Štev. 35 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta) V Trsta, petek 27. avgusta 1926. Let« IV. :: Izhaja vsak potek dopoldne. :: Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via imbrianl •/lil. :: 0O0------------- Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA TEDNIK ZA HO VICE IN ' --------------------------------------------------------------------- 8tS>n**______—--------------------- *LI LIST« - Trieste - C Hort. P- ' ,.to ... O.KN.il/- '•} celo leto lir T \ [i Odg. uredm. ivrtN PREŠEL Mali koledar. Petek, 27 avgusta: Jožef; Gebhard. — Sobota, 28.: Avguštin; Hermes. — Nedela. 29.: Obglavljenje Janeza Krstnika. — Ponedeljek, 30.: Roza; Feliks. — Torek, 31.: Rajmund, Izabela. — Sredam 1. septembra : Egidij (Tilh). — Četrtek, 2.: Stefan, Maksima. — Petek, 3.: Erazma; Doroteja. MALE NOVICE Smrtna kosa. Dne 17. avg. je umrla v Bermu pri Pazinu ga Marija Ida Zlatič, žena g. učitelja, Marka Zlatita, hči bivšega poslanca Pranja Flega. Bolehala je več kakor pol leta. Dosegla je komaj starost 37 let in zapustila šestero nedoraslih otrok. Vzorni krščanski ženi in materi naj sveti večna luč. Potrti rodbini naše iskreno sožalje. Fran Bevk na svobodi. Slovenski pisatelj Fran Bevk je odse del 4mesečni zapor, o katerem smo svo ječasno pisali. Sedaj je zopet, prost in mu želimo, da z novo močjo pnistopi k delu za kulturno povzdigo naroda. Kdaj bodo nabori. Naborna komisija je objavila za t r ž a-ško pokrajino sledeči spored : Postojna in Kačja vas 11. septembra, Bukovje in Košana 13., št. Peter 14, Sla vina 16., Šmihel 17., Hrenovice 18., Senožeče, Dolenja vas, Sinadole, Laze, Fam Ije, Britof, Vreme 21., Sežana, Avber, Ko priva, Lokev 23., Dutovlje, Naklo, Rodik 24., Povir, Repentabor, Štjak, Skopo Znamenita četrta obletnica Kako vse na dan pride. ■25., Zgonik, Štorje, Tomaj 27, Tržič 29. Doberdob, Devin 1. 2, Sempolaj, Slivno in 30., Nabrežina, oktobra, Mavhinje 5. Mile 11. in 12, Dolina 13, Trst od 14. oktobra do 1. decembra. Postojnska jama. Jamska uprava sporoča, da bo v jami velika jesenska veselica dne 5. septembra. Spored bo zelo razno v r.steni. Posloval bo tudi poseben podzemeljski poštni tirad in razglednice bodo dobile jamski pečat. V času od 4. do 10. septembra bo veljala za Postojno polovična cena na železnici z vseh postaj Treh Ben oči j. Vsak Potnik ima pravico prekiniti vožnjo štirikrat tekom teh šestih dni. Tržaški vinogradniki. Kdor ima vinograd znotraj mestne da-cije, mora do konca tega meseca naznaniti, koliko grozdja bo pridelal. Za to napoved so posebne tiskovine, ki se dobe na užitninskem uradu (Ufflc.io Daziario Centrale). Tam se te tiskovine dobe in tam se tudi popisane oddajo. Kdor napovedi ne bi naredil, ga lahko zadene kazen. Gospod Pangalos. Dne 27. junija lani je postal ministrski predsednik na Grškem. Za predsednika republike pa jo bil admiral Konduriotis. Pangalosu ni brilo dovolj, da je postal ministrski diktator, ampak je celo Kondurio-tisa zapodiil in se izvolil za predsednika grške republike. Primerjali so ga z Mussolinijem, a ga ne doseže. Pustil s« je od Konduriotisa ujeti 'na nekem otoku; od tam so ga prepeljali z ladijo na otok Ke-ratsini v izgnanstvo. To se je zgodilo v Ponedeljak 23. avg. letos. V enem lotu je bilo torej konec glorije. Snop v Košani. Pred mesecem se je ustanovilo sino-Parslco društvo v Košani. V postojnskem okraju je to tretji slovenski snop. Tajnik mu je košanski podeštat Premru. Iz Nemško Avstrije. Pozdrave so poslali: Vidic Ivan, Poljanec Ivan, Bratina Anton, Vidmar Prane, Žigon Avgust z Otlice, in Čibej Miroslav iz Dola. POROKA BREZ LJUBEZNI. Čevljar Jožef Gasparini je bil doma v Fabcih pod župnijo sv. Ivana od Šterne. Ko je imel 24 let se je poročil z Ano Bra-tovič iz sela Bratovič pri Baderoi. Ljudje povedo tako, da je bila ženska brez plemenitega čuvstva, lahkoživa ln brezvestna. O njem govore, da je bil dober človek, delaven in skrben, a precej ljubosumen. Ker je hodil po hišah delat, je imela žena svojo prostost in jo izrabljala tako, da sta se večkrat sprla, ko se je on vrniL Ona se je slednjič naveličala, zapustila moža ter se vrnila k svoji materi. A mož je ni mogel pozabiti: preprosil jo je, da se je vrnila k njemu. NA SEJEM OBA, S SEJMA VSAK ZASE. V Sv. Lovreču Pazenatičkem je bil 10. avgusta 1922. semenj in šagra. Gašperini in žena sta šla tudi tja pogledat po starem običaju. Ona je šla tudi plesat, kar pa možu ni bilo nič kaj povolji. Klical jo je, naj gre z njim, da se odpravita domov, a žena, segreta od vina in plesa, ni marala. Ostala je celo noč tam, on pa je šel sam domov. Zjutraj 11. avgusta je vstal in šel delat; šele po njegovem odhodu je žena prilantovala na dom. Tisti večer sta se najbrž hudo sporekla. Konec je bilo dveletnega zakona. BEPI JE IZGINIL. Kako je izginil? Tisto noč je šel z doma, nazaj pa ga ni bilo več. To so ljudje vedeli povedati, več pa niso vedeli, ali pa so se bali govoriti. Eni so začeli domnevati, da jo je morda potegnil čez mejo v Jugoslavijo. Njegov stric Trlpar, ki ga je bil siroto izredil, ni verjel takih bajk. Sumil je, da se je zgodil zločin. Orožniki iz Baderne so na vse kraje iskali, celo neko jamo, zvano Perinac, so pregledali, a našli