritvi skupščine eo prisostvovali med drugimi kot zastopnik češkoslovaškega poslanika v Beogradu legacijski svetnik g. Fiš, gene« ralni konzul ČSR v Zagrebu e. Resi !n škof slovaške evangeličanske cerkve v Jugoslaviji g. dr. Starke. Na skupščini eo bili pre-čitan: referati Matice slovaške Ln njenih pododborov. Po željj Čehov in Slovakov iz Vojvodine bo sedež zveze o=5tal v Beogradu, predsednišlvo pa je bilo izbrano za letos iz vrst zagrebškega Članstva. Za predsednika novega odbora zveze je bil soglasno izvo« ljen profesor zagrebške medicinske fakultete g. dr. Smetanka. šesti koncert gorenjske župe je žel časten uspeh Kranj, 12. aprila. Šestič je nastopila v nedeljo v Kranju glasbena družina sokolske župe Kranj. To pot sc je 120 sokolskih pevcev in nad 50 godbenikov Sokolov odzvalo klicu ljubezni in dolžnosti in vložilo ves trud v to, da se primerno oddolži spominu Emila Adamiča. Po naM domovini in onkraj meja je šla pesem sokolskih pevcev izpod Trigkva in je oznanjala prisrčno lep sokolski praznik. Koncert so otvorili združeni pevski zbori in orkestri pod vodstvom dirigenta br. Horaka z državno himno. Sledila je Čaj-kovskega glasbena slika »V cerkvi«, ki so jo izvajali združeni orkestri pod istim vodstvom. Ta veličastna skladba je tvorila uvod k ugovoru župnega starešine br. Jake Špicarja. V silno toplih besedah je starešina počastil Adamičev spomin. Pred dvema letoma, je dejak ko smo nastopili, je sedel med nami mož, katerega ime pozna vsak. Bil je to vedri in šegavi Emil Adamič, skladatelj »Budnice«, posvečene gorenjskim sokolskim prosvetarjem, ki se je tokrat izvajala prvič. Danes ga ni več med nami. Ko smo ravnokar čuli skladbo čaj-kovskega »V cerkvi«, se nam je zdelo, kakor da slišimo Adamičev klic iz sveta miru, sprave in večnega bratstva. Res je, on stoji med nami, kakor da ga ni premagala botra smrt in živel bo s svojimi deli dalje. Ko bomo utihnili že vsi, bo Adamičeva pesem še živela med narodom in z njim on 6am. Narod ni vreden svojih velikih mož, če jih ne spoštuje. Zato hočemo Sokoli biti narod, ki vrača ljubezen tistim, ki jo nesebično posvečajo domovini. V nadaljnjem govoru se je spomnil bra-itov onkraj meja in jim je preko radia po- slal pozdrave in zahvalo za pozdrave, ki so jih po lanskem koncertu poslali na žu-po. Posebno zahvalo je izrekel koroškemu župniku za prisrčne besede, katere hrani župni arhiv. Obenem je starešina sporočil pozdrave v Beograd z zagotovilom neomejene vdanosti in sokolske zvestobe kraljevskemu domu. Nagovoru je sledila Adamičeva »Romanca«, skladateljevo zadnje in najboljš-e delo, katero je uglasbil dne 2. oktobra 1936. za sokolsko društvo v Kranju v pevski in orkestralni partituri. To delo so takrat prvič izvajali združeni orkestri in mešana zbora Kranj in Radovljica pod vodstvom br. Horaka. Delo je bilo odlično izvajano in so bili pevci kakor orkester deležni navdušenega odobravanja. Dirigent br. Horak pa je v priznanje prejel dva krasna šopka. Sledil ie prvi nastop jeseniškega mladinskega zbora in orkestra pod vodstvom br. Razingerja. Pevski zbor kakor orkester sta pokazala veliko uglajenost in sta bila deležna vsega priznanja. Nato se nam je predstavil moški zbor Radovljice pod vodstvom br. Kobentarja. Zbor spada nedvomno med najboljše gorenjske sokolske zbore in se odlikuje po uglajenosti glasov in jasni mehki izgovar-javi. Lep uspeh je dosegel tudi mešani zbor Radovljice. Sledila ie Schubertova simfonija v h-molu. Izvajali so jo v odličnem slogu združeni orkestri pod vodstvom br. Horaka. Pri vseh orkestralnih točkah so sodelovali godbeniki I. planinskega pp. iz Škofje Loke in so seveda orkester močno ojačili. Velja jim prisrčna zahvala za tako odlično sodelovanje. Nato je zapel moški zbor Kranja Adamičevo »Bog daj«, mešani pa Lajovičeve »Pastirčke«. Oba zbora sta dokazala, da uživata upravičen sloves odlične sokolske glasbene družine, z^sti odkar je priče! voditi zbor Prelovčev učenec g. Dore Matul. Istotako je pokazal visoko stopnjo glasbene kulture Babičev zbor škofjeloškega Sokola; žel je vse priznanje. Sledila je Adamičeva »Budnica«, ki sta jo izvajala mešana zbora Kranj in Radov- ljica z orkestri pod taktiko br. Horaka. Besedilo jc napisal pesnik Cvetko Golar. Dekoracijo dvorane, katero je okusno izvedel br. Maks Stupica. je dičil stih iz »Budnice«: Sloven, ne vdaj se. udari! Po mogočnem učinku »Budnice« sc je oglasila >r kolska himna »Hej Slovani«. Vsa dvorana jo je pela stoje. S tako složno pevsko manifestacijo sokolskega bratstva je bil vsestransko zadovoljivo uspeli prosvetni praznik v Kranju zaključen. Da bodo ženske glavice lepše in lepše.. Prizadevanja damskega frizerskega kluba v Ljubljani Ljubljana. 12. aprila V zadnjem času opažaano vefoko delavnost, med našim; frizerji. Nedavno ie dam-ski frizerski klub priredil veliko javno l«ro-paga.ndino friziranje. ka/fcero ie oh navzočnosti najvjšiih predstavnikov krasno uspelo. Naši frizerji so si dali nalogo pokazati našim damam vse močne novosti in dokazati .da so tudi oni zmožni enako kvalitetnih dol, kakršna vidimo v večjih inozemskih mestih. Ljubljanski damsko - frizerski klub je sicer še mlad a s svojim delom na zadnjem oglednem friziranju je dokazal, da popolnoma ustreza svojim nalogam Na zadnjem frtziranju so bile zvsovest; nostio prikazane modne novosti frizur, ki so bile Šele nedavno izvajane na Dunaju ob priliki frizerskega kongresa. Opažata je bilo. da se ie glede modernih linij frizur marsikaj spremenilo. Predvsem je h mode trajna opdulaoija s kušfcravimj kodri, ki ie tako udomačena v Ljubljani. Vse večje fn-zerske reviie prikazujejo traino ondulacijo z lepo Linijo vodne ondulacije. kar splošno uvajajo frizerski saloni po vseh večjih mestih. Trajna brez vodne ondulacije se vob- če ne praktična: ostala, ije samo še na deželi in manjših pokrajinskih mestih. Prevladujejo tudi krajši lasje, preparirani z laJiko trai.no m zaviti v kodre. Dolari lasje fa zavoji so povsod že zakljuSft svojo modo. Prt zadnjem frizjunniju ie bilo tudi opaziti velik razmah vodne ondulacije. kakršne do sedaj Ljubljana m poznala. Naše dame so mnenja: če sj da;o napraviti trajno mora biti popolnoma rzsireena. fn 8 do 9 mesecev izdržlfiva. Seveda, o lepih linijah vodnih ondulacij pa po takem ne more brfci govora. Lepa vodna ondulaoija ie omogočena pred vsem z lahko trajino da dob; las na ta način trdnost ne sme pa biti toliko izsušen. da se ne vdaja volji frizerja in želji dame. Kakšna je vodna ondulaoija. napravljena na ta način- so imele naše dame pri-lfko videti na zadnjem oarlednem frizjranju, kjer je b}.!a izvršena cela vrsta prav lepih vodnih pndnlaeii. Za lepo trajno ali vodno ondulacAio. ie predvsem treba zdrav in krepek las Zato je dolžnost vsakecra frizerja, da opozori 6voje dame na kvarne posledice prehudih preparacij jn drugih del. ki škodujejo kvaliteti lasu. Čuvanje in negovanje las spada med najvažnejše dolžnosti zavednega frizerja. Današnja moda jn napredek tehnike frizerskih aparatov nam nudi obilo novih s istemov za negovanj e las in s tem nove možnosti za izvrševanje lepih in trajnih frizur. Treha je naiše dame samo seznnnti 6 temi novostmi in jih prepričat; o doJvr^m vplivu na kakovost las in lepših linij frizur. Ljubljana je bila vedno pozna v modn-:h novostih, tako tudi v frizerskih. Da se temu izognemo, je namen damsko frizerskega kluba, da se n« sličnih produkcijah, kakršno je bilo zadnje ogledno frizfranie. seznani naše dame z modnimi novostmi jn •modo druigih mest. In ne samo to. pokazati boče t-udi nalifjne.iša in najlepša delt. Vel,iko je načinov frfziranja. ki se do danes niso izvrševali v Ljubljani, ker ni bila javnost, o njih informirana in zato tudi ni bilo zahteve po tak;h frizurah. Tako je ostala Ljubljana vedno na stopnji provm-eialnih mest. Damsko frizerk, klub si je nadel nalogo, da točno zasleduje napredek frizerske stroke in potem seznam naše dame z vsemi novostmi s pomočjo javnih predavanj in sličnih prireditev. Na ta načna hočejo dvigniti naši frizeri svojo stroko na stopnjo druigih evropskih mest. naše dame p.* seznanitij in zadovoljiti z res lepimi in kvalitetnimi frizurami. Upamo, da bo prizadevanje damsko frizerskega kluba naše dame samo veselilo, ker se bodo zavedale, da popolnoma brezskrbno lahko zaupajo svoje kodrčke strokovnjaku in bodo prepričane, da bo le-ta stmU vse. da jim očuva lepoto las in napravi najlepše frizure po najnovejši metodi. katero more nuditi frizerska stroka. Kupujte domače blago! itomče vesti * Počastitev spomina dr. LJudovita Pivka na Češkoslovaškem Odbor CJ lige, Češkoslovaška obec legionarska, podružnica v Olomucu, Neodvisna organizacija legionar« jev s krožkom prijateljev, Sokolska župa Olomuc, Sokol Olomuc, Podružnica Zveze češkoslovaških častnikov, podružnica Zveze češkoslovaških kapitanov. Podružnica Zveze bivše italijanske domobrambe, Okrajni prosvetni zbor Narodna garda 22, Pevski krožek ČSOL in Pevsko društvo šestnatska v Olomucu prirede v četrtek 15. t. m. ob 20 v dvorani podružnice Zveze češkoslovaških častnikov žalno sejo v počastitev spomina zaslužnega borca za jugoslovensko in češkoslovaško osvobojenje dr. Ljudevita Pivka. Žalne besede bo govoril dr. Bohuš VybiraL MANUFAKTURA POMLADNA •MODA ZA DAMO IN GOSPODA S8UVJI3I ;m if & - v:'*; - * Dobrovoljci iz Sarajeva in okolice so imeli v nedeljo svojo skupščino v Sarajevu. Soglasno je bil izvoljen dosedanji odbor, Zborovalci so ostro kritizirali delovanje centralne uprave v Beogradu. S posebno resolucijo so zahtevali, naj se volijo v central« ni odbor samo ljudje svobodne profesije. Če centralna uprava ne bo upoštevala te in drugih zahtev, ba sreska organizacija dobrovoljcev iz Sarajeva prekinila z njo vse zveze. Dobrovoljci so 6e obrnili na predstavnike tiska s prošnjo, naj časopisje z vsem poudarkom opozarja javnost, da dobrovoLj-ska vprašanja nikakor ne morejo priti do rešitve. V mnogih primerih imajo dobro« voljci občutek, da se njihove zadeve nalašč ne rešujejo in da se skuša dobrovoljce zlohotno predstavljati javnosti kot nekakšne materialiste. 2e 7 let čaka na rešitev kakih 8.000 prošenj za priznanje dobrovolj9tva in za dodelitev zemljišč. Dobrovoljci uvideva-jo, da je rešitev nekaterih prošenj zvezana z izdatki in da je treba počakati, ne morejo pa razumeti, zakaj se ne rešujejo zade« ve, ki ne zahtevajo prav nobenih gmotnih žrtev. Najbolji boli dobrovoljce dejstvo, da nimajo za svoje požrtvovanje nobenega priznanja jn da niso upoštevanj pri sprejemanju v državne in samoupravne službe. Ob zaključku skupščine je bilo sklenjeno, da bodo dobrovoljci iz Bosne in Hercegovine letos potovali na Krf in v Solun, da počastijo spomin svojih padlih tovarišev. * Kongres hotelirjev. V hotelu »Espla-nade« v Zagrebu je bil v nedeljo kongres hotelirjev iz vse države. Kot zastopnik ministrstva za trgovino je prisostvoval kongresu referent za hotelirstvo g. Smokvina. Za« grebška mestna občina, banska uprava in razne ustanove -o tudi poslale na kongres svoje zastopnike. Kongresu je predsedoval predsednik Zveze hotelirjev g. Kaufmann. Dnevni red kongresa je bil zelo obširen in važen, ker je ob?egal vsa vprašanja hotelirstva in najrazličnejše težave, kj so se tej stroki v zadnjih letih stavljale na pot. V lepem soglasju eo bile sprejete resolucije, o katerih bomo o priliki še poročali. * Našim obrtnim mojstrom. Letos imamo v gluhonemniioi več gojencev in gojenk. ki bodo dovršili svoje šolanie. p« bi se radi posvetili kaki obrti. Vs; so dobri, ubogljivi in pošteni, toda večinoma sirote, ki nimajo nikogar, da bi ee zavzel zanje. Stari so od 15 do 17 let in telesno dovolj razviti. Redk,j so pri nas mojstri, ki so se_ že kdai odločili sprejeti gluhonemega vajenca ali vaienko. Storili so to morda boli iz sočutja Ti-eiro iz spoznanja, da ie gluhonemec izvrstna delovna moč. ki v marsikaterem pogledu odtehta polnočutneira človeka. V kolikor mu je poman/kanje sluha težka ovira, ima pa zato fereden dar opazovanja Cklka-zano delo izvrši z največjo vestnostjo in natančnostjo ter se resnično izživlja v njem. Šola mu da^je dovoli podlajre sai se je naučil v njem z živim govorom domalega vseh onih predmetov, ki jjh nudi osnovna šola. Tsfo malo potrpljenja, ki poJdne hite ljudje iz uradov in hočejo čimprej dosečj tramvaj ali priti domov, tedaj pa je tudj promet okrog poŠte najboi,j živahem Na prvi pogled se je zdelo, kakor da stražniki iz bo," ve katerega razloga razganjajo občinstvo. Še]e polagoma pa si lahko uvidel. da im-i nj hovo »razporejanje« in usmerjanje ljud.j svoj posebnj smisel. Resni« ca je. da je navada železna srajca, zato pa so zlasti »boljši gospedie« itd. navajeni ubrati najkrajšo pot preko ulice in si niso dali dosti dopovedaitj, marveč 60 včasih iz trdih stražnikovih prijemov kar pobegnili. Seveda je to pr opazovalcih vzbud;!o precej smeha. Red je namreč red in *ega je treba spoštovati. Doslej o takem redu nismo nič vede-li, zato bo od danes naprej veljal nov red na ulici kakršen je pred pošto ali magistratom. Umikali se bomo na levo, hodili jn vorili bomo desno in če bol hotel slučajno od ogla na Aleksandrovi cesti k »Slonu« boš moral zaviti okrog stražnika kakor kolesari alj avtomobil-sti. Seveda si od novega reda vsi prav mnogo obetamo. li— Občni zbor Splošnega ženskeja društva bo v sredo 14. t. m. ob 17. v društve« nih prostorih. Dnevnj red običajen. Vabimo! u— Putnjk priredi od 23. do 26. t. m. izlet z avtobusom v Milano na mrlanskj sejem Potuje 6e s kolektivnim potnim Patom, Pri jave do 20. t. m. Cena potovanju, za aranžmane in izlete z vodiči 955 Din. Informacije prj biletarnicah Putnika v Ga« jevi u!