Letnik 1915.
Državni zakonik .
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCVI. — Izdan in razposlan 24. dne julija 1915.
Ysebina: (St. 206 in 207.) 200. Ukaz o zagotovitvi preskrbovanja s sočivjem. — 207. Razglas o pogojih prometa s semenjem.
206.
Ukaz vsega ministrstva z dne 23. julija 1915.1.
o zagotovitvi preskrbovanja s sočivjem.
Na podstavi g 38 cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915. 1. (drž. zak. št. 107) o zagoto-vitvi preskrbovanja z žitom in moko se ukazuje tako :
S I.
tuzemsko sočivje pridelka leta 1915., in sicer grah, leča in fižol vsake vrste, ki se ne porabi za zeleno prikuho, je od časa, ko se loči od žilnega polja, zaseženo v prid državi.
Pravtako so zaloge starega sočivja omenjenih vrst, kar jih je še I. dne avgusta 1915. 1., kolikor te zaloge niso v posesti vojaške uprave ali vojnega prometnega zavoda za žito, s tem dnevom zasežene v prid državi.
Posestniki zaseženega sočivja so dolžni skrbeti, da so ohrani.
Pravna opravila, ki gre še zoper to prepoved, so nična.
§ 3.
Dokler ministrstvo za notranje stvari ne odredi uič drugega glede porabljanja sočivja, smejo kljub zasegi
1.	posestniki zaseženega sočivja"porabljali ga za preživljanje pripadnikov svojega gospodarstva (gospodinjstva), vštevši liste“delavee in nameščence, ki jim gre prosta hrana ali sočivje za mezdo, ter za setev,
2.	tisti, ki oddajajo sočivje obrtniško za plačilo drugim osebam, dobavljati ga iz prejšnjih pridelkov,
3.	mesla, katerim je oblastveno poverjena aprovizacija, svoje zaloge spravljati v konsum.
§ 4.
V ostalem je predpise §§ 4 do 37 in 39, zadnji odstavek, cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915. 1. (drž. zak. št. 197) zmislu primerno uporabljati na sočivje.
§ 5.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
8 2.
Zasega ima učinek, da so zaseženo sočivje ,	0 ne smo nj{j podelovati, porabljati, pokla-
1 ,'tl’ Prostovoljno ali prisilno prodati, ako niso ' b'm ukazu ali s posebnimi predpisi ukrenieni drugi zaukazi.
(Slovenfsoh.'
Stiirgkh s. r.	Georgi s. r.
Hochenburger s. r. Heinold s. r. Forster s. r.	Hussarek s. r.
Trnka s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
lorawski s. r.
123
442
Kos XGVI. 207. Razglas poljedelskega ministrstva z dne 23. julija 1915.
207.
Razglas poljedelskega ministrstva z dne 23. julija 1915.1.
o pogojih prometa s semenjem.
Na podstavi ukaza z dne 22. julija 11115. 1. (drž. zak. št. 204) se razglaša :
Gojitelji izvirnega semenja, ki se hočejo po-služiti v §	1 ukaza podeljene pravice prosto-
voljne prodaje, morajo vložiti svoje prošnje po kmetijski korporaciji (deželnem kulturnem svetu, kmetijski družbi in dr.) ali c. kr. kontrolne postaje za semena na Dunaju na poljedelsko ministrstvo in v tej prošnji razen natančnega oznamenila gojišča (kraj, pošta in postaja za nakladanje) navesti vrsto, sorto in prilično množino semenja.
Pooblastilo poljedelskega ministrstva se pošlje gojiteljem neposrednje.
Sklicujé se na to pooblastilo, mora gojitelj prositi za plombiranje pri zavodu, ki je poklican za plombiranje.
Za take zavode, ki so v zmislu g 3 ukaza edino upravičeni za plombiranje, se določajo za sedaj :
Za Nižjeavstrijsko, Gornjeavstrijsko in Salc-burško c. kr. kontrolna komisija za semena na Dunaju.
Za Štajersko kmetijsko-kemijska deželna poskuševalna in kontrolna postaja za semena v Gradcu.
Za Kranjsko kmetijsko-kemijsko deželno poskuševališče in preiskovališče za živila v Ljubljani.
Za Koroško deželno poskuševališče in pre-iskovališče za živila v Celovcu.
Za Tirolsko kmetijsko-kemijska deželna poskuševalna postaja v San Michelu, oziroma dopolnilno za Predarelsko določeni zavod.
Za Predarelsko kmetijsko-kemijsko posku.še-vališče in preiskovališče za živila dežele pred-arelske v Bregencu.
Dopolnilno tudi za Tirolsko.
Za Primorsko c. kr. kmetijsko-kemijska poskuševalna postaja v Gorici, tačas v Linču.
Za Dalmacijo c. kr. kmetijsko učilišče in poskuševališče v Splitu.
Za Češko kontrolna postaja za semena osrednjega kolegija deželnega kulturnega"sveta v Pragi.
Za Moravsko in Sleško moravsko kmetijsko deželno poskuševališče v Brnu.
Za Gališko agrikulturno-botaniška deželna poskuševalna postaja v Levovu, koje vsakočasno stojališče se naznani interesentom v deželi.
Za Bukovino deželna kontrolna postaja za semena v Černovcih.
Pristojbina, ki jo je plačevati za plombiranje (plomba, listek in potrdilo), se določa za vsako sbranko (vrečo in dr.) z 10 h.
Za partikulariju ustrezajoče potne stroške plombirajočega organa so merodajni zadevni predpisi, veljajoči za dotični zavod.
Za izdajo potrdila, omenjenega v $ 5 ukaza (prva dodatna setev izvirnih plemenskih vrst) so pooblaščeni isti zavodi.
Potrdilo za pripoznano semenje gre na Nižjeavstriiskem. Gornjeavstrijskem in Moravskem obstoječim komisijam za pripoznavanje semenja.
Kadar se prosi za to potrdilo, mora do-tični sejalec semenja natančno navesti vrsto, sorto in množino semenja in vrhutega priložili vse izkaze, ki služijo za zahtevani dokaz.
Zenker s. r.