niso nikjer nobenega sledu. MAŠE ZADUŠNICE. Tripar je bil prepričan, da je Bepi mrtev, čeprav ni bilo očitnega dokaza. Mesec potem, ko je Gašperinijaj zmanjkalo, naročili so sorodniki zanj črno sv. mašo, Vsako leto je bila na dan 12. avgusta tudi maša obletnica. Tako je bilo tudi letos. GOSPODA LAZI PO JAMAH. V Trstu je turistovsko društvo «Societa Alpina delle Giulie». To društvo pa ne sili samo na visoke vrhe, ampak tudi v globoke jame naših kršnih tal. Prav blizu župne cerkve sv. Ivana od Šterne, kjer se je brala maša obletnica za Jožefa Ga-šperinija, je v borovcu grda jama «Straš-nica». Noter so zlezli trije gospodje 130 m globoko, seveda z vsemi pripravami, kakoršne taki seboj privlečejo. Opozorjeni so bili, predno so lezli noter, naj gledajo, če bi morda našli sledove človeškega trupla. KOSTI V NAHRBTNIKU. Na četrto obletnico, odkar je Bepi zginil, so raziskovalci stikaii po jami; kaki dvo uri po maši obletnici so poslali pc vrvi fjer na svetlo nahrbtnik in v njem kupček človeških kosti. Ob eni popoldne so že bili na mestu orožniki iz Baderne, ki so ukazali, naj ostanki tam počakajo, dokler ne pride komisija. Ob 4. popoldne so prišli raziskovalci iz jame. Drugi dan' pa je prišla sodnijska komisija iz Moto-vuna. Zdravnik je kosti pregledaL Zraven so bili tudi še čevlji; usnje je bilo dobro ohranjeno, le šivi so vsi prepereli in se razpustili. KAJ POREČE ŽENA. Poslali so po Ano, vdovo pokojnega čevljarja. Ko je videla siromašne ostanke moževega trupla, je začela jokati in nari-cati. Sodnik jo je izpraševal, pa se je v odgovorih zapletala. Kmetje, tam okrog zbrani, so jo obtoževali, da je kriva moževe smrti. Orožniki so jo odgnali v zapor. Kmetom se je ob pretresljivem dogodku razvezal jezik in So razodeli o-blastniji svoje sumnje. Nekaj se je moglo sklepati iz odgovorov mlade vdove in tako So orožniki prijeli par osumljenih oseb. Zaenkrat stoji, da je bil čevljar u bit in vržen z dobrim premislekom v «Strašnico», 150 m od cerkve, kjer ga niso iskali, dokler ga niso po naključju našli jamski radovedneži. Ostalo bo raz- m IHEC JAKEC gfi 1)1 C,p • Ko sila priganja na skupni nastop, ItllllLUi ošabnost na pot se postavi. JAKEC: Če vsega ne skvari z napuhom nerodnost ostalo napravi. katero je opravil župnik v Sv. Ivanu, čistila sodna preiskava Naši železničarji. Od Tirenskega morja iz Givitavecchia pošiljamo srčne pozdrave slovenski železničarji vsem staršem, bratom, sestram, prijateljem in vsem čitateljem Malega lista. Pornič Rudolf, Boršt; Frankovič Fram, Lokev; Škrk Emilij, Salež; Mal-naršič Jakob, Matenja vas; Jogani Jožef, Gorenje pri Divači; Ozbič Jožef, Grobišče; Milič Anton, Briščiki;; Košuta Jakob, Sv. Križ; Guštin Alojzij; Perhavec Fran, Sežana; Požar Fran, Povir; Tavčar Jožef, Merče; Košuta Fran, Sv. Križ; Simčič Andrej, Trst; Primc. Jožef, Topol ec. Z Bogom in na svidenje. Lega dela. V ponedeljek 23. avgusta je bil odprt nov Login vrtec v Vrtojbi. Ta je tretji v mirenskem šolskem okrožju, Kmalu bodo tudi v Renčah in v Mirnu ustanovili enake vrtce; tista dva bosta menda odprta v oktoibru. V Buzetu bo imela Lega veliko veselico 29. t. m. Goriški oblastniki. Načelnik goriške policije, kom. Diaz, jo odšel; njegovo mesto je prevzel dr. Kmetijska šola. Ministrstvo kmetijstva je določilo, da plačujejo odslej privatni ličnici enoletne vinarske in sadjarske so’ ? v Mariboru za oskrbo v internatu, i> dokažejo z občinskim potrdilom, da. so sinovi kmetovalcev, mesečno Din. 200.—, dečim ostane za sinove drugih stanov mesečna oskrbnina v višini Din. 400.—. Enoletna vinarska in sadjarska šola bo sprejela letos 30 učencev in sicer 20 državnih gojencev, ki dobijo vso oskrbo zastonj ter 10 plaču-jočih (privatnih) učencev. O sprejemu bo šola obvestila vsakega) prosilca pismeno. Vodstvo srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prva železnica v Albaniji. Letos so dogradili in izročili prometu prvo železniško progo na albanskih tleh. Prvoga gre od pristanišča v Draču na Ko-rico in Elbasan. Dolga je CoO km. Kasneje dobi zvezo z Bitoljem v J igoslaviji. Dva Musila. Svoječasno so listi poročali, da se je ponesrečil na piramidah v Egiptu profesor Musil. Pa to ni tisti slavni uče- Greco. Odšel je tudi podjprefekt Scotti, jnjak in poznavalec vzhodnih krajev in katerega nadomesti g. Anza, dosedaj i jezikov, kakor se je sprva mislilo. Po-podprefeki na Voloskem | nesrečil se je neki drugi profesor Musil. Dva prava divjaka. V nedeljo 22. t. m. je bila v Trstu v ulici Rigutti huda bitka. V gostilno Karla Ukmarja sta prišla brata Albin in Anton Stemtoerger, znana ptiča. Pripeljala sta s seboj harmonikarja in začela gospodariti po gostilni. Ker Ukmar ni pusti svirati, sta brata začela mahati o-koli sebe kakor nora. Pretepla sta Ukmarja, da je komaj ušel, razgnala goste, lomila stole, drobila kozarce in razbila luč. Potlej sta pa brskala po razvalinah iščoč morda plačilo za storjeno delo. Tedaj se je vrnila Ukmarjeva žena gledat, kaj je še celega ostalo. Divjaka sta planila ven na ulico. «Biagi» Anton, je imel v rokah velik nož. Mahal je kakor obsedem. Na smrt je oklal orožniškega brigadirja Lanzilottija, ki je kasneje v bolnišnici podlegel ranami Nekateri, radovedne! jo