-'ci in v hotelu >Metropolu.< u— Bufct slio« v šelrnburgov; toči iz« vrstno zagrebško pivo črno in belo, vedno 6veže! Vrček 4.50 Din. u— Izjava. Glede na notico v Jutru dne 9. t. m. izjavljam, da gdč. Štuzinova ni upra« vičena sklicevati se na ime »Plesne šole Mete Vidmarjeve«. Meta Vidmar. Iz Celja e— Jadranski večer. Pomladek Jadranske straže na celjski gimnaziji je priredil v soboto v veliki dvorani Narodnega doma »Jadranski večer«, ki je bil zelo obiskan. Najprej je dijaški orkester Glasbene Matice v Celju, pomnožen z gosti, pod vodstvom ravnatelja g. Karla SancL na zaigral državno himno. Nato je šesto-šolec Drago Loihner v lepo zasnovanem in učinkovitem govoru očrtal naloge JS in podmladka ter pomen ln poslanstvo Jadrana za našo državo. Orkester je fkladno in precizno zaigral predigro k Gretryjevi operi »Les Meprises«, altistka ga. Helena Rajhova pa je ob spremlje_ vanju orkestra a toplino in dobro glasovno tehniko zapela Schubertovo »Ob mor. ju«. Tretješoika Lea Dra^ssalova je gladko in efektno deklamirala Aškerčevo »Ribičevo jutranjo pesem«. Mešani zbor pod_ mladka JS je ped vodstvom g. prof. Knapa zapel Pregljevo »Jadranski stražarji«, Paimovo »čolni*ku«, Fremrlovo »V Korotan« in Sdhvvatbovio »Kuikovco«. Zbor še ni vpet in vravnovešen, je pa kljub temu zadovoljivo rešil svojo nalogo. Pcmladek JS je eksaktno izvajal simbo. lično vajo. Akademik g. Hcdžar je ob spremijevanju klavirja s prijetnim baritonom z občutjem zapel Vilharjevega »Mornarja«. Violinist g. Maks žumer je z lepim tehničnim znanjem in dobro inter pretacijo podal Bazzinijevo »ElegijiO«. Ob zaključku je podmladek JS v čeških naroafaih nošah s plesanjem »češke be_ sede« tako naviušiil gledalce, da je moral točko ponoviti. Klavirsko spremljeva_ nje posameznih tečk sta oskrbela osmo. Soleč Franc Rebeuschegg in gdč. Mita rakterističnih sredstev in metod moderne j Gologrančeva. ki ju pa je pri cgranju oči-dipJomacije v dobi sproščene igre velesil, vidno motilo pomanjkanje razsvetljave ki se razvija izven slehernega mednarod« nega okvira. Zunanjepolitični dinamikj sedanje dobe bo pri tem posvetil posebno pozornost. Opozoril bo na (poskuse formiranja mednarodnih front na ideološki osnovi in nas tudj v tej zvezi seznanil z glavnimi mednarodnimi problemi sedanjega časa. Skratka, predavanje bo vseskozi aktualno, kakor pove to že sam naslov. Vabljeni vsi! Vstop vsakomur prost! u— Simfonični koncert 19. t. m. v Veliki uniomskj dvorani bo prihodnji ponedeljek v našem koncertnem življenju svojevrstna •prireditev. Poleg R.imskega«Korzakova Šeherezade bo veliki simfonični orkester zaigral slovenske simfonične skladbe mladega komponista Blaža Arnjča, kj nam je doslej v naš; glasbeni literaturi ustvaril največja simfonična dela. Poleg njegove Uverture in Rajrsodije s klavirjem, bo najzanimivejši mogočni 1. stavek simfonije »Duma' na besedilo O. Župančiča. Delo je Arnič komponiral v letih 1929/31. Zaradi prevelikih tehničnih težav za izvajalce je simfonrio kasneje predelal v novo obliko, pridržujoč pri tej Je glavne teme iz prvotne« ga originala. Vsa simfonija zavzema dve uri izvajanja. V prvotni oblik; jo ie deloma izvajal Njljus na Dunaju. Blaž Arnič je doslej predelal le prva dva dela, prj njegovi delavnosti pa je verjetno, da bo še to leto »Dumo« v novi predelavi dokončal. n— Zanimivo skioptifno predavanje 8 slikami Avstrije, Nemčije, Belgije, Francije, Švice in Italije ob priliki pripravijania izleta v Pariz prjredj dne 14. in 16. t. m. ob 20. v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru v Ljubljani (Pražakova ulica) združenje železniških uradnikov. Vabljeni. Predaval bo g. Jože Jenko. pri klavirju. V splošnem je prireditev le_ po uspela. R. P. e— Šahovska simultan ka. V nedeljo po_ pcldne je igral član Celjskega šahovskega kluba g. Ivo Lešnik v hotelu »Evropi« po predavanju g. Grašerja simultanko proti 30 šahistom iz Celja in dttugih krajev. Vodstvo prireditve, za katero je vladalo veliko zanimanje, je b'-lo v rokah magistra g. Hočevarja. Gosp. Lešnik, ki je eden najboljših amaterjev v Sloveniji, je dobil 18. izginil 8 partij remiziral pa je s 4 igralci Dobil je torej dve tretjini točk. Kvaliteta igralcev Celjskega šahov skftga kluba j? razvidna iz dejstva, da je klub drugi najboljši v Sloveniji in da je Lešnik dosegel ne simultankah v raznih drugih mestih večje uspehe nego v Celju. e— Ljubijanslia opera bo gosfccvala danes v Celju in uprizorila ob 20. v Mestnem gledališču znano Verdijevo opero »Traviata«. Glavni partiji bosta pela ga. Gjungjenčeva in g. Gostič, dirigiral bo g. štritof. Predstava je za abonma. e— »Deutsche Ze.tung« je prenehala izhajati. Glasilo nemška manjSine Deutsche Zeitung«, ki je izhajalo 62. leto in sicer dvakrat na teden v Celju, je prenehalo izhajati zaradi finančnih težkoč. List je izhajal do konca vojne pod imenom »Deutsche Wacht«, po vojni nekaj časa kot »Cillier Zeitung«, nato pa kot »Deutsche Zeitung«. Kakor čujemo, bo tudi tiskarna Celeja v Celju, ki je bila lastnica lista, v soboto ustavila obrat. e— Kino Union. Danes ob 16.15 ln 20.30 velefilm »Vihar« ln tetJnik ob 18.30 matineja POHITITE » nakupom srečk drž. razr. loterije. Žrebanje L razreda 54. Kola bo U. in 1$. aprila t. 1. Veliko iz bero številk Vam nudi Zadružna hranilnica v Ljubljani, Dalmatinova 6 Srečke dobite tudi v oglasnem oddelku »Jutra« v Selenburgovl ulici. KINO - tel. 21-24 MATICA Danes zadnjikrat! prisega in ljubezen v glavni vlogi; Willy Birgel, Hansi Knoteck Režija: Kari Hartl Grandijozno filmsko delo kar hočete v glavni vlogi: Elisabeth Bergner umnzm A L L O T R I A Režija: Willy Forst Jenny Jugo — Renate Miiller, Adolf VVohlbriick e— Obupanec v Voglajni. V soboto okrog 17. se je pognal 72-letni, v Gospo ^ki ulici star-jjoči upokojeni jetniški paz nik Franc Z. z voglajnske brvi za železniško progo v Vcglajno in se je ta^oj potopil. V bližini sc bil: jetniški paznik g. Urtaan Leiban, policijski pripravnik g. Franc Bevc ter gg. Milan Strašek in Anton Fister. ki so takoj prihiteli na po-meč in izvlekli obupanca s kavljem i* vode. Z. se je kmalu zavedeL Najprej so ga prenesli v bližnjo hišo. pozneje pa so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Z. se je že pred tedni obesil v nekem poslopju v Medlogu, a so ga pravočasno našli in rešili. V obup so ga oči vidno gnale družinske razmere. e— Umrl je v nedeljo zjutraj v nekem celjskem hotelu, zadet od kapi. v 70. letu starosti g .inž. Teodor Abelmann, general ni direktor Teerega na Dunaju. Pokojnega so prepeljali z avtofurgenom na Dunaj. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »KREUTZERJEVA SONA-TA«. Ob 18.15 »NOČ V OPERI«. Iz Maribora a— Mariborski brivci, organiziranj v Združenju brivcev, frizerjev in sorodnih strok, 6o se sestalj včeraj prj »Novem sve« tu« k rednemu občnemu zboru. Poročali so predsednik Fran Novak, tajnica Fettich-Frankheimova in blagajnik Štefan Dobaj. Združenje šteje 144 članov, ki zaposlujejo 197 pomočnikov jn pomočnic ter 128 vajencev jn vajenk. Blagajniško poročilo izkazuje premoženje 15500 din. Proračun znaša 20.000 din dohodkov in prav toliko izdat« kov. Volitev letos ni bilo. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi predsednik ljubljanskega združenja brivcev in frizerjev Dor-čec ter tajnik Rožič. a— Mariborski upokojenci, organizirani v Društvu jugoslov. državnih in samoupravnih vpokojencev in vpokojemk, so se v ne« deljo dopoldne sestali v Narodnem domu k občnemu zboru. Vodil ga je zaslužni društveni predsednik vpok. dvornj svetnik dr. J. Kronvogel. Poročali so tajnik Ogorelec, blagajnik Kudelka in viš}; svetnik Vrbnjak Društvo deluje zelo marljivo in vztrajno v prid svojemu članstvu, predvsem glede rednega izplačevanja pokojnin, izenačenja pokojnin starih kronskih vpokojencev ter raz« nih, zlasti voznih, olajšav. Društvo šteje 1856 članov in ie bilo svojim članom v vseh zadevah vedno na razpolago. Društveno premoženje izkazuje 16.941 din. Dohodki iznašajo (vključno posmrtninski fond) 20.036 din. Na občnem zboru se je izglasovala sprememba pravil Pokojninskega sklada. a— Šahovske novice. Drevj ob 20. bo v »Centralu« prvo kolo šahovskega turnirja. Neposredno pred začetkom bo izžreban vrstni red igralcev. Poleg prof. Stupana igrajo prvokrat v tem turnirju tudi nekateri drugi enakomočni igralci. a— Marica Lubejeva je gostovala. V nedeljo zvečer je gostovala v gledališču v vlo* g.i Lize v »Dežel; smehljaja^ bivša mariborska subreta Marica Lubejeva in je žela toplo priznanje občinstva, ki pa ni popolnoma zasedlo gledališča. a— Posestni spremembi. Špediter Pavel Felaher je kupil od Marije Vogrjčeve m Franca Jaki j a hišo v Tomšičevi ulici št. 32 za 300.000 din. — Matevž Sprinčnik je kupil od Ivana Sprinčnika hišo v Koseškega ulica št. 117 za 23.000 din. a— Bil je samomor, ne kap. Pred tedni je umrl na Velki ob meji 82 letni prevžiU kar Jakob Senekovič. Pokojnikovi svojci so prijavili kot vzrok njegove smrtj kap. V zvezi z raznimi govoricami pa so orožniki dognali, da ie pokojni Senekovič izvršil samomor ter se v skednju obesil. Pokojnikovi svojci so ovadeni zaradi varljivega in« formiranja oblasti. Prj zakisanju so izpovedali, da eo prijavili naravno smrt zato, da bj bil pokojni Jakob Senekovič pokopan s cerkvenimi častmi. Zadeva se bo še razčiščevala pred sodniki. a— Vandalska hudobija. V Zgornji P«*-skavj so še neizsleden; storilci razbili pose« stniku Vinku škrabutu okna na verand; hiše in mu porezalj nad 40 vinskih trt. Škoda je tem večia, ker je omenjenemu posestniku podtaknila zlobna roka v začetku aprila ogenj, ki mu je uničil hišo in gospodarsko poslopje, s čimer je utrpel nad 60.000 din §kodc a — V Melju je gorelo. Včeraj okrog poldneva so bili mariborski gasilci obveščeni o velikem požaru, ki je nastal na Meljskl cesti v hiši Erne Jugove. Nemudno so se odpravili tja s tremi vozovi in Magirusovo lestvijo. Iz hiše so že švigali plameni. Gasilci so po kratkem, a hudem naporu pogasili ogenj. Kakor so ugotovili, je požar nastal v podstrešni sobi, kjer se Je pred kratkim nastanila neka nova stranka, ki je včeraj dopoldne zakurila peč z žaganjem. V njeni odsotnosti pa se je ogenj i« menda slabo narejene peči razširil na leseno steno in potem skoraj na vse podstrešje. Požar je napravil posestnici 25.000 dinarjev škode. a— V Fali je skušala 231etna Frida škrablova izvršiti samomor in je užila večjo količino bzola. Ljudje so jo našli nezavestno. Mariborski reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico kjer so Ji zdravniki izprali želodec in jo rešili smrtL — Nogometni trener — goljuf Jn tat Ma- if kazenski senat okrožnega sodišča v Ma« riboru je obsodil 351etnega zlatarskega pomočnika Žida Aleksandra Bergera, ki je v Murski Sobotj bil angažiran kot nogomstni trener, istočasno pa ie po raznih slovenskih mestih nabiral zlatnino, češ da jo bo popra- Gospodarstvo Konferenca lesnih intetrifcev in trgovcev V soboto je bila na Sušaku dobro obiskana konferenca predstavnikov Jpsne industrije in trgovine, zastopane po Zvezi industrije ev za dravsko banovino, Zdru ženju iodustrijcev za savsko banovino, Zvezi industrije ev in trgovcev gozdnih proizvodov (Zagreb) ter Zvezi lednih industrijcev in trgovcev (Sušak). Konferenci je predsedoval dr. Ernst Rekar, industrijec iz Jesenic. Po poročilih, ki so jih predložile poedl_ ne organizacije, in po izčrpni razpravi so bili sprejeti soglasni sklepi v vseh •aktualnih vprašanjih zlasti v naslednjih: 1) Glede na uredbo o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine se je konferenca ugotovila, da bi izvajanje onih določb te uredbe, ki se narašajo na reglementiranje izvoza proizvodov le-Tne_ ga gospodarstva, pomenilo za industrijo nepotrebno in škodljivo oviro za svobodo poslovanja in inicijative. Zato naj se naprosi kraljevska vlada, dla razveljavi one določbe te uredbe, ki bi se mogle uporabiti za reglementiranje proizvodnje in izvoza lesnega gospodarstva. 2) Izkušnje so dokazale, da sistemi kon ttngentiranja. preferenc in kliringov niso nikomur prinesli koristi, Itercjveč so samo ovirali normalni razvoj mednarodne izmenjave blaga, ki je glavni pogoj za normaliziranje gospodarskih razmer na svetu. Ta sistem je na umeten način usmeril mednarodno trgovino na nenaravna pota ter je omogočil povišanje cen na škodo potrošnikov, obenem pa zmanjšanje izkupička na škodo proizvajalca. Te izkušnje naj se v čim večji meri upoštevajo o priliki pra-itojaoih trgovinskih pogajanj s posameznimi državami. Zlasti velja to za bližnja trgovinska pogajanja z Italijo. Tradicionalne prijateljske zveze med jugoslo-venskimi izvozniki in italijanskimi uvozniki, ki so ostale nedotaknjene skozi vsa razdobja naših gospodarskih odnošajev z Italijo, bodo omogočile normalen " in za obe strani koristen razvoj poslovanja, ako padejo vse ovire in omejitve. V bodečih pogajanjih se je treba prizadevati. da se ustvarijo možnosti postopnega jačjega razvoja našega izvoza lesa v Italijo s čim manjšimi omejitvami in s čim večjo prožnostjo, zlasti v plačilnem prometu. Skladno s tem se moramo prizadevati, da se čimbolj omeje in ukinejo obstoječi kliringi kot najškodljivejši pojavi v mednarodni trgovini, kar velja zlasti tudi za pogajanja s Švico. 