Janez Pucelj: Otroci se pogovarjajo o koledarju. Sušec — inarec. €j3^~ l _^»----f Na soncu za Majerčko- I n ^"Nl./ //^SP viinkozolcem,zakaj »pošta« I /^^^^\\ -M v '°P* Je ^e ma'ce mrzla. — v/^ ^^J ^Aj^e^C* »Včeraj je bil pusten /^^f^^/___wS_Xi| dan, imaš kaj gobček me- pffl "*** | ^^'^V \ \ /t stan ?« potrese Grahut Li- {)) u) / _, jA\?^) ziko precej krepko za šo- S*^ s*^ ^ AfA ii bico. Lizika ga udari po *\^ /^~~^//Ay~L±. ^1 ^'^ Pr^ pepeljenju, J^. rS^C^^ Grahut f« vpraša Bezlajeva f&$flvffij * /_>i »Seveda sem bil! Tebe jjggggŽfc^N^ ^/ ^T- pa še vprašati ni treba: še zdaj se ti pozna na vršaju!« Francka se začne brisati na vršaju nad čelom in skoraj nejevoljno reče : »Sem bila pri Marijinem oltarju: gospod Anton toliko pepela nasujejo, da se kar še po nosu potrosi.« »Jaz sem šla pa rajši k velikemu oltarju. Tam so pepelili župnik; župnik pa toliko, da se dotaknejo,« razlaga Lizika. »Takim srakicatn je žv prav, da ga nasujejo; jaz bi ga vsul polno pest! Lej, Lizika, pa tudi tebi se 102 pozna, čeprav si šla k župniku, ki ^se komaj dotak-nejo!« ponagaja Graliut. Zdaj si obc s slino drgneta .po vršajih nad čelom, dasi se ne pozna ne tej ne oni. Grahut je ptič! »Zakaj pa pepelijo?« vpraša Bernadek. Selanov Jože, učenik, pride do besede: »Pepeljenje. Fepeljenje nas opominja, da bom« umrli. Ko sta Adam in Eva živela v raju, ju je zapeljala kača v greh — « »lludobni duh, Jd se je bil skril v kačo, pa je rekel Evi : Kakor dva boga bosta, če bosta jedla!« dopolni Cilo. »Saj! In Eva bi bila rada, da bi bila brez Boga sama kakor Bog: da ji ne bi bilo treba Boga ubogati; in je utrgala in jedla. In tudi Adamu je dala in tudi Adam je jedel. Bog pa je bil prepovedal jesti od tega drevesa —« Cilo : »— od drevesa spoznanja dobrega in hu-dega. Rekel je bil: Če bosta jedla, bosta umrla!« »Da, tako je bil rekel. Zato ju je zdaj Bog iz raja spodil in je tedaj rekel Adamu: Prah si in ˇ prah se boš povrnil!« »Kako se bo v prah povrnil ? vpraša Jurko. »Tako, da bo J.šel v krtovo deželo,« ga pouči Grahut. - »V kakšno krtovo deželo ?« »Tako, da bo urarl! K.0 človek umrje, ga poko-pljejo in telo segnije in se v prah spremeni —« Cilo: »Pa samo telo, duša pa ne umrje in ne segnije !« »Seveda samo telo ! Duša je neumrljiva ! ln ko mašnik pepeli človeka, reče: Pomni, človek, da si prah in da se boš v prah povrnil ! :— kakor je bil Bog rekel Adamu.« Cilo: »Pa tudi telo bo spet oživelo ob koncu sveta, ko bomo od mrtvih vstali!« »Cilo, ti si učenjak! Silno se ti je zredila pamet, odkar hodiš v šolo!« mu prizna Grahut. »Kje pa pepel dobijo?« je radoveden Jurko. »Jurko, pepela dovolj! Saj v farovžu na pustni torek tudi pečejo krofe in kuhajo rebrca!« mu raz-jasni Grahut. 103 »Pepel narec^ mežnar, ko prejšnji večer sežge oljko, ki so jo bili blagoslovili na cvetno nedeljo.^ •¦ Grahut se potuhne, da ne vedo, ali res ne ve, -odkod pepel, ali se je saino ponorčeval. - »S pepelnično sredo začenjamo štiridesetduevni post. To je priprava za največji praznik, za veliko »oč. V pustu se spominjamo, koliko je trpel Jezus * za nas.« : »In kdor je zadosti star, se inora postiti, se sme samo enkrat na dan do sitega n*jesti.« »Če nima težkega dela!« »Nam se še ni treba postiti! So pa rekli v šoli gospod Anton, da naj si kaj drugega pritrgamo, re- . cimo: namesto da bi kupili slaščic, pa dajmo za za-morčke; ali namesto da bi pojedli kos kruha, pa ga dajmo kakšnemu revežu; ali... ali —« »— ali namesto da bi zmeraj z jezičkom migali, pa včasi malo mirujmo z njim, Lizika!« ji nasvetuje Grahut. Lizika ga ne pogleda lepo. »Zakaj pa je post štirideset dni?« »Zato, ker se je tudi Jezus postil štiridetes dni. Preden je začel učiti, je šel v puščavo in se je tam postil štirideset dni.« »Potem pa je prišel peklenec iu ga je skušal.« »Ali je bil neumeii!« meni Grahut. »S pepelnično sredo se tudi začne velikonočni čas. Ta čas mora vsak kristjan opraviti velikonočno spoved in sv. obhajilo, sicer ima velik greb..« »Kaj je kaj takih, da jih je treba siliti k svetemu obhajilu?« vpraša Špelica, ki je bila lani prvič pri svetem obhajilu pa gre od takrat, kadar more, poleti skoraj slednji dan. »Po mestih jih je!