je izkupil : Anton Bužan v stegno, Anton Frflla tudi v stegino; bunke je odnesel Adolf Costantini. Oba «usmiljena brata« sta odvihrala na svoj dom v isti ulici, se umila in preoblekla in — mrknila. Oblast ju zasleduje. «Beli strup». Zagrebški listi prinašajo odkritja o obsežnem tihotapstvu s kokainom^ ki se je vršilo medi Nemčijo, Zagrebom in Parizom. Kokain je dobavljala darmstadt-ska kemična tovarna «Merk» Kokain je prihajal z ostalimi drogami in zdravili na veliko državno aFarmacevtično zalogo« v Zagrebu, in sicer so najeti pomočniki zavoje s kokainom prilagali o-stalim pošiljatvam šele na Dunaju. Ker so pošiljatve, ki. prihajajo na državno zalogo, namenjene za državne lekarne, so carine proste. Zato vtihotapljanje po tej poti ni, bilo težko, ker pošiljatev nihče ne nadzoruje. Iz Jugoslavije v Francijo so pa vtihotapljali posebni, sijajno plačami agenti, predvsem invalidi, ki so skrivali kokain v svojih protezah (umetnih udih). Za vsako potovanje v Francijo je prejel agent 20.000 dinarjev. Tihotapci so so vozili preko Sušaka, Reke, Jesenic in Rakeka v Italijo in od tam v Švico in Pariz. Svoje pomagače so imeli med parižkimi, dijaki. Dokaj strupa so razpečali pa tudi v samem Zagrebu. Tihotapska družba se je pa pečala tudi s ponarejanjem denarja; in sicer je ena skupina ponarejala dvodinar-ske novce, druga pa dolarske (bankovce po 5 dolarjev in 50 dolarjev. Vse stroje in priprave ter materijal je policija odkrila deloma v Zagrebu deloma v Bjelo-varu in zaplenila Med ponarejalci sta v Bjelovaru dva državtna upravna uradnika; vsoga je policija v Bjelovaru aretirala 20 oseb, ki so jih od veli v Zagreib. Čudeu venec. Na grob tirana Dzerdzinskega je bil položen tudi vemec, sestavljen iz samih samokresov. Ta venec bo shranjen v re-vohicionarmem muzeju u Moskvi. ? « M A L I L I S T » Kmet in narod Na Veliki Šmaren je bilo v Maribora slavnostno zborovanje kmečkega stanu. Udeležilo se ga je kakih <3000 kmetov. Na zborovanju so nastopili najimenitnejši govorniki., v dneh pred Velikim šmarnom so bila v ožjem krogu predavanja o kmečkem stanu, domu in delu, o sodobnih potrebah kmečkega stanu, pa tudi o pomenu kmečkega stanu za ves narod. Na dan Velikega šmarna pa je bil slovesen zaključek, na katerem je govoril tudi dr. Anton Korošec. Iz njegovega govora bomo navedli par zajemiljivih odstavkov. - i ’ Kmet je steber naroda. «Kmečki stan je studenec in vir vsega narodnega življenja. Iz njega se poživljajo dan na dan vsi drugi slovenski stanovi, iz njega dobivajo svojo moč in silo. V njem živi neomajana naprej stara vera naših očetov, v njem se ohranjuje zdravje in odpornost, v njem se vzdržuje nemoteno naprej naš jezik, pomenljive stare šege in navade, v njem se opevajo srčna čuvstva v narodnih pesmih, v njem se oblikujejo stare skušnje in narodna modrost v zlate pregovore. Spoznali smo, kako potreben, važen je ta stan in da je naša sveta naloga, posvetiti vse svoje moči, da ohranimo kmečki stan, ako hočemo očuvati celokupni naš slovenski narod«* Krivi proroki. «Toda danes vstajajo med nami krivi preroki,, ki pravijo, da slovenski narod nima nobenega pomena v krogu idirugih narodov in da je delo zanj nepotrebno in odveč. K neki učiteljici je prišla slovenska gospa in je tožila, da ne ve, kako bi vzgajala svojo deco, češ saj jih ni vredno vzgajati za slovenski narod, ker je ta vendar tako majhen. Ta milijonček, kaj more pomeniti med drugimi večjimi narodi«- Bog je hotel. Toda mi smo mnenja, trdnega., neoma-janega mišljenja, da naš narod ni zapisan smrti, ampaik da jo pozvan k življenju, in da smo mi njegovi sinovi in hčere poklicani, da mu branimo to življenje in mn ga po možnosti uredimo lepo in prijetno. Sin, ki se odreka svoje matere, je propa-lica, in človek, ki se odreka svojemu narodu je tudi propalica. Božja previdnost je hotela, da. je tudi mali slovenski narod! nat svetu. V poganskih časih so male, slabotne in odvečne otroke izpostavljali na samotnih krajih, da so od . gladu umrli. To ni samo kruto in surovo, ampak je tudi proti prirodi. A mi sii svojega naroda, ki ga je Bog tudi postavil na ta svet, ne pustimo iztrgati Iti izpostaviti. Kakor mati naj!)x>lj ljubi svoje malo dete in mu posveča največ paž-nje, tako tudi mi tembolj ljubimo svoj narod in ga moramo ljubiti, ker je tako majhen, šibek med drugimi narodi*. PODLISTEK V osapski okolici. Pri Materi božji na Vzročku ob izviru Rižahe pravi nadpis, da so zgradili, oziroma prenovili cerkev leta 1601. Vrata in nov vhod je dal narediti župan iz Bezovice Ivan Skorja leta 1753, Ladja cerkve gotovo ni starejša, zelo star pa jo prezbiterij in zakristija. Zgodovine pralstare predloške cerkve se ne dotikam, ker jo to zgodovino strokovnjaško preštudiral in popisal, a žal ne objavil, bivši loški župnik gospod Josip Sancin, ki živi sedaj v pokoju v Ricma-njih. Vso ostalo cerkve osapske okolice so iz 17. stoletja, v svoji sedanji obliki namreč. Cerkov sv. Socerba so prenesli iz graščine, kjer je danes. Ta cerkvica, oziroma njona matica v gradu, ima imenitno zgodovino, ki je posebno knjigo vrcktoa. Nalogo iščejo. «Žal, da se nahajajo ljudje — ne mnogo njih, a se nahajajo — ki postajajo malo-dušni, ker baje ne vidijo nobene