3) Glede na uredbo o minimalnih mezdah, ki stopi 13. t. m. v veljavo, je konferenca ugotovila, da je potreba akordnega dela v lesni industriji izven vsake diskusije. 4) Glede na sedanje stanje lesnega izvoza je neobhodno potrebno, da se obstoječe luke izgradijo ter usposobijo za življenjske potrebe našega izvoza. Sred_ stva novega kredita za potrebe luk naj se izkoristijo v to svrho. Obstoječe paro-plovne zveze ne zadostujejo za redni izvoz, a zlasti ne za večji izvoz v Anglijo. 5) Končno je konferenca v razpravi o splošnih razmerah v lesnem gospodarstvu ugotovila, da je povišanje cen • pripisati višjim cenam lesa na panju, ki je prišel do izraza pri licitacijah za les iz državnih samoupravnih in privatnih gozdov, nadalje višjim delavskim mezdam in zlasti povišanju vseh javnih davščin (davkov, raznih banovinskih in drugih doklad ter taks). Ker je bilo na tej konferenci zastopano vse lesno gospodarstvo iz dravske in savske banovine, ki predstavlja pretežni del našega lesnega gospodarstva, se pričakuje, da bodo na '.ej konferenci spre_ jeti sklepi meredajni za reševanje vseh vpraša.nj, ki se nanašajo na lesno gospodarstvo. Naša trgovina v bmhi proti inozemskemu kapitalu in kartelom V nedeljo tn ponedeljek ie zasedalo v Za^Te-bu Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Zborovanja eo se udeležili zastopniki vseh zvez v državi ter so v teku razprav orisali težaven položaj legalne trgovine, ki se mora na en; stranj boriti proti konkurenci raznih zadrug. na drugi strani pa proti konkurenci tujega kapitala, ki vedno bolj prodira v naše gospodarstvo in uživa vrhu tega še razne pr.vjlesniie, dočim se nalagajo trgovini in sploh domačemu gospodarstvu vedno večja bremena. Svoje stališče so tr-govej obeležili v resoluciji, ki se glasi: Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj kraVeVne Jugoslavije .je na svojem zasedanju, ki se je vršilo 11. in 12. aprila 103" v Zagrebu in na katerem so bile zastopane vse zveze v državi, ugotovilo: Da se nahaja naša trgovina in sploh vse na.še narodno gospodarstvo v težavnem skoraj brezupnem položaju. Centralno predstavništvo ie po vsestranskj razprav; prš!o do zaključka, da so temu vzrok naslednje okoliščine: V Jugoslaviji obstoja nezaželjen dotok tujega kapitala, ki rse bolj posega v področje legalne domače trgovine. S pomočjo tujega kapitala se ustanavljajo v Jugoslaviji podružnice raznih industrijskih podjetij. industrijske prodajal ni ce in velebla govni-oe. ki _ vrhu tega uporabljajo nestrokovno osebje, zlasti bedno plačano žensko osebje ter z mebankaoj-o dela onemogočajo vzgojo trgovskega naraščaia naše nacionalne trgovine. Domača, trgovina hurlo trpi zaradi favorfeiraiVa raznih na,bavlj,?lrih zadrug. Legalno trgovstvo v zvezi s tem jzree.no pouclania, da nima ničesar proti zadružništvu. dokler posluje v mejah svojega delokroga in se n^ bav- s prodn;o vsega jn tudi onega blaga, kj sipada izključno v delo- krog legalne trgovine, ne da bi pri tem nosila ista javna bremena, kakor jih mora nositi legalna trgovina. Poleg vsega tega ie poslabšan položaj trgovine še s tem. da obstoja pri nas popolno prosto karteliranje industrijo in kontroliranja trgovcev od strani kartelov zaradi česar se ne more razvita svobodna prodaja blaga in s tem tudi svobodna konkurenca. S tem je onemogočeno svobodno jn lojalno tekmovanje med trgov ci, dečim lahko kartelj neupravičeno in nekontrolirano navijajo cene. kar pa iavnest docela neupravičeno pripisuje v greh trgovcem. Način razdolževanja na korist posameznih in na škodo vseh ostalih stanov.^ je spravil trgovino v posebno težaven položaj. Trgovci so ostal; popolnoma nezaščiteni. z zakonom o izvensodni poravnavi pa se trgovin« naravno« t upropašča. Zakon o neposrednih davkih se ne izvaja v vseh svojih odredbah in se uporablja neenako napram velikim firmam in napram posameznim trgovcem Z neenako obremenitvijo v posameznih banovinah od strani samoupravnih korporacij. se ustvarjajo v državi različne davčne fronte, kar popolnoma onemogoča pravično jn pravilno izmenjavo blaga. Brez potrebe se tudi zavlačuje novelizacija gospodarskih zakonov. Predlogi in zahteve trgovskih organizacij se ne upoštevajo, pač pa se hitro in ugodno rešujejo naupravjčene zahteve predstavnikov tujega kapitala ki uživajo v vsakem pogledu pomoč. Iznašajoč vse to pred širšo javnostro izjavlja-o predstavniki trgovskega stanu, da se danes bore s poslednjimi »'lami ne samo za svoje koristi, nego za koristi vsega narodnega gospodarstva jn s tem tudi za koristi vsega naroda in države. Trgovske organizacije apelirano na vso javnost na»j pravilno pojmuje položaj domače trgovine in jo podpre v nTenih upravičenih stremi ien jih. Poostrena kontrola nad podjetji, predmete Nedavno smo poročali, da je bila ravna telju tvornice špirita grofa Bombellesa naložena kazen 144 milijonov Din, ker je odvajal špirit skozi tajne cevi izven državnega kontrolnega merila. Do odkritja tihotapstva je prišlo docela slučajno. V tvornici špirita grofa Bomoeliesa je šla leta in leta para iz kotlu po posebni cevi v sod, za katerega ni vedel organ finančne kontrole. Ta trošarinsko tehnični prestopek tudi ni ugotovil organ finančne kontrole, temveč neki delavec. Sploh je tihotapstvo nszatrošaiinjenega špirita v zadnjem času, kakor to zatrjujejo zlasti trgovci z alkoholnimi pijačami, zavzelo velik obseg. Zato je bilo v interesu dr_ žanvih financ in intere-iu legalne trgovine nujno potrebno, da se izdajo ukrepi proti takim mahinacijam. Finančni minister je pravkar izdal pravilnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini. PravilnriJk se zlesti nanaša na kontrolo podjetij, ki proizvajajo tro. šarinske predmete. pri podeljevanju koncesij za gradnjo podjetij za podeljevanje trošarinskih predmetov, kjer spada podeljevanje koncesije po obstoječih predpisih v pristojnost finančnega ministra, sme finančni minister od csefoe, ki zahteva koncesijo, zahtevati, da prej položi kavcijo kot garancijo, da bo podjetje v resnici zgrajeno in da bo pričelo proizvajati trošarniski predmet v roku. kj je naveden v koncesiji. O višini in načinu polaganja kavcije bo odločal finančni minister posebej v vsakem primeru. Ko koncesionar izpolni po. goje, predpisane v koncesijski iistini, se mu povrne kavcija. Če pa pogojev ne izpol ni, to je, da ne zgradi tvornice ali ne prične 2 obratovanjem v določenem ro_ ku, preneha veljavnost koncesije in pro. pade tudi kavcija v korist države. Ce kioncesiotnar ne izkoristi podjetje z najmanj 50% kapacitete. razen če to preprečijo izredne okolnosti. neodvisne od njegove volje, lahko finančni minister pre pove koncesionarju obratovanje za določeno dobo ali pa mu lahko vzame konce-sij o. Letno ka^c^e+o podjetja ugotav- lja daivčni oddelek finančnega ministrstva po svojih strokovnih organih takoj, čim podjetje prične obratovati. Kadar nastopi izreden nepredviden dogodek, zaradi katerega koncesionar ne more izkoristiti kapacitete podjetja, je to dclžan verodostojno opravičiti in prijaviti pred potekom tekočega produkcijskega razdobja. Kontrolo naprav v trošarinskih podjetjih in tehničnega postopanja pri produkciji vršijo finančni kontrolni organi. Zato je prepovedano podjetjem brez predhodne prijave in odobrenja pristojne finančne oblasti postavljati kakršnekoli instalacije ali naprave, kakor n. pr. cevi, vode, pipe, ventile, aparate itd., zlasti naprave, s ka terimi se lahko trošarinski predmet proizvaja predela ali odvaja. Organi finančne kontrole, kakor tudi organi višjega finančnega oblaetva, so dolžni stalno kontrolirati trešarinska podjetja v tem pravcu. Za uporabo kazni po čl. 45 a zakona o državni trošarini zadostuje že dejstvo, da so take instalacije ali naprave postavljene brez predhodne prijave in odobrenja, ne glede na to, ali so bile upo rabljene v svrho, za katero so bile postavljene. Zato finančna oblasti ni dolžna dokazovati ,da so se te napTave uporablja le, ker ustvarja že obstoj take instalacije zakonsko osnovo za kazen, če pa se še ugotovi, da se je z uporabo instalacij ali naprav gie glede na to, ali so prijavljene in odobrene ali ne, vršilo tihotapstvo trošarinskih predmetov, se odgovorna oseba kaznuje še posebej zaradi tihotapstva po čl. 34 zakona o državni trošarini, v tem primeru se za izračunanje prikrazšane tro šarine ki služi za odmero denarne kazni, vzame ona količina trošairin^kih predmetov, ki se lahko skozi omenjene instalacije 'ali naprave pretihotapi z nepretrgano uporabo skozi 3 mesece. Preiskave in ugotovitve vseh prestopkov po zakonu o državni trošarini, lahko pravnoveljavno pričnejo in izvršijo tudi višje finančne oblasti preko svojih organov, zlasti v primerih, kadar važnost delikta ali državni interesi zahtevajo neodložljivo in nujno postopanje ali posebno strokovno spret_ nicst preiskovalnih organov. Ogromno povečanje dobičkov borskega rudnika Iz Pariza poročajo, da je uprava Francoske družbe borskih rudnikov sklenila predlagati občnemu zboru znatno povišanje dividende ki bo znašala za preteklo leto pri prioritetnih delnicah 275 frankov, pri ostalih delnicah pa 272.36 franka. Občni zbor se bo vršil 13. t. m. v Parizu. Ob tej priliki bo uprava predložila poročilo o delih za razširjenje instalacij na rudnikih in o gradnji rafinerije za baker. Podatk io bilanci te družbe nam Se niso znani. Dividenda te družbe se je že zadnja leta stalno dvigala in bo predlagana nova dividenda skoro dosegla rekordno višino iz leta 1929. V zadnjih letih je družba izplačala na prioritetne delnice naslednjo divi-dendo: 1. 1931. 50 frankov 1. 1932. 60 frankov 1. 1933. 130 frankov 1. 1934. 130 frankov 1. 1935. 160 frankov 1. 1936. 275 frankov Iz višine dividende se da sklepati, da se je čisti dobiček družbe lani skoro dvignil, saj bo družba samo na dividendah Izplačala 41 milijonov frankov (92 milijonov Din), medtem ko je lani izplačala na dividendah 23.7 milijonov frankov, vse to pri delniški glavnici, ki znaša le 15 milijonov frankov. Cisti dobiček za lansko leto bo torej znašal kakih 45 milijonov frankov (preko 100 milijonov Din). Pri tem je treba poudariti, da se je lani cena bakru sicer prav ugodno razvijala, .vendar je bila še precej manjša, nego je letos. Na london ske m trgu se je cena lani zvišala med 35 in 50 funtov za tono, medtem ko znaša sedaj okrog 75 funtov. V letošnjem letu bo torej družba pri sedanjih cenah dosegla še mnogo večji dobiček, nego ga je zabeležila lani. Višina dividend te družbe nam priča, s akšnimi bajnimi dobički izkoriščajo tujci naše rudno bogastvo. Poslovni davek pri dobavah zastopništvom in podružnicam Finančni minister je lani 16. decembra izdal uredbo o plačevanju skupnega prometnega davka pri dobavah blaga podružnicam in osebam, ki so s proizvajalcem v interesni skupnosti. Glede na predloge gospodarskih organizacij ye finančni minister sedaj z uredbo od 22. marca (Službeni list od 7. t. m.) deloma spremeni! določbe prvotne uredbe od 16. decembra. Nove določbe so naslednje: Ako dobavi proizvajalec, ki je zavezan skupnemu prometnemu davku, blago svojemu zastopništvu, podružnici ali pomožnemu lokalu, ali pa kaki pravni odnosno fizični osebi, s katero je v interesni skupnosti, bodisi za nadaljnjo prodajo ali za predelavo odnosno dodelavo, tedaj ne sme biti osnova skupnega davka nižja od tržne cene, zmanjšane za 10°/o. Proizvajalci so dolžni prijaviti že obstoječe interesne skupnosti pristojni davčni upravi najkasneje do konca aprila t. L novo nastale interesne skupnosti pa v roku 15 dni od dne. ko nastanejo. Brez posebnega dokazovanja ja smatrati, da obstoji interesna skupnost med proizvajalcem in drugo pravno ali fizično osebo, če znaša dobava drugi osebi več kakor 15% skupne količine ali produkcijske vrednosti blaga, ki ga proizvajalec da v promet v teku koledarskega ali poslovnega leta na področju naše države. Obstoj take interesne skupnosti mora proizvajalec prijaviti pristojni davčni upravi najkasneje mesec dni po koncu koledarskega odnosno poslovnega leta. Gornje določbe veljajo za poslovanje od začetka letošnjega leta. Proizvajalec, ki ne prijavi v določenem roku obstajanje interesne skupnosti v gornjih dveh primerih, se kaznuje z denarno kaznijo 50.000 do 300.000 Dm. Kazen izrekajo prvostopna davčna obla-stva, kar pa ne izključuje posebne kazni zaradi davčne utaje. Gospodarske vesti = 40 milijonov Kč za češkoslovašk turiste v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali se vrše v Beogradu pogajanja s Češkoslovaško zaradi preureditve klirinškega plačilnega prometa. Pri teh pogajanjih se proučuje tudi češkoslovaški predlog glede financiranja turističnega prometa Cehoslo-vakov na breme klirinške terjatve Češkoslovaške v naši državi. Do 1. t. m. so češkoslovaške ustanove izdale že dovoljenja za znesek 40 milijonov Kč za turiste ki bodo posetili Jugoslavijo. = Turistični denar. Poročali smo že, da je finančni minister z odlokom od 26. marca pooblastil Narodno banko, da sme ikupoivaJti svobodne devize po ppsebnih tečajih za ustvarjanje »turističnih« dinar jerv. Turistične dinarje bo prodajala za svobodne devize preko pooblaščenih zavodov izključno Narodna banka po določeni relaciji 252 Din za 1 angleški funt. po. oblaščeni zavodi pa ganejo prodajati turistične dinarje samo za račun inozemskih denarnih zavodov, in sicer na ibazi 250 Din za 1 angleški funt. Domači pooblaščeni zavodi ne smejo prodajati turističnih dinarjev neposredno inozemskim turi stom, ker smejo inozemski turisti nabav, ljati turistične dinarje samo v inozemstvu pri korespedentaih jugoelcvenskih pooblaščenih zavodov. Izplačila turističnih dinarjev se smejo vršiti samo proti predložitvi potnih listin do zneska 12.000 Din mesečno za osebo, in to v 10 dnevnih obrokih po 4000 Din. Kot inozemski turisti se smatrajo samo one osebe, ki ne stanujejo stalno v naši državi. Inozemci, ki stanujejo stalno v naši državi, torej ne morejo kupovati turističnih dinarjev. t= Naraščanje carinskih dohodkov zaradi večjega uvoza. Statjstjke o našem uvozu za marc še nimamo, pričakovati pa je, da se je naš uvoz v tem mesecu znatno povečal. kajti carinski dohodki so bili v pre« teklem mesecu izredno veliki. Dosegli so 108-0 milijona Din nasprotj 80.6 milijona D im v lanskem marcu. Skupaj so znašali v proračunskem letu 1936/37 carinski dohodki 840.1 mililona Djn. to je 87. 