« »Pa tudi po kmetih se dobijo!« »Špičkov Gregor že ne gre!« .1 • \ »Špičkov Gregor še k maši ne hodi!« ' Strahoma gledajo nekateri, da se še taki dobijo, ki ne hodijo k sv. obhajilu in še k maši ne. »Zato pa moramo hoditi mi večkratk reče Jože. j>Jaz grem vsak mesec!« 104 »Jaz greui še večkrat!« »Vsak dan gremo lahko, da le nimamo velikega greha!« »Pa pravi namen moramo imeti: zato, ker ima Jezus rad, da gremo, pa zato, da bi bili čimdalje bolj pridni.« — — — »Pa dva praznika sta tudi ta mesec« »Sveti Jožef, 19. marca!« sSveti Jožef — Selanovega Jožefa god!« vzklik-neta dva, trije skoraj kar s spoštovanjem. »Sveti Jožef je bil rednik Jezusov,« se ne da mo-titi Selan, dasi se mu na dnu srca dobro zdi, da ga tako upoštevajo. »Kakšen rednik?« >Jezusa je r e d i 1 ! Mi imamo očeta, da nas re-dijo. Jezus pa ni imel na zemlji nič očeta, noben človek ni Jezusov oče; Jezusov oče je Bog Oče. Zato pa mu je dal Bog Oče namesto sebe svetega Jožefa, da je skrbel zanj, da ga je redil. Sv. Jožef je pridno delal, denar zaslužil in skrbel za Marijo in Jezusa.« »Kaj pa je delal sveti Jožef, kaj je bil?« »Grahut je rekel pri gospodu, da je bil m e s a r !« »Ha ha ha ha ha ha!« Grahut gleda kot sršen. • »Gospod so poklicali: Grahut, kaj je bil sveti Jožef? Grahut vstane, gleda, Šteblaj mu zašepeta: tesar; Grahut pa na ves glas: m e s a r !« »Če pa nisem pazil! Kaj sem vedel, kaj so me vprašali! Ampak ti, Lizče jezično, kaj si pa ti reklo, ko si vedelo, kaj so vprašali! Gospod so vprašali: No Lizika Čudovan, kaj so bili to pisiiiarji? Lizika Čudovan pa se odreže: p i s m o n o š e !« »Ha ha ha ha ha ha ha ha ha!« Lizika rdeča! »Le počakaj, Lizika, še eno! Veš, ko so te gospod vprašali •— o sveti družini smo se učili — pa so te vprašali: No kaj je delala Marija v Nazaretu? Lizika gleda debelo. Gospod ji poinagajo: No to, kar delajo vaša mati doma; kaj pa delajo vaša mati doma? Lizika se odreže: Vpijejo!« »Ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha ha!« 105 Lizika še bolj rdeča! Okrog ust ji drhti, nosek utriplje, oči kakor dva temna oblaka, kmalu bo ne-mara malo dežka porosilo iz njih — — —. »To je praznik svetega ^^^fe> M^^^ks. Jožefa. — Pa še en praznik ifj/2^HJAA(!^S^\ Je *a mesec, Marijin!« M|[r/|H^2^^ySti^&rtA »Marijino oznanjenje, ^y^y^y\/\^Blw 25- marca!< (finj^P^F ,-X^^KI »Kaj je to Marijino Jjflm^mj I /\^By oznanjenje?« vpraša Ber- ^sX^^^^_ -^^•ijK^ »Bog je poslal angela ^^^HBH^I^^^ Gabrijela k Mariji v Naza-rt^S^S^aT^ ret, da ji je oznanil, da bo ^gL^LvL5' ona Jezusova mati.« »In angel je Marijo po- zdravil: Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami. Marija pa se je zavzela; angel pa je rekel: Ne boj se, Marija: sina boš rodila in imenuj ga Jezus!« »Iu Marija je vprašala angela, kako bo ona po-stala Jezusova mati. In angel je rekel: Sveti Duh bo prišel v tebe! Marija je dobila Jezusa od Svetega Duha. Pravimo tudi: Marija je spočela Jezusa od Sve-iega Duha.« »In Marija je bila vesela, da bo božja Mati in je rekla: Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po • tvoji besedi!« »Tega se spominjamo tudi vsak dan trikrat, ko zvoni angelsko češčenje.« »Takrat se moramo odkriti in moliti!«, »Kakšen gre kar pokrit, kakor da ima vrabce potl klobukom.« »Na Marijino oznanjenje je tudi materinski d a n !« pripomni Mirko. »Boš tudi letos deklamiral v dvorani?« Mirko prikima. »Jaz bom pa pela, pa rože bom imela v košarici,« se pobaha Lizika, ki je že malo prebolela Grahutovo razžalitev. 106 »Najlepši materinski dan je, da i m a m o m a t e r prav radi in jih ubogamo!« Grahut bi bil gotovo kaj dregnil i »Salomona« i Liziko — pa srce mu je nekaj stisnilo kakor z ledeno roko: spomnil se je na mateiin grob. Sklenil je, da bo šel za materinski dan za mater k sv. obhajilu, in sam ni vedel, kako to, da je občutil do vseh teh svojih tovarišev in tovarišic, ki imajo še mater, čudno topJo ljubezen, da bi jih najrajši kar vsfe objel. In sam ni vedel, kdaj je rekel kar vpričo vseh: »Lizika, saj nisi huda! Saj te imam rad in te nisem mislil žaliti!« Lizika se je sicer naredila še nekam trdo, pogle-dala pa ga je tako, da so vsi videli, da ni več huda.