naloge za naš inarojdi v krogu drugih večjih narodov. Izgubili so zaupanje v načrte božje previdnosti, izgubili pa tudi vso živo zvezo s svojim narodno, ki jih jerodiil, vzgojil in postavil na različna važna mesta. To so sinovi to hčere, ki se pripravljajo, da pozabijo 'in zatajijo svojo mater, da se postavijo izven! občestva svojega naroda«. Naloga slovenskega naroda. «Tudi slovenski narod ima svojo posebno nalogo, svoje z vanje v krogu drugih narodov. Po mojem globokem prepričanju je naša naloga, da damo svetu primer, kako je treba ne samo nekaterim krogom, ampak širokim plastem naroda dati največjo možno kulturo razuma, volje in srca. Nočemo sicer zaostati tudi v kraljestvu visoke znanosti to lepe u-metnosti. In že smo dali v tem oziru svoj O narodnih Vprašanje narobnih manjšin je postalo splošno evropsko vprašanje, s katerim se radi ali neradi morajo pečati vsakovrstni državniki. Mednarodna zveza za Društvo narodov je poslala na Balkan profesorja Ruyssena samo s tem namenom, da preuči1 na licu mesta, kako se godi narodnim drobcem. Ruyssen je o svojem potovanju podal dolgo poročilo na občnem zboru Zveze v Londonu. Zadnjič smo objavili razmere Bolgarov in Rumu-nov sledeč članku posl. Besednjaka, ki se je občnega zbora udeležil. Za danes naj čitatelji berejo o stanju narodnih manjšin v Jugoslaviji. Katere so te manjšine ? So predvsem tri: Nemci, Madžari in Ru-muni. RumuJni tol velik del Nemcev in Mažarov prelbivajo v Banatu, Bački in Baranji, dežele, ki se imenujejo s skupnim imenom Vojvodina. Po zadnjem u-radnem ljudskem štetju iz leta 1921. je Nemcev 375.000, Madžarov 316.000 to Ru-mutaov 61.000. «Vse manjšine« — poudar-a prof. Ruyssen — «imajo lastne ljudske in srednje šole, bi jih vzdržuje ali podpira idiržava, imajo lastne cerkve, kjer se vrši božja služba v je podpirali na vso moč bolgarsko in i 'in9ga:i sami ustanavljati bolgarske cerkvene šole v Makedoniji. Bije doba srbsko-bolgarskega prijateljstva. Edino tako si lahko razlagamo, zakaj je prevladal v par desetletjih v Makedoniji bolgarski vpliv. Doba sovraštva in vojen. Toda kmalu je prišel čas, ko se je srbsko-bolgarsko prijateljstvo izprevrglo v hudo sovraštvo. Evropske velesile so hujskalo en narod proti drugemu in leta 1885. je izbruhnila vojna med' Srbijo in Bolgarijo. Drugič so se spopadli Bolgari in Srbi leta 1913. med. balkansko, vojno proti Turkom. Najhujša je bila seveda doba svetovne vojne, ko so Bolgari tz.dali slovanstvo, se združili z Nemci, Avstrijci in Turki ter padli v hrbet junaški Srbiji. Od tistih časov so so Bolgari zamerili ne samo Srbom, temveč tudi Čehom, Rusom, Slovakom, Poljakom, in sploh vsem slovanskim. narodom. Toda ta žalostna doba je k sreči za nami, treba jo je polagoma pozabiti. Kako je sedaj v Makedoniji. O 'današnjem stamjm makedonskega vprašanja pravi prof. Ruyssen: «Dobil sem zelo jasen vtis, da se bo dežela prav hitro prilagodila srbski vladi, še enkrat poudarjam, da ne tvorita v teh krajih ne jezik to ne kultura resne zapretke združenju. Ivar je neprestano vzbujalo mojo pozornost, je bila izredna lahkota, s katero so se mnogoštevilne srbske uradne osebe, kakor veliki župani, častniki, profesorji itd. razgovarjali z domačim pre- Sklerpne besede. Te drobtine iz osapske župnije sem zbral, da, se ne porazgubijo, in kar sem spominov slišal od starih mož, zlasti od dobrodušnega Jožefa Vodopivca, Bran-doltoa, sem zapisal, da so otmejo pozabi. Marsikaj mi je tudi povedal prijatelj Franc Malalan, ki z veliko ljubeznijo in izredno požrtvovalnostjo vodi osapsko faro. Ljudstvo jo vse brez izjeme po umu brihtno, po srcu dobro. V župniku in dekanu vidijo svojega dobrega, skrbnega dušnega pastirja, pa tudi svetovalca in očeta ter prijatelja v vseh časnih zadevah. Na lansko Telovo, ko so se zbrali pri dekanu zastopniki vseh vasi, cerkveni starešine in srenjski župani, ki so mu izrekli Zdravico hvaležnosti, jo on v ginljivem odgovoru povedal: V težkih dneh ste me spoznali. Tak tudi ostanem-Ostanimo si zvesti drug drugemu. Bog daj, da bi dobro ljudstvo osapske doline zvosto držalo načrtov velikega rodoljuba Josipa Kompare ta in da bi pod vodstvom gospodia Malalana še dalje napredovalo. Fran Popotnik. bivalstvom. Slišal sem jih govoriti s trgovci v mestu, s kmeti rta deželi in, kar je značilno, tudi z otroci vsake starosti v šolali. Prav odločno se mi je torej zdelo, da za makedonsko prebivalstvo srbščina ni nikak tuj jezik in da tni mogoče smatrati makedonskih 'Slovanjav za pravo jezikovno man/j širno v Srbiji. Se manj je ®&ogoče seveda trditi, da so verska ali Pa kulturna mainjšiim«. Hebrejski jezik v šolah. V Makedoniji obstoje pa gotovo tudi 'Prave manjšine, in sicer Turki, Grki, Židje, Albanci im Kuoo Vlahi. Najvažnejša je turška. «Govoril sem v Monastiru s turškim cerkvenim1 dostojanstvenikom, ki je hvalil spretno in dobrohotno upravo tamkajšnjega velikega župana. Mošeje in turške . šole so spoštovane, obiskal »em nekatere i m videl; da se vrši pouk deloma v srbšči- i mi im deloma v turščilniL Ravnotako mii je zatrdil veliki rabin v Monastirju, da je židovska manjšina zadovoljna, ker ima lastne šole, kjer se poučujejo otroci v hebrejščini in srbščini«. Kako se bo rešilo