5 milijona Din ali 12.4°/o več nego v prejšnjem letu in 209.1 milijona Din ali 33°/o več nego v najslabšem letu 1933'34. Borze 12. aprila Na ljubljanski borzi je med ofieielnimi tečaji v skladu z zunanjimi notacijami po novno popustila deviza Pariz. V privatnem kliringu so bili avstrijski šilingi zaključeni po 8.00, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem . privatnem kliringu so se trgovali avstrij- j Dražestna mlada dama... ali" le Ta „ali" velja mogoče zoprni barvi zobne prevlake njenih zob. Zakaj se izpostavljat} taki kritiki? Kupite še danes tubo zobne paste Chlorodont; ta {e sestavljena iz mikroskopsko finega čistilnega jedra, ki Cesto že po enkratnem čiščenju odstrani zoprno barvo zobne prevlake. Razen tega ima Chlorodont čudovito osvežujoč okus. Zahtevajte po svoji 2el|i peneči ali ne peneči se Chlorodont. obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. o r o d on t »ki šilingi po 8.00 (v Beogradu po 7.98), angleški funti po 238, in grški boni po 31.375, medtem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2.25. Nemški klirinški čeki so nekoliko popustili in stane, jo v Ljubljani 12.04 v Beogradu 11.9889 in v Zagrebu 12.0150 odnosno za konec maja 12.10. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 407.50—409 (v Beogradu po 408.50— 409). Promet je bil še v 7«/, Blairovem posojilu po 86—86.50 (v Beogradu po 86.50) in v delnicah Dubrovačke po 350. Devize Ljubljana. Amsterdam 2399.66—2414.25 Berlin 1760.02—1773.90, Bruselj 737.94— 743.01, Curih 996.45—1003.52, London 214.28—216.34, Newyork 4361.05—4387.32, Pariz 196.27—197.71, Praga 152.94— 154.04, Trst 229.84—232.93. Curih. Beograd 10, Pariz 19.63. London 21.54, Newyork 439.75, Bruselj 74, Milan 23.14, Amsterdam 240.60, Berlin 176.70, Dunaj 81.10, Stockholm 111.0250^ Oslo 108.2250, Kobenhavn 96.15, Praga 15.35. Varšava 83.30, Budimpešta 86, Atene 3.90 Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Držanroe vrednote: Vojna Skoda 408—406.50, za april 408—409, za maj 408.50 den., 4% agrarne 52—53, 7*/» invest. 88—89, 7«/, Blair 86.25—86.50, 8°/. Blair 94—95.50; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 194—196, Trboveljska 260—280, Sečerana Osijek 210—220, Se-čerana Veliki Bečkerek 650—700, Gutman 50—60, Osiječka ljevaonioa 170 den., Duhjcvačlka 350—355, Ocearria 270 den., Jadranska 400 den., Danica 41 bi., Isis 16 den. Beograd. Vojna škoda 409—410 (406.50 —409), za maj 408 den. (408). za junij 408—408.50, 4®/» agrarne 52—52.50, 4% .severne agrarne 51.50 den., 6% begluške 76—76.50, 6»/o dalm. agrarne 74.25 den. (74.25—74.50), T>/» stabiliz. 87.25 den. (87.50)) 7»/« Blair 86.50—86.75 (86.50), 8°/o Blair 95.25—96.25, Narodna banka 7200—7300, PAB 195.50—197 (195). Blagovna tržišča SITO 4- Chleago, 12. aprila* Začetni tečaji: Pšenica: za maj 139, za juh j 125.50, za sept. 121.75; koruza: za sept. 111. +' VVlninipeg, 12. aprila. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 146, za julij 140, za okt. 124.1250. 4- Novoeadska blagovna borza t m.) Tendenca nesprem Pšenica: baška, sremska 178 — 180, slavonska 178 — 180, banat« ska 176 — 180. baška. potiska 185 — 187 Oves: baški, sremski, slav. 102.50 — 105. Ri. baška 144 — 146. Kornza: baška »n sremska 95 — 97. banatska 93 — 95. Moka: baška in banatska >0g< in »Ogg< 255 — 265 >2c 235 — 245. >5« 215 — 225: >6< 185 — 195: »7« 155 _ 165: »8« 110 — 115. Otrobi: baški, banatekj 88 — 91. Fiiol: baški beli brez vreče 240 — 245. Dr« Karel Laznik f Celje, 12. aprila Na Cankarjevi cest; 9. je danes dopoldne po kratkem trpljenju umrl odvetnik dr. Karel Laznik. Pokojnik 6e je rodil 28. julija 1882. v Stranicah pri Konjicah. Gimnazijo je dovršil v Celju, pravo je študiral v Grad« cu. Izpočetka je sodeloval v pisarni notarja Baša v Celju, nato pa kot odvetnik kon* cipdeiut v pisarnah dr. Josipa Serneca jo dr. Frana Majerja. Leta 1907. se je poročil z gdč. Hedviico iz znane narodne rodbino Skoflekove iz Nov© cerkve pri Celju. Med vojno je bil pokojnik kot odločen nacionalist izpostavljen hudemu pregajanju. Leta 1921. je v Celju otvoril lastno odvetni« ško pisarno. Mnogo let je bil član občinskega odbora in občinski svetovalec, nekaj let pa tudi finančni referent bivše celjske oko« liske občine. Gasilska četa Gaberje ga šteje med svoje ustanovitelje. Z vnemo je vodil Splošno gradbeno družbo v Celju kot njen predsednik. Bil je član starešinske organiza cije »Triglava«, Sokola. CMD in drugih na« rodnih in kulturnih organizacij. Jugoslovenska nacionalna stranka je z njim izgubila zvestega člana in pobornika. Pokojnik je bil plemenitega in iskrenega značaja. Za njim žaluje širok krog prijateljev in znan« cev. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Žalosten konec svatbe Maribor. 12. aprila V Zgornjem Radvanju se je v soboto zvečer zbralo v neki gostilni več fantov in deklet k svatbi. Vso noč so se veselili. Tudi v nedeljo so bili še na nogah, popoldne pa so se nazadnje odločili zaključiti svatbo, bodali so se domov. Neka skupina fantov e le krenila po cesti proti Radvanju, da ji tamkaj nadaljevala zabavo. Nenadno je nekdo sunil Ivana Pena v potok kraj ceste. Co se je ta izkobacal iz potoka, je bil zelo ogorčen zaradi neumestne šale. vendar ni prišlo tedaj do hujšega prepira. Pen sam se je odpravil domov. Toda kmalu nato so se fantje razvneli in sprli. V pretepu o je izkupil 22-letni Anton Vicman iz Rad-vanja. ki so mu hudo poškodovali lobanjo. Mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Fantje pa so se sami odpravili na domove treh, napada osumljenih tovarišev ter so jim razbili vsa (Jena v hišL Zadevo •jreiskujejo orožniki. Mlada žrtev strele Kamnik, 12. aprila. Danes okrog 3. ure so se pričeli zbirati nad Kamnikom črni oblaki. Kmalu se je med treskanjem razdivjala strašna nevihta, 'ričela je padati tudi toča, ki je kmalu pobelila vso okolico. Na Vrhpolju pri Kamniku pa se je zgodila huda nesreča. Družina posestnika Debevca je šla v bližnji gozd nabira* dračje. Ko ee je vsula toča, so se oče. mati in sin skrili pod bližnje skale. Nenadno je treščilo v drevo, pod katero so je bil postavil 23-letni posestnikov sin France. Strela ga je oplazila in se je nezavesten zgrudil na tla. Tudi očeta in mater je omamila Ko se jc oče prebudil iz nezavesti je občutil hude bolečine v desnici hkratu pa je videl, kako sta blizu njega ležala negibna sin in žena. Naglo jo je ubrai v vas in sklical ljudi. Nekaj domačih fantov je nesrečnega Franceta preneslo v hišo posestnika Svetica, kamor je bil iz Kamnika pozvan tudi zdravnik dr. Pucelj. Se proti večeru so skušali Franceta z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Le malo pa je upanja, da ga bodo rešili najhujšega. Fant je edini sin in bi »e moral v kratkem poročiti. Nesreča, ki se mu je pripetila, je napravila na Vrhpolju, pa tudi v Kamniku turoben vtis. Nemška ljudska fronta Pariz, 12. aprila br. Včeraj je bilo v Parizu ustanovno zborovanje tako zvane norrv ftke ljudske fronte. V tej fronti so 6e združili predstavniki vseh demokratičnih biv^h nemških poijtičnjh strank, ki so morali po begnifci v inozemstvo. V svoem nroelasu na-glašajo, da se hočejo iz inozemstva boriti proti diktaturi v NemčVj in za obnovo demokratičnega režma. ki edini more rešiti Nemčijo h sedoniega kaosa. Berlin, 12. aprila, br. Nemške oblasti so danes zaplenile največjo množino inozemskih listov, kar pomnijo nemški uradniki v teku zadnj h let. Zaplenjeni so bil; vsi francoski, angleški. beLgiijskii in švicarski listi, ki so objavili proglas včerai v Parizu ustanovljene nemške ljudske fronte. Nemškim listom ye na:strož=e prepovedano objaviti o tej akciji le najmanjšo vest. Kon-troJa na francoski meji je bila izredno poostrena da b; preprečili vtihotapiienje proglasa v Nemčijo Kljub temu so danes že v Berlinu izsledili več letakov, ki objaviia-(jo ustanovftev nemške ljudske fronte jin pozivajo zlasti nemško delavstvo, naj se priključi temu pokretu m podpre akoijo za obnovo demokratičnega režima. Predsednik rumunskega parlamenta v Pragi Praga, 12. aprila, br. Predsednik rumunskega parlamenta Saveami, ki se mudi kot gost češkoslovaškega parlamenta v Pragi, je dopoldne obiskal v spremstvu poslanika Guranesca Hradčane. kjer ie položil na grob Neznanega junaka venec. Nato je Saveanu obiskal predsednika poslanske zt>ornice Ma-lypetra in predsednika senata dr. Soukupa. Potres v Slavoniji Slavonska Požega 12. aprila, p. V Požegi. kakor tudi po vsei okolici ie bdi danes močan potres, ki je po nekaterih okoliških vaseh naprav;] prav občutno škodo. Posebno so biie prizadete va6i Ruševo Dedina Reka Jn Veliki RHjč. V Ruševu so hudo poškodovane občinska zgradba, obe ljudski 6o)f. orožmška postaja in katoliška cerkev, kjer so nastale večje razpokline. Vse te zgradbe so moraii zapreti Cerkev je tako hudo poškodovana, da se lahko vsak hip podre. A. den Doolaard Praške »Literarni noviny« z dne 13. t. ni. so priobčile razgovor s holandskim pisateljem A. den Doolaardom. ki se je nedavno mudil v Pragi. Iz razgovora posnemamo, da je ta pripovednik jn žurnaliet tudi poznavalec Balkana, kj vjdi na Balkanu sevoi drugi dom«. Vzlic temu je njegovo ime in delo pri nas neznano. A. den Doolaard se je rodil L 1901. in se je 1. 1928 umaknil e poti urejenega življenja in kariere, da bi spoznal nižine današnje družbe. Nainotiil se je v Francijo in bil tedaj nekaj časa dninar na kmetih im po-Strežček v mareejskem pristanišču: »Bila je to zame zelo važna doba«, pravi, >kersein Jahko spoznal, kaj je ljudstvo«. Od J. 1930 je žurnalist Mudil se je v Beogradu in odkril holandskemu svetu Balkan z njegovimi kontrasti in komilaši. 0 teh zanimivih doživljajih nemara že kdaj napiše avtobiografski roman. Potlej je odšel v Albanijo. Tu je nastal njegov roman o krvni osveti »Gostilna prj treh podkvah«, in potopisna reportaža »Evropski divjaki«. Cemu divjaki? Je to aluzija na mnenje nekaterih piščevih angleških sopotnikov, češ, da so ljudje, ki ne nosijo trdih ovratnikov, divjaki. Iz balkanskega sveta so posneti tudj potopisni zapiski »O svobodi in smrti«. Svoje najboljše delo, roman »Orientespress«, je A. den Doolaard pisal v Beogradu, v Skoplju, v Zagrebu, v Sofiji, v Plovdivu, v Parizu, v Amsterdamu in v Zakopanem. Sodeloval ie tudj pri izdelavi znanega filma »Vihar nad Mont Blancom«. Bil je avstrijski dopisnik največjega hoJandskega socialnodeuiokral-skega lista »Het Volk«; zaradi 6vojih dopisov je bil leta 1935 izgnan iz Avstrije. Sedaj piše planinski roman »Velika puščava«, namerava pa tudi spisati balkanski roman »Svatba sedmih ciganov* Spisal je dve politični knjngi, katerih ena se tiče komitašev O svojem pisateljevanju pravi: »Nimam nič kaj rad današnjega modrovanja in pretre-sanja svetovnih problemov v romanih. Hotel bj pisati knjage, katerih psihologija bi bila izražena z osebami dejanji in slikami. Priznavam, da imam rad romantiko in mislim, da se mi tega nj treba sramovati«. 0 sodobni nizozemski literaturi pravi, da efi poča&j krči pot v svet. Z ene strani sta Timmermanns m Coolen, z druge Helmman, Jef Last, Fabrizius, De Vries, Lulots. To 6o imena, ki predstavljajo novo holandsko literaturo — A den Doolaard je navdušen prijatelj Češkoslovaške. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! »JUTRO« St. 53 6 b Ibtdč. & IV. 1937 Božanski veter" dosegel rekord na progi Tokio - London Prošli teden v petek popoldne ob pol 16. uri Je pristalo na Croydonu pri Londonu japonsko letalo »Kamikaze« (Božanski veter). Sprejela ga je tisočglava množica s polnoštevllno japonsko kolonijo, kajti letalo sta vodila pilot Jinumo in CukagašL Od Tokija do Londona (blizu 16.000 km proge) sta ob povpre&ri brzini 320 km rabila 93 ur. Rekord je tem pomembnejši, ker so doslej Japonci igrali v letalstvu nekako podrejeno vlogo. Aparat je iz japonskega materijala in je bil izdelan na Japonskem. Slika levo zgoraj: »Kamikaze« v zraku — Spodaj: Ob pristajanju v Croydonu — Na desni: letalca čukagaši (levo) in Jinumo pred aparatom Nova prestolnica Turčije je starejša od Carigrada Angleški učenjak dr. Rendel Harris je prišel na podlagi jezikoslovnih zaključkov do prepričanja, da je Ankara, sedanja prestolnica Turčije še dosti starejša od Carigrada. Po njegovem sega zgodovina tega mesta daleč v čase starih Egipčanov in ti naj bi ga bili ustanovili Dr. Harrig odločno nastopa proti razširjenemu mnenju, da stan Egipčani niso bili pomorsko ljudstvo. V nekih dobah bi drugo pa na južni obali Arabske. Ce so prišli Arabci tako zgodaj do grške severne obale — Adramitium ima nam rei zelo staro zgodovino — zakaj naj bi zaostajali Egipčani ? Tako je dr. Harris raziskoval prastara imena tudi ob Črnem in Kaspiškem morju ter v notranjosti teh dežeL Tu je naletel na maloazijsko kra_ ljestvo Galatijo, ki je imelo tri province: Anciro (Ankaro), Tavium in Pesinus. V Spomenik preporodltclja Turčije Kemala Ataturka v Ankari »e v tem pogledu lahko primerjali celo s Feničani. Da je temu tako, je začel sumiti najprvo, ko se je zamislil nad podobnostjo imena »apokaliptičnega otoka« Pat ma in mesta Pitoma, ki so ga z mestom Ramzesom vred zgradili Izraelci za fara_ ona. Našel je še druge razloge, ki dokazujejo egiptski izvor imena Patmos. Po_ tem je našel podobnost med mesti Adra-mitijem in Hadrmavttom. Prvo je bilo mesto na obali severnega Egejskega morja, tej deželi so prebivali po starem izročilu trije kelteki rodovi. Dr. Harris pa je našel kmalu podobnost med imenom Ankare in krajevnim imenom Angra, ki Je v Afriki, posebno v zapadni Afriki, zelo pogosto. Ime province Tavija sliči egiptske_ mu imenu Tavi, ki pomeni »dvojno kraljestvo«, za Pesinus pa še ni našel razla_ ge v egipfcsifcetm smislu. Znanost Harriso-vih domnev ne odklanja brez nadaljnjega, čeprav so dovolj smele. Obisk turških državnikov v Beogradu V nedeljo zvečer sta prispela v Beograd na obisk turški min. predsednik Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždj Aras 5, za domoljubne namene Lady Lucie Houttonova, ena najcrigi-nalnejših žena, kar so jih imeli na Angleškem, je ostaviia, kakoT poročajo, samo poldrug milijon funtov šterlingov. Ustanoviteljica Schneiderjevega pokala, finan. sirka ekspedicije na Mount Everest in na zadnje lastnica ultrapatriotičnega lista, je pred enajstimi leti po svojem možu podedovala 7 milijonov funtov šterlingov. j V desetih letih je torej izdala 5 in pol milijona funtov, a to večinoma za patrio-tične namene. Požar v Manili Filipini so otočje neprestanih velikih katastrof. Iz Manile so sporočili, da divja v tamkajšnji gosto naseljeni četrti reve_ žev ogromen požar, ki ga veter čedalje bolj širi. Zgradbe so tam skoraj vse lesene, zato ni čudno, če bo vsa četrt pogorela. Po zadnjih vesteh je ostalo brez strehe že 20.000 ljudi. Mnogo prebivalcev iz tega okraja pogrešajo in menijo, da so zgoreli. Stvarno škodo cenijo dcslej na milijon dolarjev. Razen gasilcev si prizadevajo obvladati ognjeni element vojalu ame riške garnizije. Ledenica iz papirja Papir, ki ohrani meso sveže celih SS ur Misel takšnega zavijalnega materiala, ki bi imel konservirajoč učinek za živila, posebno na meso, ni nova. Skoraj v vseh deželah, kjer izdelujejo papir, so že poskušali, da bi izumili papir takšne vrste, ki bi hranil kvarljiva živila. Takšni poskusi pa doslej niso uspevali, deloma zavoljo kemičnih snovi za impregnacijo papirja, ki same na sebi niso ugodno učinkovale na živila, deloma zavoljo tega., ker kemične snovi, ki so jih uporabili, niso bile v soglasju z zakoni o živilih. Sedaj so v Avstriji izdelali papir, ki ima lastnost, da ohrani vse vrste mesa do 55 ur in celo v toploti, ne da bi se pokvarile. Ta metoda konserviranja se da uporabiti seveda tudi za druga živila. Ne samo gospodinje. tudi turisti, vojaški aprovizacij-ski uradi i. t. d. bodo znali ceniti novo vrsto papirja. preprečila operacijo Smrt mlade bolnice * pobuda za zanimiv proces Težke posledice je imela hotelska stavka v nekem detroitskem nebotičniku. Hotel je bil v 36. nadstropju in za bolne osebe bi bilo nemogoče zapustiti hiJo brez lifta. VVe osebje je zastavkalo in hotelski gostje so prišli v nevaren položaj. Sobni telefoni niso delovali, bilo je nemogoče poklicati zdravnike ali dobiti živež. Končno so se nekateri mlajši gostje peš napotili skozi vseh 36 nadstropij do najbližnjega policij- skega komisariata in prosili za pomol. Policija je tudi takoj intervenirala in aretirala vse stavkujoče osebje. Med tem se je bil položaj neke mlade, bolne ženske s tem, da je niso pravočasno operirali, tako poslabšal, da je po nekoliko urah umrla. Javnost zahteva sedaj energično, naj se stavkujoče osebje, ki je bilo krivo te usodne zamude, postavi pod obtožbo umora pred sodnike. železnic — dlplomatka Gospa JeSferson Barden Harrimanova, Norveškem na Ameriški državni predsednik Roosevelt, ki je dal v svojem reoriganizacijskem delu ameriškim ženskam možnost, dia zasedejo vodilna mesta v državnih uradih, jim je odprl tudi pot do diplcmatske kariere, že pred tremi leti je poslal go. Ruth Bryan Owenovo na poslaniško mesto v prestolnico Danske. Ta pa je pred kratkim to mesto zapustila, ko se je poročila z danskim gardnim časlndkom Rohdejem. Sedaj je predsednik poslal go. Jefferson Borden Harrimanovo kot poslanico na Norveško. Nova poslanica šteje 66 let in deluje že več nego 30 let v ameriški demokratski stranki. L. 1912. je organizirala Američanke in je pripomogla k izvo_ litvi predsednika Wilsona. Pozneje je bila v raznih državnih uradih pred nekim časom pa je z uspehom položila diplomatski izpit in so jo nameravali poslati na Irsko. Ga. Harrimanova. je seStrična nekdanjega slovitega ameriškega želeniiš-kega kralja Harrimana. Kronanje v filmu Kakor pišejo londonski listi, namerava britska radijska družba prenašati del svečanosti kronanja s televizijo. Prenašali ae bodo prizori iz velikega sprevoda, ki bo sledil kraljevi dvojici po kronanju r Weat-minsterski opatiji, in sicer dotlej, da bo ta sprevod dosegel Hyde Park Corner. Spor za najdenino Namesto četrt milijona Kč — samo 8400 Kč Poročali smo o nenavadni najdbi, ki jo je napravil praški mizarski pomočnik ža-kovski. Našel je na cesti damsko torbico, v kateri so bile hranilne knjižice in razni papirji v skupni vrednosti 4 in pol milijona češkoslovaških kron. To najdbo je oddal takoj na policiji in so praški listi pisali, da mu pripada najdenina skoraj četrt milijona kron. Sedaj pa kaže, da bo stvar malo drugačna. V noči tistega dne je namreč prišla na policijo tajnica obeh izgubiteljic, ge. Pavle Lovvensteinove in Elize Blochove ter javila, da sta bili izgubili torbico med avtomobilsko vožnjo. Naslednje predpoldne je prišla Lovvensteinova sama in ko je podala dokaz, da gre za njeno last ter za last njene sestre, so ji jo izročili. Po svojem odvetniku pa je Lovvensteinova ponudila najdi- roda. Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru). Zahtevajte prospekte! telju 15.000 Kč najdenine, ne pa četrt milijona. Odvetnik je namreč mnenja, da bi zakonita najdenina znašala le 8400 Kč, njegova klientinja pa prostovoljno ponuja sko raj še enkrat toliko. To utemeljuje s tem, da glede hranilnih knjižic najditelj sploh ne more zahtevati nobene najdenine, ker ao bile vinkulirane in ne bi mu izplačali v banki niti pare, če bi prišel z njimi tja. Zanj so bile torej brez vrednosti. Vrednostni papirji pa so bili vredni 157.872 Kč in za te more zahtevati zakonito najdenino, ki bi znašala 8400 Kč. Zakon namreč določa za vrednosti do 21.000 Kč 10-odstotno najdenino, za to, kar gre čez to vrednost pa Se pet odstotkov. Drugačnega mnenja je zopet odvetnik, kl ga je najditelj pooblastil, da uredi to stvar. Verjetno je. da bo prišlo radi različnih na-ziranj med obema strankama do sodne razprave in je umliivo, da čaka vsa češkoslovaška javnost z napetostjo, kako se bo ta pravda iztekla. Zaradi najdbe mili jonskih vrednosti ▼ Pragi po delavcu Zakovskem je nastal zanimiv preokret. Advokat ge. Lowensteino-ve je ponudil najditelju 15.000 Kč nagrade pod pogojem, da sprejme ponudbo v treh dneh. Oglasila pa sta se še dva reflektanita na nagrado, in sioer transportna delavca Novotny in Hladek. ki sta baje obenem z žakovsktm ugledala ročno torbico s hranilnimi knjižicami na tleh. Torbico je sicer pobral žakovsky, toda pravico do najdenine si lastita tudi Novdtny in Hladek. Tako Žakovsky kakor Novotny in Hladek so pred potekom tridnevnega termina pristaTi na ponodeno najdenino v znesku 15.000 Kč in ao Se podpisali tozadevno listino pri advokata Lovvensteinove. Kako si bodo denar med seboj delili, ni Ni več član kraljeve rodbine Bivši rumunski princ Nikolaj, brat rumunskega kralja Carola in regent Romunije ta, časa vlade mladoletnega kralja Mihaela, je bil izključen iz kraljeve rodbine, navidez zaradi poroke z meščanko Doletter-Dimi-trescu, v resnici baje zaradi simpatij za desničarje (železno gardo). Na sliki vidimo princa Nikolaja z njegovo ženo. Baje se bo naselil bivši princ na Tirolskem Kdaj bo poroka vojvode Wmd§orskega ? Z zanesljive strani poročajo, da bo poroka vojvode Windsorskega z go. Simp_ somovo v tednu po 24. maju. Zgodilo se bo to baje na Francoskem in termin je bil določen po ponovnih telefonskih pogovorih med vojvod» Edvardom in kraljem Ju rt jem VT., da se prepreči istečasnost svečanosti kronanja in poroke. Takšnih »zanesljivih« vec-ti je bilo doslej, kakor ve_ mo, že dosti, pa so druga drugi ugovarjale. Angleška lepotna kraljica — v Ameriko Miss Muriel Oxfordova, nekdanja angleška lepotna kraljica, se je odločila, da se preseli v Ameriko. Kakor znano, je bila v središču tragedije pisatelja Vosperja in življenje ji je postalo zavoljo tega na Angleškem neznosno. V zadnjem času je prejela nešteto žaljivih pisem, ki ji očitajo, da je kriva tragičnega konca omenjenega dramatika in igralca, ki je bil zelo priljubljen. Poštna uprava ji je izklopila telefon, ker se je pritožila, da so jo od jutra do večera nadlegovali z anonimnimi telefonskimi klici. Dopolnilne volitve v Brnsl?** V nedeljo so imeli v belgijski prestolnici dopolnilne volitve za senat. Kandidirala sta min. preds. van Zeeland (slika zgoraj) in vodja reksistov Degrelle (spodaj). Zmagal Je z nad tričetrtinsko večino van Zeeland ANEKDOTA Ko je bil Benedikt XTV. izvoljen za papeža in so ga oblekli v bela oblačila, je obhajala njegovega dolgoletnega tajnika, monsignorja Miggoneja zaradi razburjenja elkaro slabost. Norvi papež ga je skušal pomiriti z besedami: ,Prijatelj, mirno, mirno, saj vendar niso vas izvolili za papeža!« VSAK DAN ENA »Za kaj takega ni treba nobenega poguma! Zadostuje, da zamežifi in skočiš —< M j* opravljeno^ »JUTRO« 5t 85 3flordEi ISL TT. 1937. Knltnrnl pregled Slavistika v dnevnem tisku Za petdesetletnico slavističnega publicista, urednika kulturne rubrike v »Prager Presse« A. St. M & g r a. 60 izdale njegovi prijatelji tenak a lep jubilejni zbornik, ki iz-raza v zasluženo častni io nevsakdanje tehtni obliki priznanje CKebnosti jn delu tega praktičnega slavista. V Lipskem vzgojeni in izšolani sin češkega kiparja se je posvetil knjigotržtvu in si pridobil v velikih nemških založništvih ogromen literarni razgled, ki ga je poglobil 6 privatnim študijem slo« vanske filologije in z obiskavanjem slavističnih predavanj na lipski univerzi. Češki izvor je dal A. St. Magru slovansko občutje in prodorni smisel za svojske vrednote slovanskih kultur, nemška vzgoja pa je to češko srce obdala z navidez trdo lupino tipične nemške stvarnosti, sistematičnosti, natančnosti in neizmerne delavnost;. Tako je ta nemško pišoči Čeh postal najizrazitej« ši predstavitelj slavistične publicistike; znanstvenik, spremenjen v žurnalista. A. St Magr Tboraik, Id so ga izdali prijatelji njego-Nrega dela, je laskav, toda ne laskajoči se pokjon, kakor ga ni dobil menda še nobesn urednik ob svojem srečanju z Abrahamom. Odlični slavist; in literarni znanstveniki so v tem primeru opustili običajno rezervira-nost znanstvenikov nasproti žurnalistom in !=o pripravili temu sistematiku slovanske informativne službe nevenijiv šopek jubilej« :nih člankov, ki se predvsem sučejo okrog vprašanja slavistike odnosno znanosti sploh v dnevnem tisku. O samem delu in pomenu urednika A. St. Magra razpravlja v krasnem, sintetično zgoščenem uvodu profesor Karlove univerze dr. Jiri H o r a k, Magrov redakcijski tovariš František K u b k a dovtipno prikazuje jubilanta v njegovem redakcijskem okolju in podaja fin; oris njegove osebnosti, ki ga dr. Pavel E i s n e r izpopolnjuje z novimi krepkimi potezami, zaustavljajoč se predvsem pri Magru kot prevajalcu. V ožji krog .'•Kigrovega jubileja sod; tud-; podrobna, pre« gledno sestavljena bibliografija ob koncu knjige, najprepričevalnejša potrditev vseh pohvalnih besed, ki so raztresene kakor rozine po stvarnih jn tehtnih člankih zbor-njkovjh sodelavcev. Služba dnevu je nehvaležna. nie usoda, ki korenini v bajni človeški pozabljivosti, je tem bolj kruta, čim vestnejše kdo izvršuje to službo in čim stra?tneje polaga v vsakdanji pensum drob« ce svoje osebnosti, svojih možgan. svoje duše. Dnevu žrtvovano delo izginja v posodi brez dna, v pozabi, ki je sestra časa; šele bibliografija pokaže vsebino in smoter tega dela, njegov sistem in njegovo linijo, za ka tero odgoneta vešči čitatelj piščevo filozofijo, njegov najosebnejši čredo, osnovne poteze njegove osebnosti. Bibliografija Magro« vega dela je torej njegova najzgovornejša, čeprav nnjmanj nameravana hvala. Toda oseba ki še živi jn ima pred seboj — pod podnebjem ugodnih možnosti in na tleh prrazne osebne usode — vsaj še dve desetletji polnega dela, je tudi v tem zborniku 6amo sredstvo, ne pa edini smoter. Kajti drugj del Magrovega zbornika prinaša pod zaglavjem »S 1 a v i s t i k a v dnevnem tisku« toliko občih problemov in vzpodbud. da sega od priložnostnega k nadčasov-nemu, od osebnega k splošnemu. Gre za vprašanje odnosa med znainoetjo in žurnalnstjko jn posebej še med slavist i ko in dnevnim tiskom. 