makedonsko vprašanje Glede končne ureditve Makedonije pra- vi profesor Ruyssem, da je slišal na Balkanu zagovarjati tri mnenja. Eni pravijo, da je najboljše, ako ostainejo razmere take, kot so, ker je Makedonija že urejena, (drugi zahtevajo pa, da hi se raztegnila na jugoslovansko in grško Makedonijo pogodba o zaščiti manjšim in izročilo Zvezi narodov nadzorstvo. To je hrez dvoma zahteva mnogih Bolgarov. Tretji zagovarjajo končno naslednje naziranje: slovanska Makedonija naj dolbi gotovo avtonomijo im (naj tvori sestavem del velike jugoslovanske države, v katero hi vstopili tudi Bolgari. Ti tretji imajo prav. Kaj nam z dežele pišejo ** KORT. i Pri nas je vse po starem razen ogromne škode, ki nam jo je povzročila neusmi Ijena toča. Bes, prav žalostno je ! Letina, ki nam je obetala vsega v obilosti, mas je kruto osleparila. Skoro se resno bojimo, kaj bodemo počeli z našimi družinami Prihodnjo zimo, ko bodo črne grede in v brenti nič. Pridelali smo malo krompirja in drugega prav ni-č. Prišla bo zopet na vrsto stara pesem, ki so jo prepevali naši domobranci v mirnih časih : «Vsak dan krompir, vsak dan krompir itd». Kortežan. DORNBERG. V nedeljo 22. t. m. je priredilo prosvetno društvo «Čitainica» velik telovadni nastop. Nastoipilo je kakih 150 telovadcev, približno enaka število deklet, dekliški in deški naraščaj. Udeležba občinstva je bila velikanska, lahko rečemo, ■da je .prišlo na telovadišče ob Vipavi nad 3 tisoč ljudi, medi temi tudi veliko tujcev, ki so tam na letovišču, in tudi nekaj slovenski iašistov. Nastop je bil brezhiben im občinstvo je naravnost občudovalo -po sebno nastop dečkov in deklic; zelo so ugajalo simboli čine vaje. Fantje so pokazali posebno svojo moč v telovadbi na krogih, na drogu in tudi na bradlji. Vso slovesnost je poživila godba, katero so izvajali godci iz Idrije. Prireditev je Potekla brez kakih nevšečnosti v ilepem redu; vse je bilo skrbno pripravljeno im ■organizirano. Pohvaliti moramo še podboj domberške fante, ki so mnogo časa in truda žrtvovali za priprave. Bog živi ! . Sežana. Kakor druge, tako je tudi naše «ajzen-Ponarje« v živo zadel odlok o preme st it-Vl- Večina jih je odšla, na svoja nova me-sta; nekateri so raje ostali doma; zopet drugi so šli .tjadol pogledat, pa. so se kmalu spet vrnili. — Občinsko hišo «ex Ga-latti» so temeljito popravili, baje na ra-^na voijne odškodnine. V hiši bo nastanjen občinski urad, pošta in menda tudi Sodnija. Precejšen kos hiše je vzela z najem «Lega» za svoje... delo. Snop se bode Preselil v vladno poslopje. Tudi cerkev ■*n župnišče so nekoliko poflikali. Le u-bofeii diom £aka še poprave. — Noše krasotice so se nekaj nedelj «čubile», ker Jittii je gospod nume s prižnice povedal, da Morajo ženske spodobno oblečene v cerkev. Nekaj nedelj jo šlo še postarem, ko 80 pa nekatere dobile «pasiršajn», so Vse kratke rokavco zdaljšale. — Sežajnci sedaj imenitno zabavamo, ker imamo v°jaško godbo, katero sleherni večer svi- na glavnem, prej Rajmomtovem, trgu, Posebno jo to všeč naši kratkokrili inteligenci, katem špancira gor itn dol po vasi, seveda ne sama, ampak s svojo simpatijo ! — Na Veliki šmaren so ime- naši bližnji Snrnrci svojo šagro ali ples. bi bil tam Pepo iz Koludrovice, bi go-l°vo kaj povedal. Udeležba ije bila velika, zato pai ni imel Janca Godcev iz Merč gotsftor v s to ji gosti M. Pismo iz BRD. Goriški laški list «La Voce» je priinc-sla iz naše vasi, Dobrovo v Brdih, tole pismo: «V nedieljo smo uživali prekrasne prizore naše šolske mladine. Izkazalo se je, kaj vse zmorejo učitelji, če so res prežeti iskrenega italijamstva. Krasna deklica Jelica Juša, hčerka župana iz Biljane, gospoda Antona Juša, je deklamirala slovensko poezijo «Italija v verigah«. Igrali so še dve igri, ki sta vrlo uspeli. Posebna zahvala gre gospodu u-čitelju Ivainu Sfiligoju, ki je vodja naše milicije, in gospodični Mariji Ferrari, tej cvetki zbranega italijamstva, ki sta oba znala spremeniti šolo v pravo svetišče Domovine. Gmotni uspeh je bil dober in je šel za šolo.» MATERIJA. V «Novicah» se je .nekdo zaletel v naše gasilno društvo. Vidi se, da tisti pisec nima veliko pojma o kmečkih razmerah. Kako maj v tem času člami hodijo ki vajam, ko ima vsak toliko dela, kta ne ve, kje bi poprej začel. Posebno radi deževja jo minogo dela zastalo. Sedaj je prišlo še vojaštvo in vsak je bil prisiljen na v,so naglico pokositi tratvo za Vrhom in pod Slavnikom, ker je od 18. t. m. pa do 18. drugega prepovedano tja hoditi. [Ali naj gospodar pusti travo? kdo mu bo pa dal denar za davke ? mar tisti, ki v «No-vice» piše? On leži zjutraj, dokler ga solnce dobro me ogreje na postelji, ko morajo kmečki fantje vstajati ob treh in delati ves dan do poznega večera ; po pravici si žele potem počitka, ne pa vaj. Torej, gospod pisec «Novk», drugič bolje preudari in potem piši. Zdravo! Iz KOŠANSKE DOLINE. V Košainski dolini je letos precej češpelj. Opozarjamo razne trgovce ina naše lepo im zdravo -sadje ! V naši mlekarni je zmeraj dirindaj. Tako je bilo tudi v nedeljo na občnem zboru. Po dolgem prerekanju od ene in druge strani je stari odbor odstopil; čez tri tedme bo zopet volitev novega odbora, pa tudi potlej ne bo, mdru. Ta. mlekarna je bila svoj čas ustanovljena iz kljubovalnosti proti. Zadružni mlekarni v Šmihelu in ta pečat mosi na. sebi od svojega početka. Nasprotstvo jo je rodilo, nas-protstvo jo bo — kakor kaže — tudi uničilo, dasi je danes zelo potrebna. Naša občina dobro napreduje. V dveh mesecih je (bilo 8 javnih plesov — to ni majhna reč ! NABREŽINA. Oni teden se je ponesrečil pri popravljanju neke hiše težak Čotar s Krasa. Pri delu je stal na ogrodju polnem mate-rijala. Ker je hiša staraj in so bile tudi grede stare, se je vse skupaj udrlo in pokopalo pod seboj nesrečnega mladeniča. Zidarski mojster se je rešil s tem, da je skozi okno skočil ma ulico. Hitro so prihiteli ljudje in začeli odkopavati ponesrečenca. Več stotov teže je bilo ma njem. Ko so ga odkopali, so ga za silo obvezali, eden pa je telefonično poklical re- šilno postajo iz Trsta, ki je ponesrečenca odpeljala v Trst v bolnišnico. Poškodbe k sreči niso bile težke. V nedeljo 15. t. m. so imeli fantje ples tukaj na javnem trgu. Opazilo se je, da so se nekateri prireditelji čudno surovo vedli. Kdor je tam1 stal in poslušal njihove izraze, je moral slišati: «Daj sem listek, d... porko !» ali pa, če je bil velik maval: «Počasi, porka m... !» Ko hi ma-žarji plesali, me bi tako govorili. Drugi dam so ljudjje spraševali, kateri da so bili tisti fantje; sami so se idiali ljudem v zobe. Fantje! to ni izobrazba, ki se lahko zahteva in pričakuje v Nabrežini ! Značilno pa1 je tudi, da nobeden tistih mi v nobenem društvu. ŠkOFLJE pri Divači. Prejeli smo v zadevi šolske veselice pojasnilo od mašega dopisnika. Dopisnik zamika, dia bi bil imel mamem kogarkoli žaliti, svojo kritiko o nastopu pa vzdržuje kot objektivno. Toliko se nam zdi dovolj objaviti in mislimo, da je s tem zaključeno. Ur. ZANIMIVOSTI. Turški štrajk. V Kairu v Egiptu so stavkali uslužbenci cestine železnice. Angleška tramvajska družba pa je kmalu dobila dovolj prostovoljcev in položaj stavkujočih je stal kaj slabo. Pa si zmislijo nekaj prav posebnega. Kakor znamo, je po postavi strogo prepovedano muslimana motiti v njegovi molitvi, najmamj štiri ure naj lahko opravlja svojo pobožnost. Stavku-joči so se torej vrgli na kolena med tramvajske tire ter pričeli z molitvami. Čez štiri ure so prišli drugi im tako naprej. Prostovoljci, istotako muslimani, se niso drznili «pobožne molilce» motiti in tako je celotni obrat počival. Stavkujoči so dosegli popolen uspeh. Vojska za gnezdo. Na strehi kmečke hiše blizu Hano-ver-a v Nemčiji se že več let nahaja gnezdo štorklje. Strehe se dotika tudi streha drvarnice. Oni dan pa je mačka zlezla na streho ter se vlegla. v staro štorkljino gnezdo na katero je ravno solnce sijalo. V tem staprifrčala štorklja in -š torki jež. Oma je parkrat v zraku obkrožila gnezdo ter se nato vsedla na rob, mačka se mi nič zmenila. On pa je krožil nad gnezdom. Kar se zažene ma ležečo mačko v gnezdu. Mačka je zamijavkala, visoko poskočila, se takoj zopet potuhnila, se s kremplji branila pred napadi in sicer tako, da je vedno skušala ptiču spraskati oči. Zdaj je še štorklja posegla v boj. Kmalu sta dolgokljuneža mačko vlekla iz gnezda. Ta se je seveda drla na vse pretege. Stari maček priskoči ter se vrže štorklježu ma vrat. Prične-! ta se bojevati na življenje in smrt. Maček praska in grize, štorkljež obdelava mačka s kljunom in s kremplji, končno se zvalita oba ma sp od/njo streho. Tu ga je maček spustil ter letel mazaj mački na pomoč, pa je ni bilo več nikjer. Štorklja pa je sedela v gnezdu. Maček se je zopet pognal nad štorklježa a ta je raje odfrčal, da maček ni mogel za njim. Oba sta krvavela iz več rairu Štorklja se ni ganila iz gnezda do tretjega dne — mačka pa je bila ob eno oko. Socialne raamere v Indiji. Indija je po naravi najbogatejša dežela na svetu. Z vpeljavo evropejske industrije so Angleži ta paradiž v pekel spremenili. Učenjak Achille Loria piše o tem tako : «Po velikih indijskih mestih najdemo delavska stanovanja, v katerih j* običajno stlačenih do 15 oseb v eni sami izbi. Kakšne so fizične in moralne posledice, si lahko mislimo. Glavne žrtve teh razmer so ženske, ker so šibkejše :n ker so bolj priklenjene med štiri domtiče stene. Odtod velika umrljivost med indijskim ženstvom, prevsem v mestih. V Kalkuti n. pr. je umrljivost žensk dvakrat večja nego moških; toda tudi .-stala mesta so morilna za matere. Posielicj. je znatno nižje število žensk nego moških. Bočim je v angleški mestih po 1070 žensk na 1000 moških, jih je v Bombaju samo 565 in v Kalkuti celo samo 430. Strašna je umrljivost otrok. V Madrasu n. pr. je umrljivost otrok trikrat večja mego v Londomu; jetika je prokletstvo predilne imdustrije. Washington.ske določbe glede ženskega in otroškega dela v Indiji ne veljajo; tu morajo ženske delati po 11 ur dnevno, otroci pod 9 leti pa po 7 ur s samo polurnim odmorom v celem delovnem: času. Tako je evropska civilizacija ma razvalinah vzhodnega paradiža ustvarila najstrašnejši iudn.su ij-ski pekel.» Ali podpirate trgovce in podjetja, ki oglašajo v Malem listu ? Ali zahtevate postrežbo v domačem jeziku P r Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu via M. R. Imbrlanl 16, I. (Pr«| vla S. Glovannl) V od 9-12 in od 5-7. J ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Odbor Ljubljanskega vzorčnega Velesejma priredi od 4. do 13. septembra 1926. I. Deželno Ljubljansko Razstavo pod imenom Ljubljana v Jeseni Razstava obsega sledeče panoge: Poljedelstvo, mjlekarstvo, vrtnarstvo, čebelore-jo, vinogradništvo, živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošno razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo itd. Obiskovalci bodo deželni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih železnicah 30% popust ma italijanskih železnicah Lir 12.