0 tem razpravljajo bolgarski pesnik Kiril Christov. ravnatelj Slo« vanske knjižnice, dr. 0. Križek, univ. profesorji dr. Jan Mukarovsky. dr. M. Murko dr. Albert Prnž&k in dr Frank Woliman, ravnatelj praških Mestnih knjižnic dr. Jan Thon in ravnatelj Narodnega muzeja dr. Jc^ef Vo!f. Širši problem, v koliko naj žurnalistika I z mzrihorshega gledališča Sezona gostovanj je v polnem razmahu. Na baletnem večeru, kj ga je organiziral baletni mojster zagrebške opere Maks Fro-man, smo videli skrbno ;n vsestransko pre« tehtan program z revijo fantazijskih, ka-rakternih. grotesknih plesov, ki so jih poleg Fromana izvajale Gizela Bravničarjeva, Greta Skalova jn Marta Remškarieva, članice baleta ljubljanske opere. Bilanca ve« čera: F roman je v svojem poslu mojster. Bravničarjeva je izrazit ter vsestransko usmerjen plesni talent. Skalova se nagiblje h groteski, pri Remškarjevi pa prevladuje težnja h karaktern; usmerjenosti. Mojstrski spremljevalec pri klavirju je bil dr. Danilo Švara. V »Drju« je gostoval odlični tolmač Nuši-čevih vodilnih likov in nestor jugoslovenski h igralcev Mihajlo Markovič. Njegov Cvi« jovjč se je utrnil iz prave resničnosti, na-turne življenjskosti ter podajavne neposrednosti. V tem njegovem Ovijoviču ni bilo nič narejenosti in nič tvorbe, ampak neprekinjeno, spontano prehajanje situacije v si« tuaciio. Markovič je bil od vsega početka v živem kontaktu z mariborskimi igralci, pa tudi s publiko, ki ob tako sijajnem Cvijo-viču nj štedila z obilnim in frenetičnim priznanjem. V ponedeljek 5. aprila pa so se predstavili r.a posebni koncertni akademiji naša odlična altistka ga. Franja Bernot-Gnlobo-ra, k; je ob Orfejevi ariji iz Gluckove opere >0rfej in Euridica«, ariji zapeljive Da-file iz Saint Saensove opere »Samson in Dalila«. Schubertovi »Smrti in deklici«. Magdalenin? ariji >0 ve mladostna leta« iz Kienzlovega »Evangeljnika« ter V. Novakovih moravskih pesmih izkazala vso učinko* služj znanosti, je ostafl v ozadjn. Naposled je to problem osnovnih pogledov na funkcionalni pomen žurnalistike, na to, kaj žur-nalistika je in koliko je mogoče njeno delo objektivizirati in metodizirati v smislu znanstvenih načel. Jan Muka?ovsky je posvetil temu osrednjemu vprašanju še naj, več pozornosti: »Položaj za'stik med zna nostjo in javnostjo bj se lahko zdel neugod nejši kakor kdaj prej, toda stvar se je pre obrnila narobe. Občinstvo, kj v dobi prerodov in negotovosti čuti potrebo orijentaoi» je, se začenja obračati k znanosti in jo prositi nasvetov... Toda ne želi si, da bj znanost prihajala dol k občinstvu, marveč se hoče samo povzpeti k vedi. Tako vidimo naraščati zanimanje za znanstveno knjigo. Javnost hoče torej več kakor samo popularizacijo: hotela bi se povzpeti k samim vi« rom.< V takem posredovanju med občinstvom in znanostjo, ne pa v popularizaciji, vadi prof. Mukarovsky naloge znanstvenega žurnalista, tega novega sodelavca v razvoju sodobnega demokratičnega tiska( kajti samo demokratični tisk stremj po večji objektivnosti in znanstveno odgovorni samostoj« nosti žurnalistov). Ostali članki se v glavnem dotikajo vprašanja, kako urediti slavistično informativno službo — vprašanja poglobitve in razširjenja kulturne, odnosno slovanske rubri« ke v dnevnem tisku. Prof. dr. Murko zahteva od listov več pozornost; za slovanske kulturne a tudi politične in gospodarske zadeve. Zaradj tega naj bj imele redakcije v svojih vrstah specialista za slovanske jezike in slovanska vprašanja. Prof. dr. Pražfik zahteva znanstveno specializacijo sodelavcev kulturnih rubrik in hoče, da bodi dnevni tisk v tem pogledu na višini so« dobnfh kulturnih načel jn metod Jan T h o d meni, da mora dnevni tisk v večji merj ko doslej služiti slavističnim interesom^ in zahteva predvsem sistematično poročanje o vseh važnejših pojavih v slovanskih kulturah. Prof. dr. Wollman izhaja iz stališča, da ie »delež slavistike v našem dnev« nem tisku neprimerno večji in nujnejši kakor katerekoli druge stroke« in nato razglablja konkretne slavistične naloge v dnev nem tisku, ki obstoje 1. v informativno bibliografskem poročevalstvu, 2 v podrobnej« ših referatih ali recenzijah važnejših novih del in 3. v jubilejnih in aktualnih člankih. Nato pisec opozarja na nekatere nedostat-ke v slovanskem poročevalstvu, ki ga izven Češkoslovaške izvršujeta, kakor navaja, samo > Jutro« jn zagrebšk; »Obzort. Ti nedo-statki so: pomanjkljiva informativno biblio« grafska služba, pretirani esejizem referatov, preveč prostora za domače literarne in gledališke pojave, prevelika »jubilejnost«. Priznavamo, da nedostatki, ki jih navaja dr. Wollman, obstoje in ne dvomimo, da ima dnevni tisk jn slavicis velike možnos'i. Položaj elovanstva v Evropi, zlastj njegov odnos nasproti imperialističnemu german-stvu, ni tako ugoden, da bj slovansko delo postalo, neaktualno. Kulturna politika slovanskih listov nujno vodi k slavistiki kot znanstvenemu sistemu ceilotnega slovano« znanstva. V praksi pa stoje na poti k vzorom, ki jih ;e postavil zlasti prof. Wollman nemajhne ovire. Nerealno bi bilo, če b; kdo pričakoval, da se dado spraviti s pot; samo z dobro voljo slavistično delujočih žurnalistov v redakcijah dnevnikov. Poglavitna ovira je pomanjkljiva občna zavest o slovanskih kulturnih smotrih in nalogah, nič manjša pa komercialni interesi tiska, ki ob slabem zanimanju za slovan« ska vprašanja ne dopuščajo intenzivnejše slovanske informativne službe. V tem pogledu je potrebno še ogromno dela s strani vzgojnih činiteljev, slovanskih organizacij, univerz itd. Najugodneje ie na Češkoslovaškem, ki danes vodj ideološko in organizator! čno. Pc.1 ;=k; t-v-k je skoraj v celoti gluh in slap za slovanske informacije, da niti ne omenjamo ruskega; prj nas ie nekoliko bo« lje, vendar provincialno »Jutro« stori in sla-1..11 več ko beograjski dnevniki v več mesecih. Tudi bolgarski tisk je s te strani še nezaveden in nepripravljen. »Prager Presse« in ni en A. St. Magr sta častna izjema, fn to, kar je mogoče temu listu, ii; mogoče drugim. Sistematično in znanstveno utemeljeno poročanje in slavicis ostaja še dolgo ideal, vendar je treba iskati poti k niemu. Predvsem je treba razšir« jati in poglabljata, objektivizirati in metodi-ziratj samo kulturno poročevalsko službo v dnevnikih, ki mora postati nujen ustavni del slehernega dnevnika, neizogibna, orga-nično potrebna naloga njegove celotne poročevalske službe. Šele to spoznanje, ki je postulat večje kulturne višine ne le uredni, kov. marveč tudi izdajateljev in naročnikov, skratka vsega okolia — šele to spoznanje bo omogočilo večjo smotrnost tudi in slavicis. —o. vito elementa most svojega v vseh legah sijajno blestečega ter polno zvenečega alta. Bila je deležna iskrenega priznania od strani mariborske glasbene publike, ki bi jo želela zopet kmalu slišati. Koncertni pianist prof. Rene Gallatia se je s smiselno, globoko dojeto spremljavo ter štirimi solističnimi klavirskimi točkami (Bach, Toc-cata jn fuga v d«.molu, Chopinova Fantazija v f-molu, Skrjabinova sonata-fantazija v gis-molu. Papandopulova Toccata) izkazal virtuoznega interpreta klavirskih skladb. V okviru koncertne akademije je bil tudi plesnj debut absolventke koreografske šole Mete Vidmarjeve Mariborčanke Jože Stnci« nove, ki je ob štirih lastnih plesnih zasnut-k;h »Jesenske pesmi«, »Čarovnika«, »Balade« in »Kubanske habanere« očitovala mnogo smisla za eksotičnost in sentimentalne fantazije, pa tudi dokaj nadarjenost; in am« bicije. Z vztrajnim izpopolnjevanjem bo lahko izločila vse nedostatke, k; so v zvezi z začetniškjmj pojav; ponavljanja ritmičnih motivov in tehnične nedognanosti. Gledališče je bilo dobro zasedeno im ni občinstvo štedik) s priznanjem. —ec. Zapiski Pri nas |n v Švici. V beograjski »Javnosti« primerja Dobrivoj Tkalac v Sanku »Troje brače«jedan dom« kulturne razmere v Švici z razmerami v Jugoslaviji fn prihaja do marsikatere zanimive ugotovitve in misli. Med drugim ugotavlja, da je program, po katerem naj bj ee zgodovina in književnost vseh naših narodnih skupin poučevala enotno, ostal na papirja fn se ne izvaja ni« ti na univerzah Pisec misli, da bi bilo treba na vsaki univerzi postavit' trj profesorje za tri zgodovine in tri književnosti; samo tako M Mo mogofc te«netfclo medsebojno spoznavanje. V tem pogledu bi nam Lahko bila za vzgled Švica, kjer se vsak učenec u8j v Sodi nemški, francoski, italijanski in celo romano-latinskj jezik, čeprav slednjega govori samo okrog 40—50 tisoč ljudi, torej nekako 1,1'/» prebivalstva Švice . . • Tudi kultura najmanjšega naroda je lahko lepa, zanimiva m poučna, kajti kultura ne zavisi od števila filoveškjh rok, marveč od globine inspiracije pri poedincih. Takisto tudi lepota nekega jezika ne zavisi od Ste« vila ljudi, kj govore tisti jezik. Pisec upravičeno graja, da se v srbskih in hrvatskih šalah ne poučuje slovenski jezik kot obvezni predmet. Odmevj Puškinove stoletnice. V znamenju stoletnice smrtj A. S. Puškina je izšla v beograjski mladinski zbirki »Zlatna knji« ga< Puškinova povest »Kapetanova hči« v lični izdaji e Tropininovim portretom in z ilustracijami Vladimira Zerdinskega. Prevajalec začudo n; označen. Naj mimogrede omenimo, da opažamo ta pojav Čedalje pogosteje, delno tudi v novih slovenskih prevodih. Čas bi že bil. da bi opustili tako pri« mitivno gledanje na literarno odgovornost prevajalstva. Pr; mladinski izdaji »Kapita-nove hčeri« bj bil prav primeren vsaj kratek uvod o Puškinovem delu, tembolj, ker že platnice opozarjajo na stoletnico. Stoletnica A. Ch. Swinbwrna. Pred dnevi je poteklo sto let, kar se je rodi] eden največjih angleških pesnikov 19. stoletja Al« gernon Charles Svvinburne. Povojni literarni pojavi so zasenčil; tudj njegovo slavo, vendar je Swinburne pesnik prevelikega formata in preoriginalne tvorne sile, da bi ga lahko trajno uvrstil; med literarne an-tikvitete. Potomec stare plemiške rodbine in 6in poznejšega admirala britanske mor« narjce je bil po svojem demokratičnem ra-dikalizmu in bohemskem življenjskem stilu pravi enfant terrible tudi tedaj, ko je odrasel. Vendar doba njegovega življenj« skega in tvornega »Sturm-und Dranga« ni bila dolga, kajti temperamentni Swinburne se je kmalu izčrpal in se umaknil v samoto, ie )• VBAM M| vfefri alkohola, tega tolažljivega demona strtih duš. L. 1879 je bil zdravstveno ie na robu prepada, kar ga njegov prijateLj ln nenadarjeni tovariš v službi literature, advokat Wais-Dunton energično rež; iz območja londonskih beznic in tako rekoč koofinira na svojem podeželskem posestvu. Tu je Swin-burne preživel še trideset let, vendar literarno delo tega razdobja daleč zaostaja za prejšnjim. V pesniku je ugasnil ogenj, to, kar je ostalo, eo bile 6amo še iskre v žer* javiti. Umrl je 1- 1909. Swinburnova najznačilnejša in najdragocenejša dela potekajo iz prvega razdobja njegove tvornosti, tako na pr. njegove najboljše drame, zlasti »Erech-teus«, »Atalanta v Calydonu«, »Chastelard«, »Bothwell«, »Laus Veneris« je utegnila inspirirat; Wagnerjeva glasba. Swinburne je bil pesnik morja, viharja, strasti, demo« nije, kosmičnega življenja in večnega boja med svetlobo in temo. zato pa tudi pesnik svobčde in duhovnega upora zoper vse, kar je majhnega in tesnega, mlačnega in ravnodušnega. V njegovem romantično in na-turistično podprtem simbolizmu ee je nadaljeval Bvronov boj z angleško družabno stvarnostjo. S P 1 se o osmih golih SK Ljubljane Nedeljski rezultat v Beogradu je posledica nesrečnih okoliščin, ki so spravile SK Ljubljano iz forme — Kaj pravijo ostali? Za nedeljsko tekmo, ki jo je morala SK | morda zadnji junior. SK Ljubljano čaka Ljubljana odigrati proti BSK v Beogradu, je vladalo v Ljubljani in tudi drugod pri nas veliko zanimanje, v glavnem pač le zaradi tega, s kakšno srečo se bo naše moštvo rešilo te najtežje naloge v letošnji sezoni. Vse napovedi so se kajpa ujemale v tem, da za zmago ali presenečenje ni skoraj nobenih nad in se je treba bati le tega, da bi ne prišlo do kakšne katastrofe. In zgodilo se je res natančno tako, kajti SK Ljubljana je sredi Beograda in pred več tisoč razvajenimi gledalci izgubila to prvenstveno tekmo z rekordno razliko v tej letošnji konkurenci. Enaj-siorica je s tem porazom občutno poslabšala svojo pozicijo v prvenstveni tabeli in treba bo sedaj res zbrati vse sile, da se reši v preostalih štirih srečanjih najhujšega, t. j. padca na zadnje mesto in izpada iz prihodnjega ligaškega tekmovanja. O podrobnosti te nesrečne igre, ki je seveda spravila najbolj vnete pristaše in delavce pri klubu v zelo mučno razpoloženje, za enkrat doma nismo mogli dobiti nobenih podatkov, ki bi bili zreli za objavo. Potni maršal in tudi igralci se omejujejo na kratke izjave, po katerih se da reči le toliko, da je bil poraz rezultat cele vrste nesrečnih okoliščin, ki so od minute do minute ubijale voljo v moštvu, tako da je nazadnje popolnoma klonilo. Spričo tega je seveda težko razpravljati, kdo je večji in kdo manjši krivec te nesreče, tem težje zato, ker bi takšen obračun spet znova sprožil vprašanje, ali in kdo naj ostane še v enajstorici in koga naj zamenja namreč v naslednjih nedeljah še bolj odločilna naloga kot jo je imela reševati preteklo nedeljo. Zato se za zdaj omejimo zaradi informiranja javnosti le na kritike, ki so jih po tej tekmi objavili ostali naši listi. Tako pravi med drugim »Politika«: »Pri Ljubljani jih je bilo malo, ki bi zaslužili dobro oceno in spada med nje morda samo desna zveza. Najslabši človek v moštvu je bil vratar Logar. Branilca sta bila topot čudno fair in prav zaradi tega tudi slaba. Srednje vrste v drugem delu igre skoraj ni bilo opaziti«. Prestolnično »Vreme« piše o »katastrofi Ljubljane« med ostalim: »Ljubljana je sem in tja nudila zelo dobro igro. Toda vse to ni bilo dovolj, da bi se čvrsto uprla odličnemu moštvu »plavili«. Vidno slabo je igral vratar Logar in on ima na duSi tri gole, ki jih ne bi bil prejel noben drugi vratar. Od ostalih ljubljanskih igralcev je treba posebej omeniti le desno in levo zvezo, levega krilca in levega branilca«. Zagrebška glavna dnevnika sta soglasno mnenja, da je bil najslabši del moštva napadalna vrsta in da je ona mnogo kriva, da ni v drugem polčasu realizirala kakšne dve ali tri sigurne pozicije. Tako drugi! Mi pa bomo rajši počakali, da nam SK Ljubljana slednjič morda sama kaj pove iz Beograda, ali pa, da bo kar prej odšla na tekmo v Split in morda tam z dejanji zabrisala neprijeten vtis, ki ga je s tem »rekordom« zapustila med vsemi prijatelji slovenskega nogometa. V nekaj vrstah Prihodnjo nedeljo bo prvenstveni spored v ligi spet popoln. Igralo se bo pet tekem, in sicer v Beogradu med Jugoslavijo in Gradjanskim, v Sarajevu med Slavijo in BSK, v Osijeku med Slavijo in Baskom, v Zagrebu med Haškom in Con-cordijo ter v Splita med Hajdukom ln Ljubljano. Prijatelje Ljubljane čaka torej drugo nedeljo še ena težka preizkušnja! Namesto odpovedane meddržavne tekme med Francijo in Italijo, ki je bila; kakor znano, nenadno odpovedana, so v Parizu nastopili Angleži, in sicer londonski profesionalni klub Charlton, ki je zmagal nad reprezentanco Francije s 5:2 (2:2). in športni klub Maikabi. Sarajevo. — BZSP: I Srpsko planinarsko i turisfcičko društvo. Niš, SPTD Leskovac, SPTD Kosovska Mitrovica, SPTD »Zlatilbor«, Čajetina in< Športni klub Železničar, Beograd. — Črtanje iz članstva: Zaradi neplačane članarine ee črtajo iz član- Zreza slovenskih lahkoatletskfh klubov, (Iz 5. seje t o. in 4. seje u. o. 9. t m.). Vzame se na znanje odpoved mitinga Ilirije 21. lil Vzameta se na znanje razpisa prireditev Litilje in SSK Maratona 2. maia. Cikajo se s pravico takojšnjega nastopa: Le-benjčnak Karel, Kos Franc (SK Amater). Zebre Ivan (1919), Korotan. Ljubljana). Verifikacije rekordov zveze: 100 m: 10.7 jn 200 m: 22.4 Kovačič Alfonz (Primorje). 10 km: 33:03.8 Bručan Jože (Ilirija) skok v viš.: 185 Martini Fric (Primorje). met kladiva: 49.17 m ing. Stepišnfk Milan (Ilirija). 1-urni tek 16 8P0.5 m Šporn Stane (Tliriia). 4 X 200- 1:33.3 Primorje (Kovačič. Skušek. Gahršek, Pleteršek). 400X300X200X100 m: 2:03.5 Primorje (Pleteršek. Gabršek. Skušek Kovačič). 4X800: 8:07.2 ASK Primonie (Goršek Krevs Cznrda. Gabršek). 800X400 X200 X 200 m: 3:38.8 Primorje (Goršek. Gabršek, Plet-eršek. Kovačič. Zapisnik skupščine sodnjfikega zbora v Ljubljani se vzame na zmanje in pošlje JTjAS s predlogom, naj odobri spremembo poslovnika. Fidal. V. Zona, Trst: Sprejme se predlog za izvedbo dvoboja Dravska banovina - Julijska Krajina v LjuMiani letos jeseni * revnnšo sno-irtadi 1. 1938 v Trstu. Vlogo celliskih klubov ministru za telesno vzgo-io za podporo za zoraditev stadiona se s priporočilom odpošlje preko JLAS. Prijava noveea odbora Bratstva Jesenice se vzame na znanje. Tamfk. Jugoslovenski zlmskosportnl savez (Službeno: Izpremembe v članstvu. Nanovo so bili sprejet? na področju GZSP: Društvo ra tujska promet. Sv. Krit? nad Jesenicami. LZSP: Smučarski klub »Kum« Trbovlje. MZSP: Športni kluib LaSko. Studenci snort-nf klub. Studenci pr? Mariboru ZZSP: društvo za promet, stran a cs Mrkolle: Sk? klub »Slalom* Zagreb in Sokolsko društvo Va-raždi-n. SZSP: Sokolsko društvo Novo Sarajevo; Sokolsko društvo Sarajevo - Vratnjk m področje LZSP:____ Logatec. Smučarski kiufc »Bloke« Nova vae; Smučarska klub Postava. Križe prt Tržiču; Sportnj klub Grafika; ASK »Primorje«, Ljubljana. MZSP; Slovensko planinsko društvo Ruše. SZSP: Planjnarsko društvo Koe-mos, Sarajevo; Hrvatsko pJaninarako dru-«vo »Orijen«, Dubrovnik; Smučarski klub Kol&šjn. Sarajevski amaterski športni klub Sarajevo jo Turistjčko društvo »Prijatelj prirode« Tuzla. — Vs,- klubi ki članarine še niso p lavnali, se pozivajo, da jo poravnajo v teku 5 dni, ker 6?eer boio Cruri H članstva. Vsi podsavezj se naprošajo, naj plačano članarino takoj pošljejo ssvezu |a poročajo, kateri khrtri de niso plačali. Službeno iz LNP. Drevi izjemoma ob 19. seja p. o.; po seji p. o. seja u. o. Službeno lz a. o. pri LNP. Seja za delegiranje sodnikov bo zdaj v sredo ob običajni urL Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. urL Torek 13. aprila: zaprto. Sreda 14. aprila: Matura. Red Sreda. * V Igri »Rtvala«, delo Anderona in Stal-ling-sa bodo igrali glavne vloge gg.: Levar, Sancin, Severjeva ln Daneš. Dejanje se godi za časa svetovne vojne v Franciji ta sicer v vojaških krogih, deloma v zaledju in deloma na fronti. Režiser: Ing. Stnplca. OPERA Začetek Ob 20. url Torek 13. aprila: zaprto. Gostovanje opere v Celju: Traviata. Sreda 14. aprila: zaprto. * Premiera Resplghljeve opere »Plamen«, ki jo Je prevedel ln naštudiral dirigent Niko štritof, bo predvidoma koncem tedna, ter obeta postati velik dogodek v našem muzikalnem življenju. Delo je nadvse skrbno pripravljeno in bo popolnoma na novo inscenirano. Slikovite kostume iz 6. stoletja bo izdelala gledališka krojačnica, osnutke za inscenacijo je napravil ing. Franz. Zasedbo posameznih partij, ki bo prvovrstna, objavimo prihodnjič. Radio Sreda, 14. aprilov LJubljana 12: Razni zbori (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: PlaSCe po željah — 14: Vresme, borza — 18: Mladinska ura: Ob 200 letnici rojstva Alojzija Galvanija (prof. M. AdKeič) — Akvarij IL preda., vanje (g. M. Zor). _ 18.40: Mladi ljudje in ttcazenski zakao (g. Roman Rus) — 19: Čas, vreme; poročila, spored. Obvestila — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — 19.50: šah — 20: Prenos simfoničnega koncerta raarTborske Glasbene Matice — 22: Čaa, vreme, poročila, spored — 22.15: Reproduciraa koncert plesne glasbe. Beograd 17.20: Pesmi — 17.50: PloSče. 18: Narodne pesmi — 20: Prenos z Dima ja — 22.20: Orkestralna glasba — Zagreb 20: Lahka glastaa B plošč — 20.30: Prenos iz Ljubljane — 22.30: Lahka ln plesna muzika — Praga 19.20: Koncert vojaške godbe — 20.20: Koncert orkestra zbora in solistov — 22.20: Danska in švedska klavirska muzika — Varšava 19.20: Lahka glasba s plošč. — 21: Cho_ pinova klavirska sonate. ▼ H-molu — 21.45: Komorna glaSba — 22.25: Ples — Dunaj 12: Koncert orkestra — 13.10: Plo &če — 16.05: Lahka glasba — 17: 6tlri_ ročne klavirske skladbe — 19.35: Koncert Brahmsove glasbe — 22.20: Vojaška godba — Berlin 18: Pester glasbeni program — 19.15: Plošče — 20.50: Mladinske pesmi — 21: Dunajsfke melodije — 22.30: Lahka in plesna, muzika — Mita. clien 18: Lahka godba orkestra — 19: Nadaljevanje koncerta — 20.45: Dunajske pesmi — 22.30: Skladbe za čembalo. 23: Plesni orkester — Stottg«rt 18: Pe_ ster glasbeni program — 19: Vesela muzika za delopust — 20.45: Zabaven apriL ski program — 21.30: Plesna muzika. s plošč. — 22.30: Pesmi noči — 22.35: Lfc-hka in plesna muzika — 24: Nočni kan. cent Osem dinarjev za osem ur dela Zagorski brezposelni zaman čakajo na zaslužek Zagorje. 12. aprila Brezposelni 6e dnevno oglašajo na občini in prosijo za zaposlitev. Toda le izbrani pridejo do kakšnega priložnostnega majhnega zaslužka, drugi žal tega niso bjlj doslej deležni Vsi nestrpno čakajo, kdaj se bodo nadaljevala dela na cestah v Trebe-Ijevem in na Siačniku. Govor* se do Zagorju, da je za cesto v Trebeljevem 1 milijon za Slačnik pa 250.000 Din kredita, vendar pa se dela ne morejo pričeti, ker baje ban-ska uprava za cesto v Trebeljevem nima iiiženierja, ko ie vendar dosedanji vodra inž. Fink dodeljen drugam. Dela na cesti v Siačniku pa se bodo pričela proti koncu aprila, — tako je vsaj brezposelnim bilo na občini zagotovljeno. Preteklo soboto so prejeli zaslužek on, brezposelni delavci kj so tolkli kaiuenje. 0 tem težavnem in slabem zasmžk-i je »Jutro« že pisalo Nekateri namreč v kamno-omu v St< pah. nijo zaslužili za oseuiunio rf-^o polnih dimriev. Hekord v cla- be n zatlužku pa je d->ser?l <'eki d«*!av-*c ii Gr-.šlrevetn kamnolomu. D^al je dnevno po 12 ur, in to celih devet dni. zaslužil pa ie bore 60 Din. Lahko si je misliti nje- govo ogorčenje, ko je dobil izplačilo. Seveda je zaman zatrjeval, da je natoUcel več gramoza, kakor je tam stalo zapisano. Prav takšno nezadovoljstvo je vladalo tudi med vozniki gramoza na kotredeški cesti. Dva voznika, občinska odbornika, sta bila za isto vožnjo baje nekoliko bofij« plačana kakor drugj vozniki Kaj so dosegli s protestom na občini zaenkrat javnosti ni z.nano. Težave brezposelnih se, kakor ?e videti, še ne bodo kmaJu obrnile k dofcremu. Tre-je namreč predvsem eno: da se odločujoči malo zavzamejo zanje in za njihove družine. No. na oglaševalni desk* občine le pravkar bila nabita nova odredba občinske uprave, da se obravnavajo zadeve brezposelnih samo ob torkih in petkih, in sicer pri referentu za socjalno skrbstvo. Le v izjemnem primeru je mogoče priti brezposelnemu pred obličje gospoda župana. Občanski očetje so se pri tem sklepu gotovo zgledovali na občinski upravi v Trbovljah. Zdaj bi pa seveda bilo treba, da b; »gorska občinska uprava posnemala tudi fcrbo-velisko skrbstvo za brezposelne. Potem b( bilo marsikaj bolje. Bres posebnega obreetil* t Do trpel je naš dobri mož, brat, zet, svak ta stric, gospod Dr. LAZNIK KAROL ODVETNIK V CELJU Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 14. t ra. ob 16. url lz MSe žalosti, Cankarjeva cesta št. 7, na okoliško pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 15. aprila v župnl cerkvi v Celju. CELJE, 12. aprila 1937. Globoko žalujoča soproga HEDA LAZNIKOVA In ostalo sorodstvo. »JUTRO« St 85 8 ToidE. IX IV, 1537 H. POLTZER: Mam i tiski napušc št 1$ Prigode Patricije Holmove Na 72. policijah® stražnico je prišel kmalu po polnoči razburjen mož. Oblečen je bdi preprosto, a zelo skrbno. Službujoči narednik, ki je imel o svojem poznanju ljudi (najboljše mnenje, je poznega psrišleca takoj opredelil, da je gospodarski sluga, la ni se motil. »Dvornik lorda Kmg3leya sem. Prosim, takoj pridite v hišo njegovega lordstva. Mislim, da se je zgodSill zločin--« Mož si je potegnil z roko po čelu, ki so ga pokrivale debele potne kaplje. Težko jie dihal Narednik ga ^ jed izpraševati. Dvornik je povedali, da je bil lord Kingsley snoči poslal vso služinčad z dama. On da se je vrnil prvi. V svojo brezmejno grozo je našel hišna vrata na stežaj odprta, v razsvetljenem stanovanju pa ni bilo žive duše. Ko je sluga še poročal, je stopali iz sosednje sobe neki gospod. Mignil je naredniku, ki je poskočil s stola, in se takoj obrnil k divorniku lorda Kiragsleya. >Na kaj opirate svojo domnevo, dta se je zgodil Zločin?« »Sir, nekaj zelo čudnega sem odikrfL Na telefonskem aparatu na Pisakri mira njegovega lordstva sem našel sledove krvi. Tudi vod je pokvarjen — bojim se, da se je zgodilo njegovemu lordstvu nekaj hudega.« »AH ga ni doma?« Mož je odločno zmajal z glavo. »Ne, sir. O njegovem lordstvu ni ne dtuha ne sluha. To je tisto, kar me najbolj vznemirja--« »Kje je hiša vašega gospodarja?« Na Berkeleyskem skveru št- 175!« »Prav, takoj pojdemo tja! Vi, narednik in še en uradmik greste z menoj.« Tako je odločil gospod iz stranske sobe. Bil je nadzornik Whinstone, še mllad mož, kakih šest čevljev visok in ±a. scotlan-dyarakega nadzornika nenavadmo izbrano oblečen. Ko so uradniki z dvornikom vred stopili na cesto, se je megla že nekoliko zredčila. Nadzornik, ki ga je bil slučaj zadiržal na 72. policijski stražnici, je prepustil vodstvo lordovemu slugi. Tako so možje, čeprav so hodiili peš, ker je avtomobilski promet še počival, dokaj hitro prišli na lice mesta. Dvornik je odklenil vrata. Krenili so v lordovo delovno sobo. Nadzornik je pogledal okoli sebe. Oko mu je obstalo na Preprogi. Tik zraven pisalne mize je ležalo nekaj sivega. Sklonil se je in pobral elegantno damsko rokavico. Bila je namenjena za desno roko in komaj nošena. Na dlani je imela še vlažno temno liso. Nadzornic Whinstone je za zdaj polo&i svojo najdbo na pisalno mizo- Nato je predskaJ telefonsko slušalo, pri čemer je skrbno pazil, da ga ne bi prijel za držaj. Zdaj se je obrnil k dvorni ku; »Storpite pogledat, ali manjka kateri izmed pla-ščev vašega gospoda--« Čez nekaj minut se je sluga vrnil in povedal, da ni nobeden izmed londovih plaščev izginil. »Hm, prav za Prav si je težko misliti, da bi kdo ob takem vremenu brez plašča zapustil hišo,« je sam pri sebi zamrmral nadzornik. Ta čas je bil našel mesto, kjer je bila vrvica električnega voda prestrižena. Tretji uradnik, ki je bil ostal v predsobju, je prišel z novico, da sta neki sluga in kuharica pravkar stopila v hišo. Njuna zaslišba ni prinesla ničesar novega. Oba sta izpovedala, da je bil dal lord snoči vsej služinčacfi dopust. »Ali se je tudi prej že kdaj zgodilo, da ste vsi hkratu zapustili hišo?« je vprašal nadteornik. Dvornik je to zanikal. »Narobe, sir. Njegovo lordstvo je zmerom vztrajal pri tem, da mora biti nekaj služabnikov doma. V teh Prostorih so spravljeni dragoceni umetnostmi zakladi-« Wh ms tone je hitro vprašal: »Ste snoči kaj pogrešili?« »Kolikor morem za zdaj dognati, ne manjka nič —« Nadzornik je moža pazljivo pogledal. Zdelo se mu je, kakor da bi mu bilo še nefkaj na jeziku. »AU si morete sa kak naSai pojasniti gospodar-, jevo izgimjemje?« je vprašal. »Ne, sir--a v glasu mu je zvenefta zactaega. Nadzornik Whiaisitone je bil prepričan, da mož nekaj skriva, vendar se je ta mah naredil, kalkrer da ga ne bi bil iizpregledaL V naslednji pol uri, ki jo je uradnik na videz brezdelno prebil v hiši — ogledoval je stari kamin — sta se vrnila tudi šofer in kuhinjska služkinja. Zaslišal ju je. Nič novega. Nato so policijski uradniki zapustili hišo ob Berkeleyskem skveru. Nadzornik se je sam pri sebi tiho muzal. Odkril je bil neikaj važnega. Narednik je nosil zavoj. V zavoju sta biE siva damska rokavica in sneto telefonsko slušalo. Nadzornik Whinstone je stopil v svojo službeno sobo v Scotland YanJu. Ucra je bila dve Po polnoči --! 3 Patricija je trudlna in abita prišla v pisarno. Snočnji doživljaj ji ni dal miru. Kar naprej je morala misliti na strašne rdeče lise na svoji rokavici. Samo kje je imela to rokavico ? Ni se mogla spomniti- Ka jiti ko je bil naša Pravkar še zaklenjena vrata tuje hiše mahoma spet odprta, je bila ne glede na gosto meglo planila v beg. Dolgo je dirjala po ulicah, ne vedoč, kje je prav za prav, dokler ni mahoma obstala pred vhodom k podzemeljlski železnici . Šele v razsvetljenem vozu vlaka se je oddahnila. MALI Službo dob Bweda 1 Dra lavek 8 Din. M Sifr« ali dajanje oaalora (i Dia. Najmanjši toeeek 17 Dia. Hišnik vešč vrtnarstva za v no v roe6tu, dobi zaposlenje. — Predpogoj zakonski par brez otrok, najljubše peo-lioDist. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno t.tanovanje<. 9060-1 Krojaškega pomočnika is mešano dalo, prvovrstnega. sprejme za stalno Salon SKbar, Resi jeva 8. 9469-4 Plačilnega natakarja (ali natakarico.) — vešfega nemščine, kavcije zmožnega. iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Celoletno mesto«. 9479-1 Uradnika absoWenta trgovske akademije — sprejme denarni zavod. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnik«. Ketlarice (verižkarice) za holjSe nogavice sprejme tovarna VidmaT, Ljubljana, Savlje 18. 9239-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega delavca nekadilca, sprejme salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6. 9180-1 Marljivega kontorista(-injo) veščega nemščine in srbohrvaščine, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kontorist«. "HG4-1 G. Th. Rotman: potovanje okoli sveta 72 Zdaj je bil na vrsti profesor. Siromak pa ni bil več tako mlad, in kolena je imel že nekoliko trda. Previdno se je pomikal po vrvi in nenehoma kre-hal. 73 Tedaj se je zgodila nesreča ... Pe-riskopova cev, ki je na Kitajskem men. da niso obili Bog ve kako trdno pričvrsti li, se je mahoma odlomila, in profesor Bizgec je z vrvjo vred omahnil v globino... 74 Ker je bila vrv na drugem koncu še vedno privezana, je profesor, ki se je obupno držal zanjo, sunkoma obvisel, to pa tako, da je zadel z zadnjo platjo ob razbeljeni dimnik. »Aj, aj!« je zatulil in zacvrčalo je kakor zrezek na masti. Na srečo se je ujel za lestvico, tako da jc kmalu stal na palubi pri vnučkih. Brivski pomočnik bubi-štucer, — dobi takoj stalno službo. Vsa oskrba v hiši. Petkovič, Domžale. 9168-1 Čevljar, pomočnika in- vajenca sprej™« takoj Mulej, Fr.m-kopanska 8. 9£74,1 pomočnika za boljša dela, sprcjmmn taboj. FlOTjanska ul. 32, Ludvik Roskar. 9SS6-H 2 krojaška S&t&šfkgš&i. Vsaka Seseda 50 psu, davek 3 Din. ta šifro aii da-»nje nasle^a 5 Din; najmanjši me«ek 12 Din. Kemični pharm. kem. tehn. kozmetični strokovnjak, urina organizator s 351etno inozemsko prakso — sedaj solastnik in glavni chef v Nemčiji, s prima recepti, išče vodilno mesto v sliičnem podjetju. Kasnej" še sodelovanje v poljubni višini možno. C en j. dopise na ogl. odd. Jutra pod >100% strokovnjak«. 9477-2 Trgovski pomočnik sposoben voditi podružnico ter vajen vseh del znanja, tudi nemščine in nekoliko z lesom, želi spremeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 94S3-2 Službo v Celju išče mlada gospa, zmožna slovenskega-, francoskega in nemškega jezika za čez dan. Vprašati je v Celju, Gosposka ulica št. 3/T, vrata desno. 9481-3 Brivski pomočnik samostojen delavec, prvovrsten btrbi štucer, solnden, vojaščine prost, išče stalne službe. Anton Skom-bek, Bruderman, Marenbeirg. 94S0-2 Prodam Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro U' lajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Cepljene trte na ameriška način enoletne Muscat Kraljica vinograda, Musoat sopr. Mathiaa Jova na. Kraljica Jeheaveta. tvrdke Hirš! Vladnslav in drug. Subotica. ima na zalogi Sevoi & Komp.. Ljub Ijana in stene posamezna trta od navedenih sort Dia 5.—. 9000-6 Prodam: 2 vagona pralnih, dobro ohranjenih zabojev, male in srednje velikosti. Informacije pri »Levanfce«, Ljubljana. Miklošičeva c. 13. 9476-6 Stroj za sladoled znamke Goldner, proda E. Iliich, Maribor, Slovenska ulica 6. 9»?-6 Pohištvo Beseda 1 Dtn davek 8 Din. za šifro aH dajanje naalova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Razno pohištvo prodam, smešno poceni. — ■Krasna svetla spalnica, trd les S.800 Din. Smole, Stari trg 34. 94OT-11S za Šifro ali dajanje oaelova Beseda 1 Dtn davek 8 Din. 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moške stare obleke čevlje, perilo, kupujem. — Pridem na dom. Pišite na Mara Andlovic, Galusovo nabrežje 2f7. 9306-7 Kompresor za avtoličanje. kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompresor«. 9470-7 ragoceiiosti Vsakovrstno zlato kupuje p« najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova oiica 1. 18-88 Beseda 1 Din. lavek 8 Dia. za šifro aU dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. AH PLANINŠEK Ljubljana Beethovnova nI. 14/L Telefon 35-10. irpoeluje nakup ln prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje Informacije daje brecplafno 89-16 Knjižico Obrtne banke d > 70.C00 Din kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod Takojšnje plačilo«. 6428-16 Posojila dobe državni ln samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini tn blagovnih bonih. »Her- .nes«. Informacije: Tavčarjeva 2. 87-16 Knjižice Celjske posojilnice d. d. manjše in večj> zneske, — kup;m. P®r.udbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Proti gotovini*. 9090-16 Vloge bivše Slavenske banke ko-pujemo: Zadruga Za-zip Zagreb, Gajeva 7. «62416 f!najjihi Beeeda 1 Din. davek 8 Dili. za šifr« ali dajanje naslova 1 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivsko - frizerski salon prodam ali dam v najom — pooemi. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »PrizeT«. 9488-il!7 Lokali Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro aU lajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. V Zagrebu naprodaj preko 30 let obstoječa lepo urejena detajl" na trgovina špece-rije in delikates. Potreben kapital Din 250.0(X>. Da se ev. poslovodji na obračun proti večji kavciji. Dopise na Interreklam d. d. Zagreb Masarykova 28 pod značko »4&1-300«. 9463-19 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro aU dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ia stanovanjskih ttiš ter vil ima naprodaj gradbeni strokovni izobraženi posredovalec Kuna ver Ludvik. Cesta 20. okt. St. 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni gradHelj tn sodni cenitelj ca nasvete brezplačno na razpolago. 69-20 Hiša nova stavba s hotelom in restavracijo v koj>ališk('n mostu blizu Sušaka, naprodaj. Eno nadstropje, 6 sob z 112 pos*jfiijamj in pohištvom. V parterju velika dvorana s pohištvom. Kuhinja s štediiniikom in priti kline. U gotovimi 130.000 Din. Prervzem malega dml-ga pod ugodnimi pogoji. Naslov: Petrovič, etaklana, Sušak. 94S4a) Stanovanje Beseda 1 Dtn, (tavek S Din. za Sifr* tli dajaaje oaslora 5 Dia. Najmanj« snesek 17 Dta. Enosob. stanovanje solnčno, oddam na Certi iS. oktobra (iKitrnsfei cesti) št. 33. Ogled od 11. dopoldne dalje. Dvosob. stanovanje v pritličju, oddam za maj. Cimpermanova 3, Prule. 9489-31 Stanovanja Trisobno stanovanje s kopalnico, 'Sče v mestu uradniška družina treh odraslih članov. Ponudbe i navedbo cene pod »Primerno in solnčno« na ogl. odd. Ju trna. 909! -31a Hišo v najem vzamem na periferiji ali najbližji okolici, eno ali dvostanovanjako. Pogodba za več let. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. Jutra. 933!LB3a Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo v centru, oddajn dvem go-ipodom. — Koman Franja, Cankarjevo nabrežje 9495-26 Sobico lepo opremljeno, oddam. — Vprašati od d2.—(14. Wol-fova 10/1. 9473^33 VOZ VELIKE TRPEŽNOSTI IN TEHNIČNIH ODLIK SIGURNA V02NJA S POGONOM NA SPREDNJA KOLESA SVOBODNE NIHAJOČE OSI — HIDRAVLIČNI AMORTIZERJI ADLER DIPLO»L\T ADI.ER TRIUTVIF ADLER JUNTOR 3 LITRE 1.7 LITRA 1 LITER IŠČEMO ZASTOPNIKE ENT SERVICE - DELAVNICE V PROVINCI ADLER-WERKE prej. HEINRICH KLEYER A. G. FRANKFUE.T a/M. ZASTOPANA V JUGOSLAVIJI PO »OPTIMA« TRGOVSKA D, B, v Zagrebu, Mihanoviseva 1 (Espianade) NAJNOVEJŠI MODELI — LASTNA S E R VI C E - D E L A V N C A — VELESKLADIŠCE REZER\TVIH DELOV LN DVOKOLES SPECI J ALITET A: ADLER »3 GANG« DVOKOLESA. ZAHTEVAJTE PONUDBE! ZAHTEVAJTE POSKUSNO VOŽNJO! BRZOJAVI: JUGOADLER. TELEFONI : 9238, 8557 in 1655. OBIŠČITE NAS NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU! Sobo separlranlm vbodom, lepo opremljeno, volllco solnčno ln zračno za 2 osebi s 1. majem ugodno oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra »276-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam I—0 osebam. — Naslov v vseh poelovatnrreah Jutra. 9*78-20 Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vho-dicm, oddam Podroinrkora. Naslov v vseh pošlo vahM-cah Jutra. M0M9 Izgubljeno Izgubljene so bile očala od Poljanske ceste do glavne pošte. Pošten najditelj se naproša, da jih odda v ogl. odd. Jutra. 9467-2S Sorodnike, prijatelje in znance Obveščamo, da je blaga gospa Ivana Kunstelj vdova po prisilniškem pazniku Andreja dne 11. aprila odšla za svojim ljubljenim možem v večnost vsa vdana in večkrat okrepčana s sveto popotnico. Pogreb bo v torek, dne 13. aprila ob 4. popoldne iz mrliškega hrama na Vidovdanski cesti (hiralnica). Tihega sožalja prosimo ŽALUJOČI OSTALL f ZDRUŽENJE TRGOVCEV za srez Ijutomersko-gornjeradgonski v Ljutomera naznanja žalostno vest, da je preminul danes njega član in zaslužni bivši podpredsednik, gospod FRANC REPIČ TRGOVEC V LJUTOMERU. Dragega tovariša spremljamo k zadnjemu počitku v torek 13. t. m. ob 16. uri. Blag mu spomin! LJUTOMER, 11. aprila 1937. I nformacije Beseda 3 Din, davek 3 Din, za šafro aJi dajanje naslova 5 Din. Najmanjči znesek 17 Din. Osebe katere »o iekale ▼ Teta 0335/39 pomoči ▼ zdravilišču Lipii na Hrvatskem, se vljudno naprošalo ca njih naslove proti primerni nagrad?. Na: ogl. odd. Jutra pod *Llpii/«. SOOB-31 ■nn Trenškotl, veterm | suknjiči Novosti, lepe vzorce za pnmparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Platno, gradi. Sifoni, cefirji, poplinl; barvasta svila za perilo, etamlnl, batistl, zavese, preproge, tekači, odeje, perje in puh najcenejše v NOVI špecijalni trgovini F. L GORICAR, Ljubljana, sv. Petra cesta 80. — V slučaju potrebe se spomnite na to trgovino! I f Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena, preskrbna zlata mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Marija Markelj roj. GAZULLI, vdova po prof. in direktorju učiteljišča v Kopru dne 11. t. m„ po dolgi, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 76. letu starosti. Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 13. t. m., ob 2. uri popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. aprila 1937. Žalujoči ostali. Oglasi ▼ „Jutru" imajo vedno največji uspeh l ■ MORANA' JE J S A E M A. O D P R P RHL3AJ.EK C E ME^i A CI IM H RA HTU SIŠČ E. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PO RASTEJO TUDI MAPLEŠASTOM MESTU.^' CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIH 40.-POŠTNINA QIN 7.- . MODEBNA KOZMETIKA - S P L I T - HORANA' DIPLOMIRANA V LONDOHU s OF GRAHD PRIX IH ZLATO KOLAJNO") ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame Katinke Bizilj posestni ce in bivše mesarice in vsem, ki so s poklonitvijo vencev in s svojo udeležbo poveličali njeno zadnjo pot. LJUBLJANA, 12. aprila 1937. ŽALUJOČI OSTALL Urejuje Davorin Ravijea, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak Vri v Ljubljani.