— konzularni vizum. Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj se prodajajo po Lir 16. ~ pri komisarju razstave. Oglasni zavod 6. Čehovim • Trst Viale XX. Settennhre 65,1. - Telefon: 33-17. jj Primarij kirurg sanatorija S Viila S. Giusto in občinske > Dr. bolnišnice v GORICI I 5 prej asistent na dunajski vseučiliščni S kliniki profesorja Hohenegga, s preje- •• Z ma vsak| delavnik od 2-3 popoldne ;« £ Corso Verdi 21-11, telefon Stev. 196. ;j PaXa\96N*^OSN«/5gNg^BOgNŽ^3gNa^Sa Jakob Bevc urarna In slalama TRST ' Čampo S. (jlacamo št, s ZLATO kupuje v vsaki množini po Jnajvišjih cenah. KRON« plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. ■ax5Ns9a^sssoe^ssex5ssosN4^6Na^č)a lllllllilllllllillllilllllllilllHIIIIttltllRIIIIIIIIIIlIlliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Katoliška tiskarna v Gorici tiska 2«! zasebnike, trgovce, za zadruge, za društva, za duhovnike, učitelje* za u-rade. Veže knjige, popravlja starovezane knjige. Naslov Katoliška tiskarna v Gorici - Gorizia, Riva Piazzutta 18. iiiiiHiuiiiiiuinmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiitiiiiiiiiiii GOSPODARSTVO Proti pijančevanju Kraljevi odlok z dne 7. oktobra 1923. je bil v zakon spremenjen in objavljen v u radnem listu 10. junija letos. Zakon obse ga sledeče določbe : 1. Na vsakih tisoč prebivalcev sme biti samo ena gostilna, kavarna ali podobna reč, kjer se prodaja vino, pivo, žganje, ali kaka druga opojna pijača. Oblast lahko dovoli gostilno tudi na manj kot tisoč prebivalcev, vendar pa ne manjemu številu od petsto. 2-. Izdajanje provizoričnih (začasnih) licenc je prepovedano. 3. Točenje alkoholnih pijač ne sme začeti ob delavnikih pred 10. in ob nedeljah pred 11. uro. Od 15. maja do 31. oktobra se ne smejo točiti alkoholne pijače po 11. uri zvečer, od 1. novembra do 14. maja po 10. uri zvečer. 4. V protialkoholno komisijo določi prefekt tudi enega zastopnika prodajalcev alkoholnih pijač. * Žefleti je, da bi se ta postava povsod izvajala v takem duhu, da bi se preprečilo škodljivo pijančevanje in vso nerodnosti, ki i'z tega izvirajo. Poljedelska razstava Dandanes, ko so povsod razstave, je prav, da se tudi uspehi poljedelstva pokažejo na razstavah. Dne 8. avgusta je bila v Poli odprta poljedelska razstava za istrsko deželo. Namen je bil predvsem, pokazati uspehe žitne propagande. Žito je bilo razstavljeno na ogled v šopih klasja in omlačeno v vrečicah kot semenski vzorec. Razstavljeni so bili tudi vsakovrstni poljedelski stroji. Razstavile je vsega vkup čez 200 gospodarjev. Nagrade. Mnogi razstavljale! so dobili nagrade. Nagrade »o bile razdeljene na tri vrste ali kategorije. V prvi kategoriji so bili gospodarji, ki so obsejali čez 5 hektarjev njiv s pšenico. V drugi kategoriji so, bili srednji kmetje, ki so obsejali manj kakor 5 ha; v tretji kategoriji so bili mali gospodarji, ki so obsejali manj kakor 1 ha. Najvišja nagrada je bila v 1. kategoriji 2000 lir, drugi so dobili razmeroma manjše svote; nekateri so dobili stroje. Stanje poljedelstva v Istri. Pri otvoritvi razstave je govoril tudi poslanec Bilucaglia, ki je podal nekaj zajemi j ivih podatkov o stanju in razvoju poljedelstva v Istri. V letih 1904-1913 se je pridelalo v Istri na 1 ha letno poprečno 7 stotov pšenice, razmeroma ravno toliko tudi v naslednjem desetletju do 1- 1922. V letu 1923. se je poprečni pridelek zvišal na 9 stotov in J. 1925. je znašal 12 stotov. Letos — pravi Bilukalja — je bilo okroglo 13 stotov, a če bi bilo vreme ugodnejšo, bi bili prišli do 16 stotov. Kmetje so so začeli oprijemati bolj modernih načinov obdelovanja, uporabljajo več strojev in tudi več umetnega gnojila. Letos so porabili umetnih gnojil 14.000 stotov več kakor lani (Lani so porabili superfosfata 5868 stotov, letos pa 18.301 stot, kajnita lani 98, letos 932, apnenčevega dušika in drugih dušična-tih gnojil lani 268, letos 1369). Izbranega semena se je porabilo lani 423 stotov, letos pa 785 stotov. Beneški Zavod za po-ljodelski kredit je dal pol milijona posojila. Naša pripomba. Zdi se nam, da je poslanec Bilukalja videl napredek poljedelstva nekoliko preveč rožnato. Statistične podatke o pridelku je treba pač zelo previdno čitati. Ne moremo verjeti, da bi se v teh letih na enaki površini pridelala kar dvojna količina pšenice v primeri s stanjem pred 10 leti. (Kaj pa porečejo tisti kmetje, ki vsako jesen govore: Lani je še blo, še, letos pa ni niti semena... ?) Sicer pa nas Je veseli, da tudi v Istri poljedelstvo napreduje im želimo, da bi še bolj. Opomnimo še to, ida v poročilu, ki ga prinaša «L’ IstrLa agrioola«, ni sledu o koperskem okraju. To je pa velik del Istre .Ali se je izgubil v kakšnih papirjih? Kako se meso obrani sveže. Poleti je velika sitnost z mesom. Če se danes ne poje, jutri je že zanič. Kako pomagati ? Deini sveže meso v lončeno posodo in ga zalij z mlekom. Obloži meso s kamenom, da ne ustane. Drugi dan se meso skisa, pa to ne škodi miesu. Za več dni se meso ohrani dobro brez slabega vonja in se lahko sproti porablja. Skisano mleko so pokrmi prašičem ali gosem. — Drug način: meso zavij v bel prtič ali nepremočljiv papir (kakršen se rabi za maslo itd.) in ga zasuj od vseh strani z oglje-nim prahom. Šparglji so zdravilni. Na to malokdo misli, ker se šparglji uživajo kot gosposka jed. Včasih pa so veljali za zdravilno rastlino. Dobri so bili proti glovobolu, jetiki, bolečinam v hrbtenici. Zdravniki so jih celo predpisavali. Res je, da šparglji dobro delujejo na čiščenje krvi, odvajanje vode in sploh izmenjavo snovi v le-lesnem organizmu. Pravijo, da so šparglji že marsikomu pripomogli k visoki starosti. «Adxia», delniška družba za morsko plovbo na Reki, je imela 31. julija občni zbor. Delniški kapital znaša 30 milijonov. Dobička je bilo leta 1926. 2,253.975 lir. Upravni svet je dobil nagrade 162 ti-toč, delničarji dobe 6% dividendo. Predsednik družbe je Andrej Osojnak. »Kozuličeva finančna družba» je imela občni zbor v Rimu. Njen kapital znaša 50 milijonov in je naložen v delnicah Kozu-li če v ega plovnega podjetja v Trstu. Finančna družba je razdelila za preteklo leto 8lA% dividendo. Svoj kapital namerava zvišati na 100 milijonov. Cene po Istri. Črno vino; Motovun 260-280, Piran 290, Črni vrh 280. — Belo vino : Višin jan 260, Piran 280, Črni vrh 260, Gračišče 220-240. — Olje 9-10 lir liter. — S e n o 26-40. —Pšenica 190-210. Koruza 140 L. q. Zdravnik. ur. u en v Postojni (Kutinova blSa. nasproti lekarne) od 9-12 PRIMARIJ Ir. V Ravnatelj očesnega oddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na očesni kliniki dunajskega vseučilišča. Specialist za bolezni na očeh Sprejema od 10-12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24. '<0 Po čem je lira? Dne 25. avgusta si dal ali dobil; za 100 dinarjev — 53 25 L. za 100 č. kron — 89.50 L. za 100 fr. frankov 86.75 L. za 100 Šilingov — 423.— L. za 1 dolar — 80.10 L. za 1 funt — 147.25 L, Gena oglasov v «Malem listu«. Za 1 centimeter višine v eni koloni 4.— L. Pri 5 kratni objavi 20% popusta » 10 » » 30% » » 26 » » (pol leta) 40% popusta. Pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% po- pusta. MALI OGLASI Cena «Malih oglasov«: navaden tisk 30 stotink beseda; mastno 40 stotink beseda ; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 50 stot. beseda. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5. GL ¥ KUL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni CastelLanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsporedno z ulico via deli’ Istria). Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in majvečjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na željo pošljemo 1 številko breznlačbo 15-16 LETNI DEČKO poštenih starišev želi vstopiti kot vajenec v mehanično delavnico. Naslov pri upravi «Malega lista;). Andrej Purii TRST Via Medla It. • ■ ■ Kovaški------ ——— mojster IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave, spopolnitve. ^jliiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiil^ Zobozdravnik I specialist za zobe In usta sprejema 1 v Sorici na Travniku šl. 20 _ In v Ajdovščini nasproti | posojilnici ^»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiunuiiil^ Mih PRIMARIJA dp. H, de V Gorici Corso Vittorlo Em. Ul. 14 Sprejema od 9-12 in od 2*4 Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste. ■■■■■■■■■■iiiiis ■■■Hiiiisai s " z ■ ■ ■ ■ » ZOBOZDRAVNIK Dr. L HERHOlJi specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Boriti no Travni 15, il. o•"------------------------------------ Podrušnice: f Centrala v Ljubljani OOBIOA, Brtilci, Pribor, Slikovit, beliti. Colji, (muli, *m|. ton!«, [ Belniška glavnica in rezervni zaklad: :, n. Sad. Ptei, Sinjin. Split.' . * . f \ 80.000 000 dinarjev-------- .** ♦*«-------------------------------------------------------------------------------------- Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4°/0, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS) Blagajna je odprta od 9V2 do 12.3° In od 14v* do 16 ure. ^jiMiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiuiiiiiiaiifiiniNiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii!iiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiniiiii% Največja zaloga pohištva = na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 %. Ustanovljena leta 1897. ^ | ~~ Na izbiro $0 celotnih oprem = bodisi za spalnice bodisi za obednice | od prav preprostih do najbolj razkošnih | Cene zmerne! Delo trdno ! § Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke g !ANTON BREŠČAK I = VIA CARDUCCI (GOSROSKA UL) IA 3 ...................................................................... Čevl/amica FORCESSM odlikovana v Povirna In GonovI 1924. m volt ko pvoml/o, diplomo In okato svotlnfo TRt ***** GaPPin 5 pri Sv* Jakobu JfSt NI vseeno, kje: kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINU!