Mengšan Glasilo Občine Mengeš, maj 2011, letnik XVIII, številka 5 Mengeš praznuje svoj praznik Veterani na praznovanju dneva slovenske zastave Kaj menijo Mengšani o čistilni akciji? Mihael Stare in mengeška pivovarska tradicija Pečenica z zeljem in zabeljenim krompirjem P R ^^ = ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, komunalno opremljena do 30. 6. 2011. Osnovni podatki: - 23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2, - 16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2, - prodajna cena zemljišč: 170,00 €/m2, - celotni komunalni prispevek (soinvestiranje + občina): cca 72,00 €/m2 zemljišča. Več informacij na naši spletni strani: www.karo.si - lastne gradnje. STANOVANJA: Ljubljana, BS-3, 2,5 sobno, 73 m2, 4/4 nad., l. 1978, popolnoma obnovljeno 2008, nova streha in fasada, svetlo, funkcionalno, vgradne omare, protivlomna vrata, nove instalacije, povečan balkon, JZ-lega, oprema v ceni, bližina fakultet. Parkiranje pred blokom z zapornico, možnost najema ali odkupa garaže. Cena: 179.000,00 € HIŠE: - Domžale, Mačkovci, samostojna, medetažna, 278 m2, zemljišče 776 m2, l. 1985. PK-121m2: garaža, shramba, kotlovnica, 3 pisarne, skladišče; VP-69m2: vetrolov, predprostor, hodnik, kuhinja, jedilnica z dnevnim prostorom; medetaža - 54 m2: spalnica, 2 otroški sobi, kopalnica, WC; M-34 m2: hodnik, kuhinja, soba, kopalnica. Enosobno stanovanje v mansardi se uporablja kot samostojna enota s skupnim stopniščem. Klet je urejena za poslovno dejavnost. Parcela je končna. Cena: 320.000,00 € - Trzin, samostojna, 440 m2, 1762 m2 zemljišča, gabarit hiše cca. 11 x 12m + garaža 80 m2, etažnost K + P + M, sodoben tloris, kvalitetna gradnja, opečnata fasada, vsi priključki. Končna parcela, ob robu gozda, izredno mirna lokacija, za zahtevne kupce. Cena: 795.000,00 € VIKENDI: - Moravče, Zgornja Javoršica, bivalni vikend, 74 m2 v treh etažah, l. 1981, obnovljeno l. 1998, zemljišče 439 m2, ogrevanje na kurilno olje, asfaltiran dovoz, nadstrešek za avto, čudovit razgled, mirno, na robu zazidljivosti. Cena: 119.000,00 € ZEMLJIŠČA: - Radomlje, Škrjančevo, zazidljivo, 710 m2, ravna, komunalno opremljena parcela, odlična lokacija, novo naselje družinskih hiš, že plačan komunalni prispevek. Cena: 240,00 €/m2 ii^TigcAvto Prod. BURNIK Mengeš, Prešernova c. 3 Tel.: 01/729-68-70 E-naslov: menges.2485@trgoavto.si DEL. ČAS: od 8. do 18. ure, SOBOTA: od 8. do 12. ure VEDNO NA ZALOGI REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA. KOLESA MERIDA + REZERVNI DELI; SKUTERJI SYM + REZERVNI DELI. MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI - Z MERCATOR KARTICO, AMEX ALI DINNERS KARTICO. NOVO NOVO - SERVIS KOLES: menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišča ... PO KOLO, POTREBNO POPRAVILA, PRIDEMO TUDI NA DOM. / f J r :/'/'ir. f-' \i la:} loi^ris Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO NOVA KOLEKCIJA NAKITA IN POROČNIH PRSTANOV. VAŠ NAKIT VAM POPRAVIMO, OČISTIMO, STROKOVNO OCENIMO IN NA VAŠO ŽELJO TUDI ODKUPIMO. Naročnik: David Kramarič, Slovenska 24, Mengeš Tel.: 031/631-830 Občina_ Intervju: Franc Jerič, župan Mengeški utrip_ Politika Iz življenja cerkve_ Sport Kultura Veliki Mengšani Kuhinja Pisma bralcev Zahvale Oglasi Križanka SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@ siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@menges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Praznovanje 15. obletnice Likovnega društva Mengeš v Kulturnem domu. Foto: V. E. Naslednja številka Mengšana izide v petek, 10. junija. Resnična ljubezen V naslednjih vrsticah bi želela napisati nekaj preprostih besed o LJUBEZNI, ki je usidrana v vsakega človeka. Njene prave podobe in dragocenosti ni prav lahko odkriti. Pravzaprav je vse človeško življenje in vsak dan posebej usmerjen v en cilj: LJUBITI. Tisto, kar nas zares in globoko osrečuje, je ljubiti drugo osebo. A iz izkušnje vemo, da se to naše hotenje kaj kmalu zaustavi na meji, ki se ji reče TI. TI je druga oseba, je drugačen, ravna v nasprotju z mojimi pričakovanji in ga zato enostavno nisem sposobna ljubiti. Če pa bi mi nekdo podaril ljubezen do bližnjega, bi prenehala nevoščljivost, nezadovoljstvo, obsojanje, obrekovanje, kraje, umori, prepiri in vojne. Je takšna ljubezen res mogoča? Ali pa je to le utopična ideja, ki si polomi zobe ob prvih problemih? Kar nekaj ljudi je pokazalo, da je mogoče preseči mejo sebičnosti in živeti za druge. Mene osebno močno nagovarjata blažena Mati Terezija iz Kalkute in blaženi papež Janez Pavel II. Njuno življenje je bilo Pot k Resnici in Življenju. »Ne bojte se Kristusa!« (Janez Pavel II.). » Ne boj se - dragocen si za Jezusa. On te ljubi« (Mati Terezija). Ko prepoznaš in občutiš ljubljenost, se odpre pot, da tudi ti začneš ljubiti. Vsem, ki prebirate te vrstice, želim, da bi z vso iskrenostjo iskali in tudi našli resnično LJUBEZEN, ki je močnejša kakor smrt. Tatjana Medved, mati desetih otrok 4 8 12 20 22 24 26 30 32 35 35 36 39 Razvoj, inovativnost in celostno izobraževanje Te vrstice pišem zadnji dan v aprilu, ko je pričakovanje na dosegu najlepšega meseca v letu. Že zvečer se bomo odpravili na Gobavico na kres, ki je simbol oznanjevanja meseca, ki prinese cvetja in toplote. Mesec maj zaznamujejo dnevi (1. maj) kot praznik dela in upora za delavske pravice, dan zmage nad fašizmom v drugi svetovni vojni (9. maj) in 29. maj kot praznik Občine Mengeš. To so samo nekateri mejniki, ki jih je v mesecu maju v vsaki dobi zgodovine veliko. Morda je spomin na prvi papežev obisk Slovenije (16. maj 1996), torej pred 15 leti, mejnik, saj je papež Janez Pavel II. prvi prepoznal in potrdil voljo Slovencev za narod, ki si zasluži svojo državo. Seveda je prav, da se vsem tem preteklostim poklonimo v spominu, vendar je naša naloga v teh časih drugačna - z vso zavzetostjo mora biti obrnjena v prihodnost. Oziranje in tarnanje nad preteklostjo se mora nekje končati. Samo usmeritev v razvoj, inovativnost, celostno izobraževanje je pogoj, da pridemo iz krize. Res je tudi, da morajo država in njeni organi dosledno izvajati zakone in preprečevati odklone (tajkune, ki jih je sama sproducirala, finančni red in disciplino, korupcijo, izsiljevanja itd.). Vlada, državni zbor in vsi ostali se morajo zavedati, da samo s skupno sinergijo lahko spremenijo potek globoke krize, v kateri smo v tem času. Če oni ne bodo za vzgled, ki so prvi poklicani, kako naj se te stvari prenašajo na lokalni nivo, na mlade? V aprilu sem preko InCO konference sodeloval na zanimivem srečanju občin, ki imajo v svojih programih inovativ-ne pobude in rešitve, ki so prepoznavne tudi izven naših meja. Spoznanje usmeritve in predvsem motivacija občanov za sodelovanje v teh skupnih projektih je izredna, saj prepoznajo in spreminjajo stvari, ki jim do sedaj niso posvečali velike pozornosti, npr. glede energetske problematike (od barv fasad, ogrevanja z obnovljivimi viri), arhitekture naše krajine (spoznanje, da ni samo tuja arhitektura energetsko varčna), turistične destinacije okolja (turist rad pride v okolje, kjer se tudi sami prebivalci dobro počutijo). Seveda mora vsaka občina iskati in se približati razvojnim in inovacijskim delom po svojih možnostih. Vsekakor pa je čim večja informiranost, kot tudi zavzetost v skupnosti občanov, tista moč in sila, ki spreminjata poglede in usmeritve v ta razvoj in po mojem mnenju v napredek skupnosti. Naj bo letošnji maj zaznamovan tudi s temi mislimi in, upam, tudi z dejanji, da bomo naš praznik, 29. maj -rojstni dan našega velikega rojaka pisatelja Janeza Trdine - praznovali tudi v tej luči. Jože Vahtar Čim večja informiranost ter zavzetost v skupnosti občanov sta tista moč in sila, ki spreminjata poglede in usmeritve v razvoj in po mojem mnenju v napredek skupnosti. OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Uspešna predstavitev v Arboretumu Konec aprila in v začetku maja je čas, ko cvetijo tulipani, in čas, ko lahko zapišem, da se začne turistična predstavitvena sezona. Po enoletni pavzi je na letošnji prireditvi sodelovala tudi Občina Mengeš, skupaj s Turističnim društvom, kulturnimi društvi in turističnimi dejavniki, ki so se odzvali povabilu. Občina Mengeš je sodelovala skupaj s še sedmimi drugimi občinami: Trzin, Moravče, Lukovica, Domžale, Kamnik in Komenda. Prva skupna predstavitev občin je bila v ponedeljek, 25. aprila popoldne. Predstavitve občin so se vezale na kulturno izročilo v glasbi. Mengeško občino so zastopali člani orgličarskega kvarteta KD Mihaelov sejem KOSCI. Njihovo igranje je privabilo veliko poslušalcev, ki so z zanimanjem poslušali edinstveno izvajanje narodnih skladb na ustno harmoniko. Naslednja, celodnevna predstavitev Občine Mengeš, je bila v petek, 29. aprila. Že zjutraj nas je pozdravil neljubi dež, ki je gospodaril celemu dnevu. Vendar, kot je včasih narobe, je včasih prav, da človek vztraja. Tako smo vztrajali z vsem programom, ki smo ga pripravili in ga v celoti tudi izvedli. Bilo je res malo manj obiskovalcev, kot bi jih bilo v lepem vremenu, vsekakor pa smo naredili vtis, ki so ga vsi naši obiskovalci pohvalili in visoko ocenili. Vsekakor pa so bile predstavitvene publikacije v razstavnem šotoru za vse obiskovalce dosegljive vse dni na pultu Občine Mengeš. Ker pa za vsako tako predstavitvijo stojijo društva, posamezniki in podjetniki, je prav, da v glasilu Mengšan predstavimo sodelujoče. V prvi vrsti je potrebno pohvaliti prizadevne člane Turističnega društva in njegovo vodstvo, ki je skrbno sodelovalo z občino pri celotni predstavitvi. Pohvaliti gre mlade plesalce društva AIA, ki so nam kljub dežju prikazali svoje plesne veščine in nas navdušili. S svojimi miniaturnimi zvonovi in zvonjenjem so oznanjali mladi pritrkovalci pod vodstvom Franca Blejca in Staneta Šimenca. Za harmonikarje kluba Stopar in harmonikarje KD Mihaelov sejem sploh ni potrebno zapisati, da je bilo z njihovim izvajanjem vzdušje na vrhuncu. Da so mengeški godbeniki s svojo veliko udeležbo postavili predstavitvi Občine Mengeš dodatno vrednost, pa je dejstvo, ki se potrjuje že dolga leta. To so tudi društva, ki se odzovejo povabilu in so občini v ponos. Ker pa predstavitev občine ni samo kultura, so zato poskrbeli tudi naslednji sodelujoči na mengeškem dnevu: mengeški čebelarji z dobrotami iz medu, Harmonija Mengeš s svojo turistično, sprostitveno, športno in tudi gostinsko ponudbo Time-out, slaščičarna Flere s svojimi sladicami in piškoti ter Jure Repanšek z Mengeške koče z izvrstnimi salamami. Prav posebej pa smo bili presenečeni nad odzivom gostinca z Dobena - Dobenskega hrama, ki se je na ta dogodek resno pripravil in predstavil svojo izvrstno ponudbo. K predstavitvi Občine Mengeš so se odzvali tudi v Melodiji Mengeš, je pa prav, da tudi drugi dejavniki (gospodarski, turistični) v občini spoznajo, da lahko svojo promocijo gradijo skupaj s TD in občino - na sejmih in prireditvah, ki so organizirane. Ko smo se na koncu dneva usedli na zasluženo kavico, smo bili veseli, da nas niti slabo vreme in angleška poroka nista odvrnila od naše predstavitve ter da smo kljub vsemu lahko rekli, da smo naredili vse, kot smo se domenili. Tudi besede dežurne, ki nas je spremljala čez ves dan, da smo daleč presegli vse dosedanje predstavitve občin, ki so se dogodile in da Mengšani, Ločani, Topolci in Dobenci znamo pripraviti dogodek, ki nam je lahko v čast, so bile pohvalne. Na koncu pa je potrebno predstaviti tudi novo pridobitev Turističnega društva Mengeš. To je predstavitveni »kozolec«, ki ga je zasnoval arhitekt Tone Benda, izdelali pa so ga v mizarstvu Štempelj in ključavničarstvu Vahtar. Upamo, da ga bomo in bodo znali za svojo promocijo izkoristiti mnogi, ki v takih predstavitvah vidijo tudi svojo priložnost. Naj bo tudi to povabilo, da svojo pripravljenost sodelovanja izkažete s klicem na občino ali turistično društvo. J. V. T Mengeš t Moravče v: v Prizidek k vrtcu Gobica zgrajen V zvezi z gradnjo prizidka k vrtcu Gobica je bilo že kar nekaj napisanega na straneh Mengšana in na spletni strani Občine Mengeš. Prizidek vrtca Gobica je lociran na razpoložljivem zemljišču v podaljšku vrtca na južni strani. Projekt projektantov VEMO inženiring iz Mengša (odgovorni projektant je arhitekt Rok Benda) je predvideval izgradnjo 855 m2 novih koristnih površin, ki predstavljajo pridobitev šestih igralnic z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori. Poleg tega je predvideval izgradnjo skupnega večnamenskega prostora in prostore za vodstvo in administracijo. Sedanji prostori za vodstvo in administracijo so bili neprimerni - premajhni. Notranjo opremo je načrtovala ista projektantska organizacija. Gradnja se je pričela v juliju 2010, predhodno pa so bile opravljene zahtevane arheološke raziskave območja. Objekt je bil zgrajen v predvidenem obsegu. Poleg novega prizidka je bilo preurejeno tudi notranje igrišče, vhod in parkirišča ob Šolski ulici. Objekt je v dobrih osmih mesecih zgradilo Cestno podjetje Kranj s podizvajalcem Gradbenim podjetjem Tržič. Gradnjo so nadzorovali nadzorniki iz podjetja Domplan Kranj. Notranjo opremo je izdelalo podjetje Atlas Oprema iz Ljubljane. Vrednost vseh del je 1 mio EUR . Investicijo je v celoti financirala Občina Mengeš in v ta namen najela tudi posojilo v vrednosti 600.000 EUR. Občina Mengeš Igralnica in zunanja terasa Prizidek lepo dograjuje in zaključuje stari del vrtca Tretji mednarodni filozofski simpozij Miklavža Ocepka Simpozij organizira Založba in Kulturno umetniško društvo Apokalipsa, v sodelovanju z Občino Mengeš, KD Vilenica, TD Škocjan in KUD Sestava. V okviru tega projekta smo februarja 2007 prvič organizirali tudi mednarodni filozofski simpozij, ki smo ga posvetili enemu izmed glavnih idejnih nosilcev Apokalipse, slovenskemu filozofu Miklavžu Ocepku (1963-2005). Ta simpozij smo leta 2009 odprli v avtorjevem domačem okolju, ki je zelo tesno povezano z njegovim dojemanjem življenjskega bistva, v Mengšu. S simpozijskimi dejavnostmi smo nadaljevali v Škocjanu in ga zaključili v Ljubljani. Tako zastavljenemu okvirju sledimo tudi letos. Delovni del simpozija bo po slavnostni otvoritvi potekal tri dni, vsak dan z nekoliko posebnim poudarkom, ki ga daje podnaslov Filozofija - teologija - kultura v medsebojnem prepletu. S tem želimo tematiko premišljevanja o perečih problemih našega življenja danes približati konkretnim ljudem in preplesti z dogajanjem v okolju (v smislu povezovanja globalnega in lokalnega). Simpozij je zasnovan dialoško, vsak dan se bo začel s filozofskim zajtrkom in medsebojnim predstavljanjem dveh/treh filozofov/filozofinj iz posamezne države, nadaljeval z dopoldanskimi krajšimi predstavitvami oz. delavnicami in popoldanskimi predavanji in pogovori ter se zaključil z večerom poezije in glasbe. Organizatorji simpozija: KUD Apokalipsa, Občina Mengeš, KD Vilenica, TD Škocjan, KUD Sestava. Sodelujoči: povabljeni filozofi in filozofinje s Češke, Slovaške, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije - 18 aktivnih udeležencev in drugi udeleženci simpozija ter drugi sodelujoči iz lokalnega okolja. V Mengšu se začne simpozij v sredo, 1. junija ob 15 uri, ko se udeleženci zberemo na grobu Miklavža Ocepka, nadaljevanje pa sledi v Župnijskem domu Sv. Mihaela v Mengšu. Vabljeni vsi, ki vas tema simpozija zanima, da se pridružite! Program simpozija je objavljen na spletnih straneh občine. Jože V. in dr. Primož Repar, KUD Apokalipsa Potek letošnje čistilne akcije Občina Mengeš je skupaj s Turističnim društvom Mengeš organizirala tradicionalno čistilno akcijo našega okolja, ki se je po razporedu, ki je bil narejen na sestanku društev, odvijala v času od 9. do 16. aprila. Letošnjo čistilno akcijo so zaznamovali polni kontejnerji in veliko prinešenih stvari z domov, saj je nerealen podatek, da se je toliko smeti in odpadkov nabralo na lokacijah, kjer so društva in posamezniki čistili. Vsekakor pa je večina društev delovne akcije v celoti opravila, zato se jim zahvaljujemo za opravljeno delo in sodelovanje na čistilnih akcijah. V soboto, 16. aprila, pa je bila organizirana skupna čistilna akcija z zborom pri lovski koči v Mengšu. Zbralo se nas je 36 občanov, ki smo se razporedili za delo čiščenja okoli Ce-gvenškega bajerja in širše okolice. Nabrali smo več kot 6 m3 smeti, ob tem pa tudi doživeli, da je ob našem prizadevanju čiščenja nekaj ribičev mirno lovilo v bajerju, kot da se jih to nič ne tiče!? Pohvaliti pa moram tudi mlade člane »rolkarjev« - novega mengeškega društva, ki so se udeležili skupne čistilne akcije, s tem pa dokazali, da tudi mladi spoštujejo tradicijo ter seveda lepo in čisto okolje. Konec dela smo z dobrim golažem in pijačo končali pri Lovski koči - tudi z obvezo, da se prihodnje leto spet srečamo in se udeležimo čistilne akcije, ki je skrb in obveza za naše okolje, kot tudi darilu prazniku Zemlje (22. april) in letošnjemu letu gozdov. Še enkrat hvala vsem in vsakemu, ki se je udeležil in sodeloval pri letošnji čistilni akciji, posebna zahvala pa tudi vsem, ki ste ponudili svoja ali društvena prevozna sredstva pri pomoči, da je bila delovna akcija dosledno izpeljana (gasilskim društvom Mengeš, Topole, Loka, Štefanu Borinu in morda še komu). Hvala tudi Turističnemu društvu in podpredsedniku Francu Zabretu za pomoč pri pripravi in izvedbi čistilne akcije. Jože Vahtar Zbralo se nas je 36 občanov, ki smo se razporedili za delo čiščenja okoli Cegvenškega bajerja in širše okolice. Nabrali smo več kot 6 m3 smeti, ob tem pa tudi doživeli, da je ob našem prizadevanju čiščenja nekaj ribičev mirno lovilo v bajerju, kot da se jih to nič ne tiče. Mengšanom za praznik nova infrastruktura Letos praznujemo že 16. občinski praznik Občine Mengeš. Čas za praznovanje je vedno povezan z veseljem, aktivnostjo in tudi s pogledom nazaj, ko se spomnimo, kaj se je zanimivega zgodilo v preteklem letu. Kaj meni o občinskem prazniku, praznovanju v preteklosti, o tem, kakšni so letošnji načrti, smo se pogovarjali z županom Francem Jeričem. i i Meni kot županu veliko pomeni, da je naš rojak Janez Trdina z občinskim praznikom deležen časti in spomina, ki ga kot veliki slovenski pisatelj in zgodovinar zasluži. Kaj vam kot županu pomeni praznovanje občinskega praznika? Vsako praznovanje pomeni nek dogodek, na katerega smo lahko še posebej ponosni. Meni kot županu pomeni, da je naš rojak Janez Trdina s tem praznovanjem deležen časti in spomina, ki ga kot velik slovenski pisatelj in zgodovinar zasluži. Praznovanja imajo svoj namen in zgodovino. Kaj je smisel praznovanja občinskega praznika v Mengšu? Osnovni namen praznovanja je izkazovanje časti in pozornosti našemu rojaku Janezu Trdini. S tem obeležujemo njegov rojstni dan, 29. maj. Je praznik, ki ga je Občina Mengeš na občinskem svetu potrdila kot občinski praznik. Prva slavnostna seja je bila leta 1996, ob obletnici rojstva Janeza Trdine. Ali se spomnite prvega praznovanja Občine Mengeš? Dobro se ga spominjam. Dogajalo se je v Kulturnem domu Mengeš. Takratni župan Janez Per in predsedujoči občinskega sveta Alojz Janežič sta vodila protokolarno slavnostno sejo. Prisotni so bili vsi svetniki, veliko občanov, ki so bili zelo ponosni na občino in prvo praznovanje občinskega praznika. V nadaljevanju se je odvijal zanimiv kulturni program s podelitvijo občinskih priznanj. Kot zanimivost lahko povem, da so na slavnostni seji na začetku ugotavljali sklepčnost. Predsedujoči je preštel prisotne in šele na podlagi tega se je začela seja. Bilo je zelo zanimivo in po navadah iz preteklosti. Danes sklepčnosti ne ugotavljamo več. Kateri dogodek občinskega praznovanja v času vašega županovanja vam je najbolj ostal v spominu? Najbolj mi je ostala v spominu moja prva seja, ki je potekala leta 2007. Do tedaj sem bil vedno prisoten kot udeleženec, takrat pa prvič kot župan, kot maj 2011 prvi predstavnik Občine Mengeš. Imel sem slavnostni nagovor in slovesen sprejem gostov. Seje so se udeležili tudi vsi župani sosednjih občin. Med nami velja pravilo, da si takšno čast med seboj izmenjujemo in smo prisotni na vseh občinskih prazničnih sejah. Pred nami je že 16. praznik zaporedoma. Kako ste se lotili dela in kaj bo obsegalo praznovanje v letošnjem letu? Letošnje praznovanje obsega veliko kulturnih in športnih dogodkov, ki so uvrščeni v čas praznika. Prireditve so že tradicionalno deset dni pred in po prazničnem dnevu. Osrednja prireditev bo 28. maja, ko bo potekala slavno- stna seja občinskega sveta in podelitev občinskih priznanj najbolj zaslužnim občanom in društvom. Kdo sodeluje na prireditvah v maju? Prireditve in dogodke organizirajo mengeška društva. Vsako leto je prisotna večina društev, nekatera bolj, druga manj. To je tudi pokazatelj in dokaz, da občina dobro skrbi za njihovo delovanje. S sodelovanjem se društva predstavljajo in vračajo vložena sredstva skozi programe, ki jih pripravljajo. Je kakšna posebnost, ki bo zaznamovala letošnje leto? Letos smo ponosni, da bomo v času praznovanja odprli dva zelo pomemb- na projekta na področju otroškega varstva in infrastrukture Občine Mengeš. 19. maja bomo odprli nove prostore v vrtcu Gobica. Odprli in prevzeli bomo tudi na novo zgrajeno infrastrukturo (kanalizacija, elektrika, vodovod in asfaltna prevleka) v celotnem naselju Topole. Uradna otvoritev bo 10 junija. Letos je prireditev in dogajanja kar veliko. Kaj občanom ob tej priložnosti praznovanja sporočate? Pozval bi vse občane, da se udeležijo dogodkov, ki jih organizirajo društva. Lepo vabljeni so tudi na slavnostno sejo, ki bo v Kulturnem domu Mengeš. Edvard Vrtačnik Letos bomo v času praznovanja končali dva zelo pomembna projekta na področju otroškega varstva in infrastrukture Občine Mengeš. 19. maja bomo odprli nove prostore v vrtcu Gobica. Odprli in prevzeli bomo tudi popolnoma na novo zgrajeno infrastrukturo v celotnem naselju Topole. O praznikih občine O občinskem praznovanju smo se pogovarjali tudi z bivšima županoma: Janezom Perom, ki je kot prvi župan Mengša župa-noval od leta 1995 do 1998, in Tomažem Štebetom, ki je bil drugi župan - dva mandata do leta 2006. Ponosen sem, da smo samostojna občina. Kaj vam kot Mengšanu pomeni praznovanje občinskega praznika? Sem ponosen, da smo samostojna občina. Prav tako pa tudi na rojaka Janeza Trdino, ki je poznan po celi Sloveniji. Zelo pomembno je, da je praznik povezan z nečem, kar vsakega občana na nekaj spominja, kot na primer rojstvo našega velikana. Kako se spominjate praznovanja v času vašega županovanja? Prazniki so bili vedno pospremljeni s pestrim kulturnim programom. Vedno smo izobesili zastave. Takrat smo vsa društva povabili, da predstavijo svoje dejavnosti in so bila še posebej aktivna v času občinskega praznika. Katero prireditev boste v tem mesecu obiskali? Zagotovo se bom udeležil slavnostne seje občinskega sveta 28. maja. Tomaž Stebe Kaj vam kot občanu pomeni praznovanje občinskega praznika? Praznovanje praznika občine me spomni na njen pozitivni pomen, na prizadevanja za njeno ponovno samostojnost od leta 1991, saj sta bila pred šestdesetimi leti njeno delovanje in tradicija grobo prekinjena. To je spodbuda in priložnost za pogled v njeno zgodovino, spomnim se pripovedovanja mame in drugih. Je pa to za mene predvsem spodbuda za razmislek o razvoju, dogajanju in težavah danes, o dosežkih, ki smo jim priča, ter o preteklih dobrih in slabih izkušnjah. Se spomnite praznovanja prvega občinskega praznika v Mengšu? Samega praznovanja se ne spominjam. Spominjam pa se prvih demokratičnih volitev in predvsem priprav za obliko- Janez Per Kako je nastal mengeški občinski praznik? V času delovanja krajevne skupnosti smo imeli vse prepoznavne simbole Mengša pripravljene za novo občino: grb, zastavo, maskoto, turistični znak, slogan »S pesmijo v srcu«, knjigo Mengeš in Trzin skozi čas avtorja Staneta Stražarja ter lokalni časopis Mengšan. Nismo pa še imeli občinskega praznika. Bilo je veliko pobud na temo izbora dneva praznovanja, med njimi: čas farnega zavetnika sv. Mihaela 29. septembra; ko je v Mengeš pritekla voda oziroma je bil napeljan prvi vodovod Cerklje-Mengeš; ko je Mengeš postal trg; rojstvo pisatelja in Mengšana Janeza Trdine. Na 9. seji, 11. oktobra 1995, je občinski svet sprejel predlog o določitvi občinskega praznika na dan obletnice rojstva Janeza Trdine. Prvo praznovanje je bilo v naslednjem letu. Takrat je bila ustanovljena tudi Komisija za občinska priznanja in že v prvem mandatu smo dobili časnega občana Občine Mengeš, Slavka Piška. Uradna objava sklepa o določitvi občinskega praznika na dan rojstva Janeza Trdine, 29. maja 1.1UJJM VlifTMKiBClNIi i, Ni pnJIii) ti. ¿hm Slilihj Miflni Milili i Undii vutibk Hlttiii Mei^H, ]I. ■'fSj Je OtditM |v,| tKfahnr MiD^rJ iLi ivnh *• nhftbn Itff i|injr1 nnlnjHlI K L K F OSPKfjrvl" TKUSLOCA UiiijijkJi [] ohVUM |ll!|t.vTIZA{.'UI NA OhMtlCJLI DSCISI! .^IFHCEi V l'HVI OUKAVNhVI I Spiij™ K rrilffl 'iM.i it irt^i^ni ivj^m^ 'ji u vlch^ * pm i>kjhHTi ^ nvd^Bii nAui^ ulriVriukiU < pmiu bmiiijt in DiU^ ?? bflili rifritai^.li ^ek^ iJ^ii* Hmsr^ □pnvU» ludp^H Knnik l^IiPJ* MEUOEi tlci^ nrt t i. 1« fiH'nSttnai iim iJ3ii.li- .«tvuei M^JšMUlf, Vl-TiKTl =3 tliitHT* I^UDE nncihu MEMCCi (»i=—= 1*11» Dnui. 'I ItL iifJJJfiim fjaillisit:/ siLTj liscm JE^tJiS .v rn^citclj vj ^ Jn^ D^^aHj "■ ' "i: itiJd^vu pnpzahe.- - ^ p- ■■ ' ^ F^ W ^tiic /oiiHiikJ pJU- ■ liv - T lUJ H ^dipi^iii |mipi>^ DmiJliik r--adkl«H '.TU iipt-nhlji -Oe^u Cfftauadlji', l(ir ^ Hij luvj aiaHKdu^ u pma rULmal i-.lr.iiLi^j ftfMtiWIK cttCmicet^ i i-ir™ f"wf JA I, »ijKr/fi ni^i^i iiiiiTiii nMHiti Hrni«l t UriliIII »11(11niiMiii HrJiltl. It, lifi) Ji tHitUijfcb »T.I flUlnt IringiHi «K iiaji », »fjl Jat eLiubu tHi udilAliiJJ SKLEP (I SirjJEFFMO TOGOCTHE 7> h j pujjigl ii. ileii »mu oik MEi>(tI 1 Unriii '»labh fltti»« niEnEil, II. IIKUi Dlifikihl "MtnE M.niri in itnjl 1. hJ| ilit i s K L E I' o ir.DAJI SObLV^A K LMEHltVAKIJU ltAV^\TEUA ZAVODA ZA VjiRJTVO NAftrtVNE INltULTUfUiE p...... mldftiiiitt VŠITmihil {ifellit TilttetJ- 11. LJVj) Jt UlifuikJ ivEt n^C-liu Mc^e^ u liiJiltevi^H t. KjrdiiE I L. uLintini l9Kupr«Ua Kamlll|E XI ■IDdilHft TpKjIlHlln >iillEvEin DijEDpniTji ipTTjrl nnihij^l i K LE f (J [HE^DVANJU DVFII il-^NOV V SDfiVJil UIIRAVNI! Spodbuda za razmislek o razvoju, dogajanju o dosežkih in težavah danes vanje statuta in organizacije na zborih občanov izvoljene skupščine krajevne skupnosti ter takratnega izjemnega prizadevanja Janeza Škrlepa, ki nas je vse ostale sodelujoče povezoval in spodbujal. Kateri dogodek iz praznovanja Občine Mengeš vam je najbolj ostal v spominu v času vašega županovanja? Praznovanje občinskega praznika je bilo do leta 1998, poleg svečanega kulturnega programa s podelitvijo priznanj občine, formalno organizirano kot svečana seja sveta občine. Spominjam se, da so svetniki celo sedeli na odru kulturnega doma. Ko gledam glasilo Mengšan, se mi obudi marsikateri dogodek. Eden od teh je bil leta 2006, ko smo organizirali praznovanje občine s svečano akademijo v gradu Jable. Namen je bil, da predsta- vimo čudovito obnovljen grad občanom in širši javnosti ter prikažemo akustiko atrija. Zato smo za glasbeni program povabili Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki vadi v glasbeni šoli v Mengšu in v katerem je veliko naših občanov. Prireditev je bila zaradi slabega vremena prestavljena v dvoranico avditorij, ki je na grajski severni strani 'vklesana' v živo skalo. Posebnost je bila ta, da smo ob tem praznovali tudi imenovanje Mengša za mesto, pa nenazadnje tudi to, da je bil slavnostni govornik minister za kulturo dr. Vasko Simoniti. Katero prireditev boste letos obiskali? To prepuščam »navdihu« trenutka. Najraje grem na kakšno rekreativno prireditev na svežem zraku in ob lepem vremenu. Ponavadi se udeležim tudi proslave ob občinskem prazniku. Prejemniki občinskih priznanj so znani V četrtek, 21. aprila, se je zgodila šesta letošnja seja Občinskega sveta, na katerem so obravnavali in sprejeli sklep o podelitvi priznanj Občine Mengeš. Odločili so, da bodo letos podelili eno zlato, dve srebrni in dve bronasti priznanji, ki jih je predlagala komisija za podeljevanje priznanj Občine Mengeš. Bronasti priznanji je komisija podelila Martinu Alešu in OO Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Martina Aleša je predlagalo PGD Topole. V predlogu so obrazložili, da je »s svojim delom nedvomno dokazal, da je veliko pripomogel k razvoju in napredku gasilskega društva ter kraja«. Bogo Ropotar je bil predlagatelj OO Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V svoji obrazložitvi je napisal, da odbor že 15 let s svojo dejavnostjo uspešno ohranja vrednote osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Na vseh prireditvah in proslavah ob pomembnejših državnih praznikih s ponosom zastopa tudi barve Občine Mengeš. Srebrni priznanji dobita Miro Urbanc in Peter Jemec. Urbanc je nižji gasilski častnik II. stopnje, ki ga je za priznanje predlagalo PGD Loka. Gasilec je 52 let in že štiri desetletja dela v upravnem odboru društva. Delo opravlja skrbno, z veliko ljubezni in čutom za skupno dobro. Jemec je prav tako gasilec v Topolah in je pri gasilcih aktiven od leta 1997. Z rednim izobraževanjem je dosegel enak čin kot Urbanc. Svoje znanje je s pridom uporabljal pri intervencijah, še posebno pri poplavah 2007, odpravljanju posledic neurja v letu 2008, v lanskoletni intervenciji ob udaru strele, ter intervencijah plinske eksplozije v Mengšu in požara v Komendi. Janez (uradno Janko) Černivec bo prejel zlato priznanje. Je prav tako član Prostovoljnega gasilskega društva Topole. Gasilec je od leta 1958 in še danes ponosno zastopa gasilske vrste v članski enoti B, ki zastopa društvo na državni ravni in mednarodnih tekmovanjih. Poleg tega je Občinski svet je tekoče potrdil letošnje nagrajence in prejemnike občinskih priznanj. Zlato priznanje je prejel Janez Černivec. bil Černivec aktiven član sveta krajevne skupnosti Mengeš, predsednik volilne komisije in član vaškega odbora. Vedno je prisoten pri vseh delovnih akcijah, od postavitve prve avtobusne postaje v Topolah, obnovitve vaškega vodnjaka in studenca do kapelice. S svojim delom je veliko pripomogel k razvoju in napredku društva in kraja Topole. V. E. MENGEŠKI UTRIP AngelTn "9u:rojstni ' dan V Domu počitka Mengeš smo 19. aprila 2011 praznovali 90. rojstni dan stanovalke Angele Boh iz Ljubljane. Ob rojstnem dnevu sta ji posebej čestitala direktorica Doma počitka Mengeš Irena Gričar ter župan Občine Mengeš Franc Jerič. Praznovanja so se udeležili tudi sorodniki gospe Angele Boh in stanovalci Doma. Pevski zbor stanovalcev Doma počitka Mengeš ji je ob prazniku zapel nekaj pesmi, nato pa smo se skupaj posladkali ob torti, ki so jo pripravili v kuhinji Doma počitka Mengeš. Gospa Angela Boh se v našem domu nahaja že od leta 2008. Zelo rada se zadržuje v avli našega doma, kjer skupaj s sostanovalci poklepeta ob kavici. Sicer pa se udeležuje tudi drugih aktivnosti, ki jih organizira dom. Kdo je bila Angela Boh Pod dekliškim priimkom Juhant je bila rojena 17. aprila 1921, v Frankolovem pri Celju, kjer je tudi odraščala. Njena mati je kot pomočnica službovala v Ljubljani, zato je osnovnošolsko obdobje preživela v dekliškem internatu v Ljubljani, kjer se je izučila za krojačico. Pred drugo svetovno vojno se je poročila, vendar že v vojnem času postala vdova. V zakonu se ji je rodila hčerka Kristina, ki je zaradi bolezni umrla že v 28. letu starosti. Angela je kot vdova in delno samohranilka imela težko življenje, vendar je s skrbnim odnosom do hčer- ke ter osebno močno voljo premagovala vse težke trenutke osamljenosti, brez družinskih sorodnikov. V letu 1978 se je ponovno poročila in po njenem pripovedovanju preživela lepše dvajsetletno obdobje zakona v Šentvidu nad Ljubljano. Pred prihodom (17. januarja 2008) v mengeški dom je bila vseskozi aktivna in vedrega počutja, vendar jo je nenadna bolezen umirila ter napotila v novo, prijetno oskrbovano okolje. Občasno izrečeno domotožje premaguje s prisotnimi dejanji, katerih je deležna s strani skrbnega osebja doma. Alojzij Boh in Lidija Krivec Fugger, socialna delavka AIA razveselila otroke v vrtcih Zabavna interpretacija Pepelke z izgubljeno »supergo« in energičnim Žabjim kraljem nam je privabila nasmeh na obraz. V sredo, 13. aprila 2011, so plesalci društva AIA otrokom v vrtcih Sonček in Gobica v Mengšu ter v vrtcu Češmin v Domžalah predstavili pravljične plesne zgodbe Peter Pan, Žabji kralj, Sončni žarek, Pepelka in Divji. Otroci so nas skozi koreografije in scensko zamisel Sanje Tomšič ter plesno točko Urške Gjergek kreativno popeljali v umetniški svet gibov, glasbe in pravljic, ki so jih prikazali na svoj način, ob zvokih moderne glasbe. Zabavna interpretacija Pepelke z izgubljeno »supergo« in energičnim Žabjim kraljem nam je privabila nasmeh na obraz. Zanimivo je bilo opazovati malčke in predšolske otroke, ki jih je nastop tako prevzel, da so obsedeli popolnoma pri miru in se zatopili v pravljice na malo drugačen način. Iskreno se zahvaljujemo ravnateljici Vrtca Mengeš, Mojci Novinec Babič, vodji Vrtca Češmin, Urški Ulčar, ter prijaznim vzgojiteljicam, da so nam omogočile nastop. Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Jože Mlakar maj 2011 Uspešne mengeške balerine v Lignanu Mlade baletke Plesnega kluba Balerina iz Mengša so v letošnji sezoni zelo aktivne. Na kvalifikacijskih tekmah so dvakrat dosegle 1. mesto ter se uvrstile na državno tekmovanje v moderni plesni tehniki. 1. aprila so zelo uspešno nastopile tudi na veliki dobrodelni prireditvi za OŠ Roje v HKC v Domžalah, čaka pa jih še nekaj nastopov na prireditvah v mesecu maju ter državno prvenstvo v juniju. 13. marca so na mednarodnem plesnem festivalu v Lignanu v Italiji uspešno nastopile s točkami Pink Panther, Tango, Aplogize in Sneguljčica ter dosegle štiri bronasta priznanja. Naslednjo plesno sezono, če bodo to dopuščala finančna sredstva, načrtujejo tudi udeležbo na evropskem plesnem tekmovanju. Frido Bele 13. marca so na mednarodnem plesnem festivalu v Lignanu v Italiji Balerinke uspešno nastopile. Velikonočni žur na ful z AIO V soboto, 23. aprila 2011, se je v Mengšu dogajal peti Žur na ful. Na tokrat velikonočno obarvani prireditvi, ki so jo mladi poimenovali Easter party, so se predstavili naslednji umetniki: DJ WAVO&MC TIM (Gal Plešnar in Tim Zevnik iz Mengša), DJ E-KOUD (Črt Mrzlikar iz Ljubljane) ter DJ ANGLETHE MIKE (Miha Japelj iz Ljubljane). Na odru, ki je bil zavit v jajčno lupino, so umetniki ustvarjali glasbo in jo podkrepili z modernimi ritmi elektronike in komercialne glasbe, ki je prepričala še tako skeptične mladostnike. Glasba izvajalcev Lady Gaga, Jenifer Lopez in drugih je kar vabila v dvorano, ki se je spremenila v pravi plesni oder. Zahvaljujemo se županu Francu Jeriču in Občini Mengeš za podporo in pomoč, Sanji Tomšič za organizacijo, oglaševanje na spletu, scensko zamisel in pripravo dvorane, Barbari Ciber za scensko zamisel in pripravo dvorane, Maksu Čelarju za oblikovanje plakatov in vstopnic ter pomoč pri pripravi dvorane, Galu Plešnarju za odličen nastop, pripravo odra, dvorane in soorganizacijo, Timu Zevniku, Črtu Mrzli-karju (DJ E-KODE), Mihu Japlju (DJ Angelthe Mike) za odličen nastop, Luku Pavliju za fotografiranje in izdelavo slik, ŠD Partizan in Gasilskemu društvu Mengeš za pomoč pri prireditvi, Partymaxu za ozvočenje, Mihu Kernu za oder, Slaščičarni Flere za pogostitev prostovoljcev s slastnimi slaščicami, Pizzeriji Špajza za pogostitev nastopajočih, RP Designu za izdelavo plakatov in Marti Vidmar za pogostitev nastopajočih. Iskreno se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so pomagali pripraviti prireditev. Mladi prostovoljci dokazujete, da solidarnost med mladimi obstaja, da denar ni vse, da ste pripravljeni stopiti skupaj in sami ustvariti prireditev za mlade, za vas. Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Luka Pavli Easter party so umetniki ustvarjali glasbo in jo podkrepili z modernimi ritmi elektronike in komercialne glasbe, ki je prepričala še tako skeptične mladostnike. Raubšici očistili Pšato Prijatelji ribolova in čistih voda, združeni v sekcijo Raubšic, smo se tudi letos že šesto leto zapored udeležili čistilne akcije. Zbrali smo se skoraj vsi člani, vključno z našim podmladkom, kar nas še posebej veseli. V dobrih dveh urah smo pobrali zvrhano prikolico raznoraznih odpadkov. Očistili smo brežine in strugo od kamnitega mostu v Mengšu do Loke. Opažamo, da je v vodi vsako leto nekaj manj nesnage, a je je še vedno preveč. V dobrih dveh urah smo pobrali zvrhano prikolico raznoraznih odpadkov, kar kaže na mačehovski odnos ljudi do okolja, v katerem živimo. Mi se bomo še naprej trudili, da ga ohranimo, hkrati pa apeliramo na vse, naj nam pri tem pomagajo in ne odmetavajo odpadkov v strugo Pšate. Aleš Janežič Čistilna akcija tudi na Dobenu Pomlad in lepo vreme sta kot nalašč primerna za čistilne akcije. Zato smo se je sredi aprila vneto lotili tudi na Dobenu. Potekala je v skupni organizaciji Turističnega društva Dobeno, Vaškega odbora Dobeno in Liste za Občino Mengeš. Pravzaprav gre za že tradicionalno vsakoletno akcijo, ki vedno znova naleti na dober odziv krajanov. Tokrat se je odzvalo več deset ljudi, posebej pa je potrebno pohvaliti naše najmlajše udeleženke akcije, ki so jih mamice pripeljale kar v vozičkih. Akcija je zaradi številnega odziva tako lahko potekala na mnogih lokacijah. Nekateri so se čiščenja lotili z vrha, drugi z vznožja Dobena, po vseh, tudi gozdnih poteh. S čistilno akcijo smo zadovoljni zaključili v večernih urah in z obljubo, da jo drugo leto v taki oziroma podobni zasedbi zanesljivo ponovimo. In ker so tovrstni dogodki tudi dober razlog za preredko medsebojno druženje, smo večer še nekoliko podaljšali v Kmečkem turizmu Blaž, kjer smo si izmenjali mnenja, natrosili idej za prihodnje podvige, predvsem pa bili vsi veseli dobre družbe. A mnogokrat pozabljamo, da je mnogo bolj od enodnevne čistilne akcije pomembno zmerno, a redno čiščenje skozi celo leto. Pa tudi tisti, ki se te akcije niso mogli udeležiti, lahko prispevajo k lepši naravi - že s tem, da očistijo bližnjo okolico oziroma okolico svojega doma in predvsem vedno in povsod za seboj. To je lep in nujen prispevek vseh nas k olepšanju in ohranjanju čistosti narave... Se posebej pa je potrebno pohvaliti naše najmlajše udeleženke akcije, ki so jih nekatere mamice pripeljale kar v vozičkih. Besedilo in foto: Sandra Aleš, Lista za Občino Mengeš Gobica raste ^ Da zraste nekaj novega, so v naravi potrebni pravi pogoji. Primerna vlaga, zemlja, temperatura, svetloba. Da zrastejo novi prostori vrtca, je pomemben posluh župana, občinskih svetnikov ter občinske uprave za potrebe staršev in zaposlenih na področju predšolske vzgoje. Ob prizadevanju vseh navedenih in zagotovljenih finančnih sredstvih je enota Gobica zrasla. Vrtec Mengeš je dobil nove prostore in vanje sprejel vse otroke, ki so čakali na vrtec od lanskoletnega zasedanja komisije. V 21 skupin, kolikor jih trenutno imamo, je vključenih 372 otrok. Prostori so svetli in opremljeni v skladu s potrebami otrok. Otrokom omogočajo gibanje, raziskovanje, predvsem pa varnost in dobro počutje. V njih se zrcalijo naravni toni v kombinaciji z zeleno, ki simbolizira harmonijo in ekološko naravnanost vrtca. Življenjski utrip pa v te prostore vsakodnevno vnašajo otroci in zaposleni v vrtcu. Otroci so že prvi dan ob prisotnosti staršev v prostore vstopili s pristno radovednostjo in preizkusili plezala, skrite kotičke, igrače, seveda pa v naslednjih dneh potočili tudi solzice, kar je značilno za vstop majhnega otroka v novo okolje. Starši so nad novimi prostori navdušeni pripeljali otroke v vrtec - v želji in pričakovanju, da bo v vrtcu dobro poskrbljeno za njihove otroke. Strokovni delavci in vodstvo si bomo prizadevali za vzajemno sodelovanje med vrtcem in starši ter gradili zaupanje. Besedilo in foto: Mojca Novinec Babič, ravnateljica V 21 skupin, kolikor jih trenutno imamo, je vključenih 372 otrok. Prostori so svetli in opremljeni v skladu s potrebami otrok. Taborniki za čistejše okolje V Letnem gledališču Mengeš je v aprilu kot prva potekala delovna čistilna akcija. Uredili smo nekaj pomanjkljivosti v našem okolju. Vsak vod je v času svojega sestanka pripomogel k lepši in bolj urejeni okolici naše hiške. Nekateri smo pometali in grabili, drugi pospravljali predale za ustvarjanje in pobirali smeti, ki so ležale v naši okolici. Skozi mesec smo se prav vsi trudili, da bi vsaj kanček prispevali k čistejšemu okolju in tako poskušali ozaveščati sebe in druge. Golažijada in Propagandni tabor Približujoče se poletje nas je spomnilo na vse, kar nas še čaka v tistih bolj toplih dneh. Zato moramo kot prvo izmed akcij omeniti Golažijado, ki bo potekala 4. junija 2011, v Letnem gledališču Mengeš. Tu bo možno poskusiti mnogo različnih okusov golažev in se najesti do sitega. Najboljši golaž po izboru sodnikov bo tudi nagrajen. Kmalu za njo bo na vrsti že vsem znan Propagandni tabor, ki bo potekal od 10 do 12. Junija. Z udeležbo boste lahko hitro ugotovili, kaj vse vas čaka na našem poletnem taboru. Preizkusili se bomo v znanju postavljanja šotorov. Postavljali bomo ogenj in se igrali različne taborniške igre. Prijave za propagandni tabor so možne na telefonski številki 051/668-671 (Domen). O ostalih akcijah si preberite na: www.rup.si. Prav po velikonočnih praznikih je v Mengšu potekal že tradicionalni pohod na Rašico, na katerem je sodelovalo 16 naših članov. Prehodili so kar dolgo in kljub zahtevnosti zabavno pot. In prav taborniki smo bili tisti, ki smo vsem popotnikom pritisnili zadnji žig na poti do cilja. Rok in Domen sta namreč sodelujoče pričakala na svoji kontrolni točki. Dan po pohodu pa smo se z manjšim taborniškim piknikom poslovili od meseca aprila. Z veliko glasbe, druženja tabornikov in dobre hrane smo vstopili v mesec maj. Besedilo in foto: Neža Špenko Vsak vod je pripomogel k lepši in bolj urejeni okolici naše hiške. Pohodniški izlet V soboto, 16. aprila 2011, smo se člani Društva Sožitje Mengeš odpravili na prvi pomladni izlet, na Mariborsko Pohorje. Avtobus je bil hiter, šofer prijazen in varno smo se pripeljali do Maribora. Z gondolo smo se povzpeli na 1.050 m nadmorske višine, zanimiv je bil panoramski pogled skozi okno vzpenjače, nekateri smo bili v tem prelepem koncu Slovenije prvič. Na vrhu nas je čakal vodič. Pod njegovim vodstvom smo si ogledali cerkvico Sv. Bolfenka in se povzpeli do razglednega stolpa. Hitri in urni so se povzpeli po 120 stopnicah na vrh razgledne ploščadi. Z gondolo smo se povzpeli na 1.050 m nadmorske višine. Prvi pomladni dnevi so ravno pravšnji za izlete in raziskovanja hribov, ker še ni prevroče. Ta dan se zima še ni hotela posloviti, saj je na pohodu do Ribniške koče pošteno snežilo. Veseli smo bili snežink, še bolj pa vročega čaja v koči. Odpravili smo se na zasluženo kosilo v hotel Bolfenk, kjer je čas ob prijetnem kramljanju prehitro mineval. Na poti nazaj smo se ustavili na Trojanah, kjer je dišalo po sveže pečenih krofih, odnesli smo jih tistim, ki so nas čakali doma. Zanimiv in prijeten je bil naš pomladni izlet in komaj čakamo naslednjega. Metka Mestek Pohodniška sekcija društva Sožitje Mengeš Pohodniki Društva Sožitje Mengeš poskrbimo, da zdrav duh ostaja v zdravem telesu. Vsak mesec enkrat se podamo na pohodno pot, da ohranjamo kondicijo in se nadihamo čistega zraka. V soboto, 9. aprila 2011, smo se skupaj s planinci Planinskega društva Moravče ter učenci in učitelji OŠ Krtina odpravili na Gorenjsko. Že v jutranjih urah je vse pozdravilo toplo sonce, pred nami se je obetal lep, topel in sončen dan. Z avtobusom smo se zapeljali do Rateč, kjer so prvi, zmogljivejši pohodniki, začeli svojo pot proti Tromeji, ostali pa smo pot začeli pri velikanki v Planici in jo pogumno krenili do Koče v Tamarju. Po dobri uri hoje smo vsi veseli prispeli na cilj ter si privoščili okrepčilo. Ko smo bili ponovno združena ekipa, smo se na poti domov ustavili v Zelencih pri Kranjski gori, kjer izvira Sava Dolinka. Neokrnjena narava, topli žarki in prvi znanilci pomladi so nas dodatno razveselili. Ponosni, da smo osvojili nove zmage, smo se v popoldanskih urah utrujeni vrnili domov, polni vtisov in dobre volje. mag. Tatjana Novak, predsednica društva Osrednji cilj Prešernov trg z spomenikom pesnika Franceta Prešerna smo hitro dosegli, nato pa smo stopili še do hiše, v kateri je živela Primičeva Julija. Upokojenci in Julija Primic Ze drugič se je zgodilo, da je z nami na rajžo šel tudi pisatelj, domačin Ivan Sivec. Prvič je bilo to v minulem letu, ko nas je popeljal po »Karantaniji«. Nadvse nas je navdušil, tako da smo se tudi letos kaj hitro dogovorili za podobno stvar. Tokrat nas je popeljal po življenjski poti Julije Primic. Vemo, da Julijo Primic tale naš Ivan opisuje tudi v eni svojih številnih knjig. Vendar je z osebno pripovedjo celotna zgodba dobila še širše, nove dimenzije. Poslušalcev, upokojencev nas je bilo za poln avtobus. Prvi postanek smo napravili kar v bližnji Ljubljani. Osrednji cilj Prešernov trg z spomenikom pesnika smo hitro dosegli, nato pa smo stopili še do hiše, v kateri je živela Julija - Prešernova muza. Marsikdo od nas je šele sedaj zaznal obeležje na hiši, akoravno smo že večkrat hodili tod. Našo pot smo nato peš nadaljevali po stari Ljubljani v Rožno ulico ter si ogledali še hišo, v kateri je stanoval pesnik Prešeren. Ker pa je Prešeren bližnje srečanje z Julijo doživel v trnovski cerkvi, smo se podali še tja. Tam nam je ob Sivcu spregovoril tam službujoči Mengšan, mgsr. Tone Kompare. Počasi smo začeli dojemati, kako besede obeh govorcev bogatijo našo dušo. S tem pa naše poti še ni bilo konec. Pot nas je vodila v Novo mesto. Ogledali smo si graščino Neuhof, na lepem kraju ob reki Krki. Tu je namreč bilo drugo prebivališče naše Julije. Njen mož Anton Scheuchenstuel je bil tu predsednik okrožnega sodišča in Julija je tako z materjo in otroki prišla v Novo mesto. Menda je s tem v zvezi nastala tudi pesem Luna sije, kladvo bije ^ Tudi mi smo jo zapeli. Podali smo se še v Šmihel in obiskali grob obeh Julij, matere in hčere. Življenjsko pot naše Julije smo nato sklenili še z obiskom gradu Prežek. Prešeren naj bi tu ob pogledu na dolenjske griče in vinograde dobil navdih za pesem Zdravljica. Večina nas do tega našega izleta ni dojela povezav teh krajev z Julijo in Prešernom. Sedaj je to drugače. Naš pisatelj in pesnik Ivan Sivec je celotno zgodbo predstavil nadvse čudovito. Takšnih vsebinsko bogatih izletov si lahko le želimo. Z veseljem bomo v program naših bodočih izletov uvrstili še kaj podobnega. Lojze Ručman in izletniki DU Mengeš Budnica, ki je prebudila Mengeš Kar je ponekod odnesel čas družbenih sprememb, je marsikje še živo in to je prvomajska budnica, ki jo imamo tudi v Mengšu. Na prelepo pomladno jutro ob 5.30 zjutraj, ko je večina še spala, se je na dvorišču Avto moto društva Mengeš zbralo 122 entuziastov prvomajske budnice. Bilo je kar 92 mopedov in motorjev ter 10 avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev. Ob 6. uri smo ob spremljavi pesmi Hej brigade oblikovali kolono vozil z gasilskim avtomobilom na čelu ter krenili proti Loki. Pot je bila polna hrupa motorjev in veselja, ki so prebudili Mengeš in okolico. Našo budnico smo nadaljevali proti Trzinu, po ulicah Mengša, Topol in se vrnili na dvorišče pred AMD Mengeš, kjer smo naše potovanje zaključili. Avto moto društvo Mengeš in Moto klub Mengeš sta vse udeležence pogostila z brezplačno kranjsko klobaso in vsi smo si obljubili, da se naslednje leto zopet srečamo. Ko je večina še spala, se je na zbralo 122 entuziastov prvomajske budnice. J. O. Veterani na praznovanju dneva slovenske zastave V nedeljo, 10 aprila, je Društvo Heraldica Slovenica na GEOSS-u - geometrijskem središču Slovenije - organiziralo slovesnost ob dnevu slovenske zastave. Na slovesnosti sta sodelovala častna enota Slovenske vojske in policijski orkester. Zastava z belo, modro in rdečo barvo je bila povzeta po grbu dežele Kranjske, kjer je bil moder orel z rdečimi šapami na beli podlagi. Določili so jo slovenski izobraženci na Dunaju, v marcu 1848. Sicer našo zastavo sestavljajo panslovanske barve, kakršne so tudi na večini zastav slovanskih držav. V času slovenskega preporoda, 7. aprila 1848, je študent prava Lovro Toman (kasneje je postal poslanec v dunajskem Državnem zboru) s svojimi prijatelji pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič razobesil slovensko zastavo. V tem primeru je šlo za protest proti nemški zastavi, ki so jo istega leta na ljubljanskem gradu izobesili privrženci Nemcev. V času slovenske osamosvojitve je bil dodan še grb s tremi zvezdami celjskih knezov ter likom Triglava in morja pod njim. Na slovesnosti je sodelovala častna enota Slovenske vojske in policijski orkester. V kulturnem programu so poleg pesnika Toneta Kuntnerja sodelovali še zbor in posamezniki z gimnazije in glasbene šole Litija. Kot osrednji govornik je nastopil Ivan Oman, član prve slovenske vlade. Spomnil nas je na zgodovino naše zastave in njeno pomembnost za identiteto posameznega naroda. Poudaril pa je tudi, da če bi danes vprašali Slovence, ali je to tista Slovenija, za katero so glasovali na plebiscitu leta 1990, bi bil zelo pogost odgovor - ne. Na slovesnosti so bili prisotni tudi veterani OZVVS Domžale ter veliko predstavnikov bližnjih občin, med njimi tudi podžupan Občine Mengeš, Bogo Ropotar. J. Gregorič PRAVILA IZOBEŠANJA ZASTAV Neizobešanje zastave ob državnih praznikih sicer ni kaznivo ali vsaj sumljivo, kot v polpretekli zgodovini, je pa potrditev naše samobitnosti in spoštovanje zgodovine ter vseh tistih, ki so s svojimi dejanji pripomogli k temu, da danes živimo v Evropi in svetu priznani samostojni in suvereni državi. Ob katerih praznikih izobešamo zastave: - 8. februar - slovenski kulturni praznik; - 27. april - dan upora proti okupatorju; - 1. in 2. maj - praznik dela; - 25. junij - dan državnosti; - 1. avgust - združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom; - 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini; - 23. november - dan Rudolfa Maistra; - 26. december - dan samostojnosti in enotnosti. Zastave ne izobešamo: - 1. in 2. januarja - novo leto; - 1. novembra - dan spomina na mrtve. Prav tako ne izobešamo zastav na dela proste dneve, ki so: - velikonočna nedelja in ponedeljek; - binkoštna nedelja; - 15. avgust - Marijino vnebovzetje - 31. oktober - dan reformacije; - 25. december - božič. POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC APRIL Sreda, 13. april 2011 Ob 12.15 uri je na Lavričevi ulici v Mengšu, ob stanovanjski hiši, prišlo do manjšega požara, katerega je do prihoda gasilcev uspešno pogasil lastnik. Gasilci PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole so samo pregledali mesto požara in okolico zaradi morebitnega ponovnega vžiga, vendar nevarnosti ni bilo. Petek, 22. april 2011 Gasilci iz PGD Topole in Mengeš so pomagali pri gašenju gozdnega požara v Suhadolah (Občina Komenda), ki je bil opažen ob 10.45 uri in se je razširil na okoli 6.000 m2 površine. Požar zaradi učinkovitega ukrepanja ni povzročil večje škode na gozdnih površinah. Petek, 22. april 2011 Ob 20.58 uri je v Mengšu na Zavrtih zagorelo v motornem delu osebnega vozila. Požar so pogasili gasilci PGD Mengeš. Gasilska zveza Mengeš lil « o o Ob Trdinovem dnevu, občinskemu prazniku Občine Mengeš, čestitamo vsem Mengšankam in Mengšanom ter jim želimo prijetno bivanje v naši občini. OO LDS Mengeš JP CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA Domžale-Kamnik DAN ODPRTIH VRAT »ŽIVLJENJE JE V KAPLJICI VODE«, sobota, 21. maja 2011, od 9. do 12. ure, v prostorih Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, na Študljanski 91 v Domžalah. Prepričajte se na lastne oči: - kako deluje Centralna čistilna naprava; - kakšni so načrti za prihodnost; - še mnogo več. Program: - predstavitev čistilne naprave; - vodeni ogled po čistilni napravi; - pogled v kapljo vode skozi mikroskop; - zanimiv spremljevalni program. Vljudno vabljeni! Ansambel SAŠA AVSENIKA v Loki pri Mengšu Kdaj: sobota, 18. junija 2011, ob 20. uri. Kje: prireditveni šotor na športnem, igrišču ob cesti Na gmajni. Hkrati vas vabimo na ogled 24. meddruštvenega članskega tekmovanja za POKAL LOKE, ki bo potekalo od 14. ure dalje. Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbljeno! Vabimo vas loški gasilci! Avto moto društvo in Moto sekcija vabita na SPRETNOSTNO VOŽNJO Z MOPEDI, ki bo 22. maja 2011, ob 9. uri, na ploščadi pred OŠ Mengeš. Vabljeni vsi mopedisti in tudi tisti, ki bi to radi postali. Vsak udeleženec prejme diplomo, prvi trije pa tudi pokale. Za moped in čelado bomo poskrbeli mi, vi pa prinesite s sabo le obilo dobre volje. AMD Mengeš Tradicionalni dobrodelni ples ustanov Vrtnica in Ivan Cankar SDS V aprilu je na Bledu potekal že 7. tradicionalni dobrodelni ples ustanove Vrtnica za pomoč ljudem v stiski, katere predsednica je Urška Bačovnik Janša, in ustanove Ivan Cankar za štipendiranje, katere predsednik je Tone Kuntner. Gospod Kuntner se je v svojem govoru zahvali poslancem SDS-a za štipendije, saj vsak poslanec SDS-a štipendira enega dijaka ali študenta. Kot vsako leto, sem se tudi letos odzvala vabilu ter po svojih močeh prispevala. Na dobrodelnem plesu vsako leto zbirajo prostovoljne prispevke, ki jih namenijo točno določeni vnaprej znani osebi ali družini v Sloveniji. Sredstva so zbrana s pomočjo dobrodelnega srečolova osebnih predmetov znanih Slovencev. Sredstva, ki so bila zbrana letos (teh je bilo okoli 7.000 €), so bila namenjena za pomoč družini, ki ji je pogorela hiša. Ples so s svojimi prispevki obogatili harfistka Ana Železnik, balerine baletne šole Pirueta, pevki Elda Viler in Nuška Drašček ter pevec Gianni Rijavec z Big Benom. Ustanova Vrtnica tudi med letom zbira za socialno šibke, nazadnje za delavce Vegrada, ki so ostali brez službe in plač. Vsa zbrana sredstva v katerikoli od zgoraj omenjenih dobrodelnih ustanov pa se v celoti in popolnoma transparentno nakažejo izbrani osebi oziroma družni. Besedilo in foto: Vesna Sešek Predsednica ustanove Vrtnica Urška Bačovnik Janša in predsednik ustanove Ivana Cankarja Tone Kuntner ob otvoritvenem plesu Kaj menijo Mengšani? Pogovarjali smo se z nekaj vidnimi Mengšani in jim po aprilski čistilni akciji zastavili vprašanja: Ste sodelovali v aprilski občinski čistilni akciji? Je po vašem mnenju v Mengšu dovolj čistilnih akcij in katera območja se vam zdijo najbolj problematična? Pripravila: Maša Skok Akcija tudi jeseni Tako kot vsako leto sem tudi letos sodelovala v aprilski čistilni akciji. Smeti sem pobirala s Kolesarskim društvom Mengeš, in sicer ob cesti Mengeš-Kamnik in Mengeš-Rodica. Med najbolj spornimi divjimi odlagališči sta kamnolom ob Mengeškem bajerju in v gozdu ob cesti za Šinkov Turn. Kljub temu, da je v Mengšu dobro poskrbljeno za čistilne akcije, menim, da bi bilo dobro razmisliti še o kakšni, in sicer v jeseni. Zlatka Zebec Smeti vsako leto manj Že več let sodelujem na občinskih čistilnih akcijah. S člani KD Antona Lobode smo očistili pot do loške cerkve in do gradu Jablje, s člani LOM in TD Do-beno pa poskrbeli tudi za bolj čisto Dobeno. Akcije so dobrodošle, saj opažam, da je smeti vsako leto manj. Pereč problem pa še vedno ostajajo namerni kršitelji, ki na standardne lokacije vozijo večje količine odpadkov. Matjaž Loboda Kaj se dogaja z 'alpsko vodo izpod Krvavca' in 'njeno' samostojno listo Preteklo je pol leta od občinskih volitev. Civilna iniciativa Mengeš je na njih samostojno kandidirala pod imenom Lista za alpsko vodo izpod Krvavca (AVK) in dosegla tretje število glasov. Ljudem je bila s tem dana možnost tajnega glasovanja za točno določen namen. 'Lista' je bila reakcija na preprečeno ljudsko glasovanje o sodelovanju največje lastnice Občine Mengeš z ostalimi petimi občinami solastnicami pri obnovi vodovoda Krvavec. Najprej poskušamo med na novo izvoljenimi svetniki v svetu občine pridobiti njihovo mnenje in podporo ter njihov odnos do ohranjanja samostojne oskrbe z alpsko vodo tudi v prihodnje. Preverjamo županove predvolilne obljube v dokumentih podpisanih pogodb. Župan jih je podpisal, ne da bi predhodno o njih seznanil prejšnji občinski svet. V volilnem letu in tik pred volitvami so imele namen prepričevanja, da dosedanje suverene oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca ne potrebujemo in da so naša prizadevanja nesmiselna. Spremljamo dogajanje pri obnovi vodovoda Krvavec, za katerega so izdelani projekti. Prišli smo v čas izvedbe obnove in povečanja kapacitet vodovoda Krvavec, ko se mora Občina Mengeš dokončno odločiti o sodelovanju. Ne le zaradi prihodnje nemotene in predvsem samostojne oskrbe z virom alpske vode, nad katerim ima Občina Mengeš danes 30 odstotkov pravic. Vseh pet občin brez dvoma sodeluje pri financiranju in so si celo že razdelile mengeški delež. Razen Občine Komenda. Pridobivamo tudi podatke o analizah vzorcev vode iz vrtin na Mengeškem polju, za katere smo lahko videli na lastne oči, da so se lani iz njih jemali vzorci za analizo, ko smo se gibali na območju med Mengšem, glavno cesto pred Loko in Lipcami (drevoredom v Grobljah). Vse to s težavami in le s pomočjo predpisov, da so to informacije javnega značaja in ima javnost pravico vpogleda in vedenja. Upamo, da bodo kaj takega zahtevali tudi občinski svetniki ter se tudi sami prepričali o dejanskem dogajanju. V svetu občine nas predstavljata g. Zorman in ga. Zebec, imamo pa tudi operativno skupino, v kateri se dogovarjamo in usklajujemo. Potrebujemo in veseli smo vsakogar in vsakršne podpore. Na spletni strani https://sites.google.com/site/civilnamenges/ in na ta način v Mengšanu vas obveščamo o našem delovanju. Lahko pa se nam javite osebno ali na naš e-naslov: alpskavo-daizpodkrvavca@gmail.com. Ob prazniku Občine Mengeš, 29. maju, in po 16 letih njene ponovne samostojnosti leta 1995, vam želimo vse dobro! mag. Tomaž Štebe, Operativna skupina Civilne iniciative Mengeš in lista AVK v Svetu Občine Mengeš ZA Alpsko Vodo izpod Krvavca Čistilnih akcij načeloma dovolj Več kot dve desetletji se redno udeležujem čistilnih akcij, letos sem sodeloval pri čiščenju struge Pšate skozi Mengeš v okviru RAUBŠIC sekcije in na področju Zalok ter stare struge, kjer smo čistili člani smučarskega društva. Čistilnih akcij je načeloma dovolj, a je potrebno narediti več na osveščanju in izobraževanju tako mladih kot starejših občanov. Najbolj problematična območja v občini so Drnovo, vznožje Do-bena, po informacijah jamarjev pa tudi brezna na Dobenu in Rašici. Aleš Janežič Birokratska zakonodaja ščiti povzročitelje Tako kot lansko leto smo tudi v letošnji akciji sodelovali vsi člani družine, saj je pomembno, da starši dajemo zgled otrokom. Čistili smo v okviru KD Antona Lobode v Loki pri Mengšu. Osnovni boj med drugim temelji tudi na okoljski zakonodaji. Sam sem bil prisoten pri primeru na Mengeškem polju, ko je bil nedvoumno ugotovljen sum, kdo je povzročitelj nedovoljenega odlaganja odpadkov v naravi, pa pristojna inšpekcijska služba zaradi birokratske zakonodaje, ki ščiti povzročitelje, ni mogla ukrepati. Brane Malus Duhovna obnova pred veliko nočjo Praznikov se veselimo. Nanje se običajno vneto pripravljamo s pospravljanjem in čiščenjem stanovanja, urejamo okolico hiše, pečemo, kuhamo, a vendar dostikrat sam praznik ne izpolni naših pričakovanj. V skrbi za zunanjo urejenost pozabimo, da prav tako rabimo srčno zadovoljstvo in dušni mir. Temu je bila namenjena letošnja duhovna obnova pred veliko nočjo. Potekala je v soboto, 9. aprila, ob 17.30, v župnijski cerkvi. Vodil jo je g. Roman Globokar, direktor škofovih zavodov. S podrobnim izpraševanjem vesti nam je odstiral pogled v našo bolj ali manj nepospravljeno notranjost, nato pa je bil na razpolago za spovedovanje. Med tem časom so otroci v župnijskem domu izdelovali križe, nato pa v cerkvi uprizorili del skrivnosti, ki se jih spominjamo v velikonočnem času. Za zadovoljno življenje je potrebno stalno pospravljati pred lastnim pragom. Število udeleženih pa je pokazalo, da se tega ne zavedamo prav dobro. Andrej Potočnik Romanje v Medjugorje Medjugorje - kraj, kjer se že trideset let zbirajo romarji z vsega sveta in je njihovo število že krepko preseglo petdeset milijonov. Kraj srečanj med narodi in verami. Kraj, kamor se zatekajo ljudje v hudih stiskah ali iz hvaležnosti. Kraj številnih čudežnih ozdravljenj in spreobrnjenj. Kraj molitve, tihe zbranosti in milosti. Kraj, kjer se je odprlo nebo in sta se po Mariji dotaknila zemlje Božja ljubezen in usmiljenje. Medjugorje smo obiskali takoj po veliki noči, v dneh od 27. do 29. aprila. Iz neznatne hercegovske vasice je od leta 1981 do danes postalo svetovno romarsko središče. Vsepovsod so romarska zavetišča in visoke družinske hiše s prenočišči, banke, turistični uradi, nešteto trgovin s spominki, po cestah se drenjajo avtomobili in avtobusi, a kljub vsemu nikjer nobenega hrupa in naglice. Človeka preseneti nenavadna prijaznost, umirjenost in gostoljubnost domačinov in se vpraša, kako je to mogoče. Odgovor dobiš takoj, ko vstopiš v župnijsko cerkev ali se vzpneš na kraj Marijinih prikazovanj Podbr-do ali Križevac, na katerega so predniki v spomin na 1900. obletnico odrešenja leta 1933 postavili visok križ. Vsepovsod naletiš na množico ljudi različnih narodnosti in ras, ko se noč in dan v zaupnih prošnjah obrača k Mariji Kraljici miru in v spoštljivi zbranosti moli in časti Boga. Ko vidiš vse to, postaneš majhen in nekaj se te dotakne. To so Marijina sporočila, ko naroča in prosi, naj se s postom in molitvijo vrnemo k Bogu, ponovno začnemo brati sveto pismo, se mesečno spovedovati ter pogosto hoditi k maši in obhajilu. Prevzame te pogled na številne spovednice in množico ljudi, ki v vrstah čakajo na spoved, da se jim povrne duševni mir in napolni srce z veseljem. Ko to dosežeš, si tudi ti lahko ljudem pri-našalec veselja in miru, kar je temeljno sporočilo Medjugorja. To sporočilo živijo ljudje pod Križevcem in Podbrdom skupaj s patri frančiškani, s sestrami misijonarkami ranjene družine, z ozdravljenimi odvisniki v skupnosti Cenacolo ter ga izžarevajo v vsakdanjem življenju. Pod vtisom velikonočnih praznikov in veselega razpoloženja je bilo Medjugorje pravo nadaljevanje velikonočnega praznovanja. Veselo oznanilo, da je Jezus vstal od mrtvih in tudi nam obljublja večno življenje, je bistvo verovanja vsakega kristjana. Naše življenje je potovanje k temu bistvu. S pomočjo Marije bomo ta cilj lažje dosegli, a ne le z romanjem v Medjugorje. Važno je, da znamo njena sporočila živeti doma. Na kraju Marijinih prikazovanj Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok ÍÍ 'm / Razstava vezenin in gobelinov v župnijskem domu Od 25. marca do nedelje, 27. marca 2011, je bila v organizaciji župnijske Karitas Mengeš v dvorani Župnijskega doma svetega Mihaela razstava vezenin in gobelinov. Razstava je bila poklon materam ob njihovem materinskem dnevu, župnijska Karitas pa obljublja, da bodo podobne prireditve postale tradicionalne. Svoje umetnine so razstavljale domačinke Ivica Jeras, Hedi Kompare in Mija Labrovič. Ogledali smo si lahko tudi izdelke že pokojne Minke Kompare. S številnimi gobelini, prti in pogrinjki z velikonočnimi motivi pa se je predstavil tudi Alfonz Kern z Brnika. Obiskovalci smo bili navdušeni nad razstavljenimi umetninami. To navdušenje naj povzamem z besedami fotografa Jankota Skoka: »Čeprav se na to delo nič ne razumem in me tudi nikoli ni zamikalo, me je ob pogledu na sto in stotisoče vbodov igel, ki sem jih kar doživljal ob pogledu skozi objektiv, čisto prevzelo. Čestitam vam za vztrajnost in potrpežljivost, ko iz mrtve tkanine in niti ustvarjate živ izdelek. To ni samo obrtniška brezhibnost. Je več. Je umetnost. Saj ste v vsak izdelek všili del sebe, svojo vztrajnost in potrpežljivost, občutek za lepoto.« A. S. Župnija Mengeš Vas vabi: 1. do 31. 5., ob 18.45 Šmarnična pobožnost s sveto mašo v cerkvi svetega Mihaela. 14. 5. 2011, ob 20.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi svetega Mihaela. 15. 5. 2011, ob 10.00 Prvo sveto obhajilo v župnijski cerkvi svetega Mihaela. 20. 5. 2011, ob 19.45 Filmski večer v Župnijskem domu svetega Mihaela. Ogledali si bomo ruski film Otok režiserja Pavla Lungina, ki govori o resničnem obstoju Boga. 23. 5. 2011, ob 20.30 Večer molitvenih plesov v Župnijskem domu svetega Mihaela. Preprosti plesi v krogu so lahko tudi način molitve. 27. 5. 2011, ob 20.00 Križ svetovnega dneva mladih v kapeli župnišča v Jaršah Ob svetovnih dnevnih mladih (SDM) je pokojni papež Janez Pavel II. blagoslovil poseben križ, ki ga mladi nosijo po svojih krajih in ob križu molijo za blagoslov tega srečanja. Letos bo SDM v Madridu. Na to srečanje bo odšlo tudi nekaj mladih iz naše župnije. Križ SDM bo potoval po dekaniji Domžale 26. in 27. maja. Prvi dan ga bodo sprejeli v župniji Brdo pri Lukovici, nato v Ihanu, od koder ga bodo preko Domžal mladi peš prinesli v Jarše. Mladi lepo povabljeni. 27. 5. 2011, ob 20.00 Nočno peš romanje mladih iz Mirne na Dolenjskem na Zaplaz, kot priprava na prenos relikvij bl. Lojzeta Grozdeta. 28. 5. 2011, ob 09.30 Prenos relikvij bl. Lojzeta Grozdeta na Zaplazu. Po prenosu bo ob 10. uri osrednja slovesnost s sveto mašo. 30. 5. 2011, ob 06.00 Prošnja procesija v Loko iz župnijske cerkve svetega Mihaela. Po procesiji sveta maša v loški cerkvi. 31. 5. 2011, ob 07.00 Prošnja procesija v Grobljah okrog grobeljske cerkve. Po procesiji sveta maša v grobeljski cerkvi. I. 06. 2011, ob 06.00 Prošnja procesija v Mengšu iz župnijske cerkve svetega Mihaela, mimo vežic po drevoredu nazaj v župnijsko cerkev, kjer bo sveta maša. Namen prošnjih procesij je molitev za blagoslov pri vsem našem delu. II. 6. 2011, ob 20.00 Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi svetega Mihaela. 12. 6. 2011, ob 10.00 Binkoštna nedelja - Maša za bolnike in srečanje bolnikov v župnijski cerkvi svetega Mihaela. Po maši druženje in pogostitev pred cerkvijo. V primeru slabega vremena bo druženje v župnijskem domu. 18. 6. 2011, ob 08.00 43. romanje invalidov, bolnikov in starejših na Brezje. Odhod avtobusa izpred župnijske cerkve. Avtobus bo ustavil tudi pred Domom počitka. Lekovi kolesarji so se skupaj z Markom Balohom podali na 430 km dolgo pot po Sloveniji. Ob svetovnem dnevu astme Društvo Astma in šport, v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek, članom skupine Sandoz, ob letošnjem svetovnem dnevu astme poudarja pomembnost aktivnega pristopa k življenju z astmo in skrbi za redno telesno aktivnost že od otroštva naprej. Aktivnosti, ki so se odvijale ob svetovnem dnevu astme, so tokrat združili pod geslom »Moj otrok ima astmo«. Med 3. in 6. majem je potekal že četrti Lekov kolesarski maraton z ultramaratonskim kolesarjem Markom Balohom Za boljši dih, v Kranjski Gori, Novi Gorici in na Rakitni pa so izvedli še tri posebne delavnice - dihalnice, na katerih so otrokom in mladostnikom pokazali metode in pomen pravilnega dihanja. Petra Podreberšek Navidezno zatišje med zimsko in Doletno sezono Marsikdo, ki morda ne pozna urnika in koledarja tekmovanj ter načina treninga v športu, kot so smučarski skoki, zmotno misli, da po koncu tekmovalnega obdobja in ko je za tekmovalci zadnja tekma, aktivnosti zamrejo. A ni čisto tako. Po zelo uspešni zimski sezoni so si tekmovalci in trenerji vzeli štirinajstdnevni oddih, zatem pa spet začeli z aktivnimi suhimi treningi. Če želi uspešen tekmovalec slediti trendom v tej atraktivni ter nadvse zahtevni športni panogi, nima kaj dosti časa za dremež in predolgo slavje na lovorikah. Čeprav v tem vmesnem obdobju ni skokov na skakalnicah, so tekmovalci toliko bolj aktivni pri treningu akrobatskih spretnosti, pridobivanju občutka za ravnotežje in timing, predvsem pa pri pridobivanju mišične moči in eksplozivnosti. Zato ves svoj čas posvečajo treningom v telovadnici in na prostem. Tek, igre z žogo, hokej na rolerjih, vadba ravnotežja, simulacija odskoka in še marsikaj, so sestavni del vadbe v tem, zatišnem obdobju. Učinkovitost treningov se kaj hitro pokaže pri prvih skokih na skakalnicah, še posebej pa na prvih tekmah, kjer se nastopajoči sooči z vrstniki in lahko kaj hitro primerja, kako učinkovit je bil v "mrtvi sezoni". Tudi starši in ostali člani kluba ne držijo križem rok. Tako je bilo kar nekaj dela okoli skakalnic. Potrebno je bilo usposobiti naprave in spremljevalne objekte, ki so bile pripravljene za zasneževanje, za ponovno skakanje na plastiki. Potrebno je bilo tudi urediti vso okolico skakalnic, da tekmovališče dobi videz urejenega naravnega okolja. Vmes so se člani udeležili tudi občinske čistilne akcije. Samo najožje vodstvo kluba pa ima tudi zelo pomembno nalogo. Na podlagi doseženih Vaje za ravnotežje so nadvse pomembne. uspehov si je treba prizadevati za ohranitev že dozdajšnjih in seveda pridobitev novih sponzorjev in donatorjev, brez katerih klub in tekmovalci ne morejo obstati. Torej imajo vsi polne roke dela, pa četudi se komu zdi, da v tem obdobju ni dogajanj v tej športni disciplini. Podrobnosti, fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: http://skakalni-klub-menges.s5.net. Besedilo in foto: Jože Trplan Lanskoletne aktivnosti košarkaric V letu 2010 smo košarkarice ŠD Partizan Mengeš nadaljevanje s svojimi treningi ob sredah in petkih ter se zopet udeležile kar nekaj turnirjev za veterane in veteranke, povabljene pa smo bile tudi na maratone 24 ur košarke. V spomladanskem delu smo bile na prvič turnirju v Cazinu, kjer smo doživele prav posebno vrnitev v stare - jugo čase, ko smo nekatere igrale v 2. zvezni ligi. Igrale smo s košarkaricami z Reke in Maribora. Pred poletjem smo kot vsako leto sodelovale še v Domžalah in Kranju na maratonu 24 ur košarke. Jesenski del smo začele konec septembra, na sedaj že tradicionalnem turnirju Alassio Over 40 Cup v Italiji, kjer vedno doživimo prelep vikend in zaključek pravega poletja. Tam je iz leta v leto več ženskih ekip, tako da so bile ekipe razvrščene v dve skupini. Pomerile smo se s košarkaricami iz Italije, Litve, Latvije, Irske ter z Veterankami Ljubljana. Dosegle smo 5. mesto. Udeležbe na turnirju zagotovo ne bi bilo brez naših sponzorjev: Občine Mengeš, Trdinovega hrama d.o.o., Pavze d.o.o., Trgovine Jadran Domžale - Mateja Blejc s.p., RP Designa d.o.o. in Slavka Grilca s.p. Pred koncem leta sta bila še dva turnirja. Prvi je bil Mednarodni veteranski turnir v Kranjski gori, ki so se ga udeležile še veteranke iz Zagreba, Maribora, Ljubljane in Pomurja, Ekipo smo v Italiji zastopale: Milena Muc - kapetan, Julija Ši-frer in Damjana Lavrič (sedijo od desne proti levi) ter Sonja Bokalič, Mateja Blejc, Polona Razpotnik, Dominika Slabajna in Geni Arh (stojijo od desne proti levi). dosegle pa smo 4. mesto. Drugi turnir je bil Prule 2010 - 31. tradicionalni enodnevni turnir, kjer so bile samo tri ženske ekipe, dosegle pa smo 2. mesto. Ugotovile smo, da turnirjev in prvenstev veteranov ne zmanjka, saj vedno izvemo za kakšnega novega. Zato vsako leto naredimo izbor le tistih, ki jih lahko uskladimo s službenimi in domačimi obveznostmi. Vseeno pa se zavedamo, da to postaja ena izmed novih oblik turizma, ki bi jo lahko izkoristili tudi Mengšani, če bi imeli ... Bomo me to (še) dočakale? Košarkarice ŠD Partizan Mengeš Šahovski turnir v Loki in drugi memoria Branka Hribar a 27. aprila 2011 je bil v gostišču Tavčar izvrstno izpeljan močan šahovski turnir - 12. pokal Loke. Udeležilo se ga je 36 šahistov iz vse Slovenije. Največ uspeha so imeli igralci iz ekipe Podpeč, saj sta njihova igralca osvojila prvo in tretje mesto. Nagrado za najboljšega veterana je prejel domžalski veteran šaha Vid Vavpetič, najboljša ženska je bila Pavla Košir, najboljši domačin pa je bil naš mladi up Blaž Abe z 18. mestom. Ostali domači pa so zasedli: 22. mesto Marjan Ocepek, 23. mesto Matjaž Anžlovar, 24. mesto Marjan Oce-pek ml., 30. mesto Aljaž Abe in 33. mesto Žan Jarc. 27. marca 2011 smo v spomin na našega preminulega ša-hista Branka Hribarja priredili drugi memorial. Sodelovalo je 28 šahistov iz bližnje in daljne okolice ter seveda veliko Brankovih prijateljev. Tekmovali smo po švicarskem sistemu 9 kol. Turnir je odlično sodil državni šahovski sodnik Franc Poglajen. Zmagal je Marko Srebrnič iz ŠK Nova Gorica. Najboljši domačin je bil Marjan Ocepek ml., na odličnem osmem mestu. Matjaž Anžlovar, ŠD Loka Naboljši domačin Marjan Ocepek mlajši Mengeška godba - kresovanje Gobavica Mengeška godba v Volč em Potoku Na velikonočno soboto, 23. aprila zvečer, je bila po Mengšu vstajenjska procesija, na kateri je sodelovala tudi Mengeška godba. Naslednji dan, v nedeljo zjutraj, smo najprej sodelovali pri procesiji v Šentvidu, nato pa, tako kot že lansko leto, pri procesiji v ljubljanski stolnici. Nato so nas povabili na velikonočni zajtrk, kjer smo se še malo poveselili. Nov nastop nas je čakal že v petek, 29. aprila, v Arbore-tumu Volčji Potok, kjer je potekala predstavitev Mengša. Kljub deževnemu vremenu je prišlo precej obiskovalcev, predvsem iz tujine. Naslednji dan smo igrali ob kresu na Gobavici, 1. maja zjutraj pa smo že tradicionalno izvedli prvomajsko bu-dnico. Že sedaj vas vabimo tudi na naše koncerte v maju, še posebej na koncert filmske glasbe, ki bo 28. maja, ob 19. uri, v Kulturnem domu Mengeš. Za naše ostale nastope poglejte na naši spletni strani: www.mengeska-godba.si. Maja Keržič Nastop učencev solo petja Dvorano glasbene šole v Mengšu so v ponedeljek, 11. aprila, napolnili sorodniki, znanci in prijatelji učencev solo petja na Glasbeni šoli v Domžalah, da bi prisluhnili, kaj so se v tem času naučili. Prof. Urška Urbanija Žun in prof. Zoran Potočan sta mlade pevce tokrat že drugič v tem letu predstavila občinstvu, saj si tudi pri takšnih nastopih nabirajo izkušnje, ki jim bodo kasneje še kako prav prišle. Samozavest in odlično znanje so tokrat pokazali pevci pri izvajanju del domačih in tujih mojstrov, da pa petje ni zvenelo preveč suhoparno, sta za spremljavo poskrbela Miha Nagode in Tomaž Pirnat na klavirju. Kako so peli, je nam, neukim poslušalcem, vsaj kar se malce zahtevnejših del tiče, pokazala obrazna mimika obeh profesorjev in ni velikokrat izdala napake. Sicer pa so nastopi tudi zaradi tega, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki nastanejo tudi zaradi treme - in ta bo z nastopi pred polnimi dvoranami počasi zbledela in z njimi tudi napake, ki so posledica tega, v zadovoljstvo učencev in profesorjev, mi pa napak tako ali tako ne zaznamo, saj je potrebno imeti dober sluh in posluh. V želji, da podpremo delo in prizadevanje tako profesorjev kakor mladih pevcev, je povabilo, da se udeležimo enega izmed naslednjih koncertov. Da petje ni zvenelo preveč suhoparno, sta za spremljavo poskrbela Miha Nagode in Tomaž Pirnat na klavirju. Drago Juteršek Literarno srečan e z Ivanom Sivcem Z Barbaro Ahačič Osterman sva se dogovorili za srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem. Za sodelovanje smo zaprosile učiteljice 4. razreda OŠ Mengeš, v želji, da naši učenci spoznavajo delo in življenje slovenskih pisateljev, razvijajo bralno kulturo, začutijo užitek, ki ga nudi branje, in znajo ceniti slovenski jezik. Na OŠ Mengeš letos poteka projekt z naslovom Knjiga in sama po sebi se je rodila ideja za srečanje s pisateljem. Povabile smo ga k sodelovanju in na naše veliko veselje je povabilo sprejel. Srečanje je potekalo v starih prostorih Knjižnice Mengeš. Z radovednostjo in polni pričakovanj smo se zbrali v prijetnem prostoru in pred nami se je ob odličnem pisateljevem pripovedovanju odprl domišljijski svet ter nas popeljal na potepanja po gozdu, fantovske pustolovščine, lovljenje rib, odkrivanje zaklada. Srečanje je bilo prijetno, za kar je nedvomno poskrbel Ivan Sivec s svojim humornim načinom pripovedovanja. Razšli smo se polni optimizma in v želji, da se še kdaj srečamo. Simona Hrovat, Darja Kruljec rečanje s pisateljem Ob pol enajstih smo prispeli do stare knjižnice. Tam nas je lepo sprejela knjižničarka Barbara. Bunde smo naložili na mize ter se posedli. Ivan Sivec je začel razlagati zgodbo, da je njegova babica kar trikrat umrla. Prvič je padla v jamo globoko tri metre. Drugič je padla s peči. Tretjič pa se je ulegla na posteljo, ga poklicala in rekla: »Bodi priden moj mali Zvonček« in zaspala. Ta zgodba mi je bila izredno zanimiva. Nato je povedal kako je nastala knjiga Pozabljeni zaklad. Povedal je, da je v tem filmu hotelo nastopiti kar 520 otrok, potrebovali pa so jih le šest. Njegove pripovedke smo poslušali vse do 12. ure. Nato smo se postavili v dolgo kolono, saj smo vsi hoteli imeti njegov podpis. Nato smo mu vsi zaploskali in odšli nazaj v šolo. Ta obisk mi bo za vedno ostal v spominu. Zala Svete, 4. b 35 let MoKZ Mengeški zvon Slavnostni koncert ob 35-letnici delovanja Mengeškega zvona je zvenel 8. aprila v Župnijskem domu Sv. Mihaela v Mengšu. Večer pesmi, veselja ter druženja s prijatelji iz mladosti je prinesel uglašeno petje povabljenih skupin. Vsaka pesem ima svoj konec in tako tudi zdajšnja zasedba našega Mengeškega zvona doživlja preobrazbo. Kaj bodo prinesle spremembe, bomo še videli, upam pa, da Mengeški zvon še dolgo ne bo utihnil. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem sponzorjem in do-natorjem, ki ste omogočili zares lep in odmeven koncert v našem župnijskem domu. Pesem, izbrano besedilo in čustva preživetih skupnih let so nas povezovali dve uri. Spoštovani prijatelji, zdajšnji in bivši sopevci, hvala vam za vse trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. V dobrem in slabem smo si bili zvesti. Naše jasno sporočilo za prihodnje čase je pesem. Pesem, ki nikoli ne mine. Tone Hribar, predsednik MoKZ Mengeški zvon Nonet Vigred in Mengeški Zvon V tretje gre rado Pregovor »V tretje gre rado« zagotovo vsi dobro poznate, folklorniki Svobode Mengeš pa smo ga celo doživeli! V prvo Zgodba se je zgodila pred enim letom, ko smo dobili povabilo za sodelovanje na folklornem festivalu La Dekka Mar-rakchia v Maroku, v mestu Marrakesh. Težave v sporazumevanju in razumevanju so zapletale položaj, pa se je naš predsednik Edo končno dogovoril z organizatorjem in pričeli smo z iskanjem ugodnih letalskih kart. Ni bilo enostavno, pa smo le uspeli in jih rezervirali, se razume, da tudi plačali. V drugo Nekaj dni za tem so nam sporočili, da je festival prestavljen za tri tedne. Predstavljajte si cvetlični vrt, ki ga je požgala prva slana. Približno tako je izgledalo pri nas. Nismo se vdali. Nadomestili smo plesalce, ki so se morali zaradi novega datuma odpovedati turneji in nadaljevali z delom. Seveda je bilo potrebno dobiti nove letalske karte, pa tudi to je našemu Zokiju z veliko pogajalskega znanja uspelo. V tretje Veseli dan odhoda je nastopil, čeravno ga je sivil oblak vulkanskega prahu. Spremljali smo poročila o zaprtih letališčih, toda letališče Traviso je bilo zjutraj odprto in krenili smo iz Mengša. Malo pred letališčem je počila novica, da je tudi naš let 'cancelato'. Kaj pa zdaj? Pri nas je dobra volja doma in namesto v Maroko smo se podali na izlet v Benetke. Če smo že tako daleč, zakaj pa ne? Eni so bili celo prvič v tem mestu na vodi. Lep izlet nam je uspel in to čisto nenačrtovan. Na poti domov je našim informatikom uspelo celo zamenjati letalske karte za dva dneva kasneje, takrat pa letalo mora poleteti. V tretje pa mora uspeti, smo si rekli, in dva dni kasneje smo bili na letalu, ki je poletelo proti Casablanci. Težav še zdaleč ni bilo konec, pa o tem kdaj drugič. Mi smo se imeli kljub vsem uvodnim težavam v Maroku zelo lepo. Spoznali smo prijazne domačine. Predstavili smo jim naše plese in noše ter tri večere zaporedoma nastopali pred več-tisočglavo množico. Prvi večer je bil v znamenju gorenjskih plesov, drugi večer smo zaplesali splet primorskih plesov in zadnji večer skoraj podrli oder z vso energijo belokranjskega kola. Tako drugačni smo bili od vseh ostalih, da smo jih morali navdušiti. Po aplavzu tolikšne mase navdušencev dobiš krila in pozabiš na vse. Leto je naokoli in pred nami je novo povabilo - festival Sarimsakly Trophy 2011 (mesto Sarimsakli v Turčiji) sredi septembra. Potrjenih je že nekaj skupin. Menda še ena iz Slovenije, Hrvaške, tri iz Srbije, Italije, Madžarske, Grčije, Bolgarije in tri iz Turčije. Nekaj bo še prijav, pričakujejo od 15 do 20 skupin. Zna biti veselo. Priprave so že v polnem teku, do meseca septembra pa je še celo poletje. Imate radi ples in radi potujete? Če bi jih radi doživljali z nami, se nam pridružite. Kaj več pa si lahko preberete na naši spletni strani www.kds-menges.si. Marjeta Magister Derlink Spoznali smo prijazne domačine. Predstavili smo jim naše plese in noše ter tri večere zaporedoma nastopali pred večtisočglavo množico. Zveza likovnih društev Slovenije, Zlata paleta Sloveni e - Grafika 2011 Otvoritev razstave ZLDS - Grafika 2011 se je odvijala v Slovenskih Konjicah, v lepem umetniškem vzdušju. Grafika, suha igla „Pax", Barbara Rabič V likovnih društvih Slovenije se pojavlja vse več ljubiteljev grafične umetnosti. V prvih letih delovanja ZDS smo grafiko gojili predvsem na Gorenjskem in nekaj malega drugod. V LD Mengeš smo posebej močan nagib pridobili pod mentorstvom ak. slik. in grafika Vinka Žele-znikarja, kasneje pa na tečajih grafike, ki jih je vodil ak. slikar in grafik magister Boge Dimovski. Nekako tako gre: če se lotiš grafike, ostaneš njen večni privrženec. Na razstavo ZLDS - Grafika 2011 smo se uvrstili in prijeli priznanja: - Handi Behrič za računalniško grafiko „Nora igra"; - Ina Malus za monotipijo „Pomladna igra"; - Milica Tomšič za suho iglo „Igra z vetrom". Certifikat kakovosti: Barbara Rabič za suho iglo „Pax". Barbara Rabič VABIMO NA OGLED KRVAVŠKEGA VODOVODA IN GORNIŠKI POHOD S POBIRANJEM ODPADKOV NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU v soboto, 21. maja 2011, ob 8. uri (enajstič zapored!). Odhod izpred občine (Kulturnega doma) Mengeš bo ob 8. uri. Ogledali si bomo izvire Vodooskrbnega sistema Krvavec ter vodozbirno oz. vodovarstveno območje. Zberemo se nad parkiriščem spodnje postaje žičnice, to je na začetku poti proti zajetjem alpske vode izpod Krvavca. Po ogledu gremo na gorniški pohod po enem od grabnov vodozbirnega območja proti Gospin-ci, odvisno od vremena in pripravljenosti udeležencev. Pobirali bomo tudi odpadke. Med ogledom in pohodom je priložnost za seznanjanje in pogovore o pomenu in problematiki vodooskrbe in okolja, še posebej ker bodo z nami kamniški jamarji in poznavalci vodovodnega sistema. V dolino se vrnemo z žičnico. Za svojo varnost odgovarja vsak sam. V primeru napovedi res zelo slabega vremena bo pohod prestavljen (glejte Dnevnik TVS, arso.gov.si/vreme na predvečer pohoda). Za malico, vreče in rokavice bo poskrbljeno. Zaradi organizacije prevozov svojo udeležbo obvezno najavite na moj tel.: 051/372782 oz. na e- naslova: alpskavodaizpodkrvavca@gmail.com ali tomaz.stebe@gmail.com. Vabljeni upravljavci vodovodnih sistemov, občine solastnice, MOP, zvesti udeleženci in pohodniki, znanci in prijatelji. Spremljajte naše objave na spletni strani: https://sites.google.com/site/civilnamenges/. Organizator Civilna iniciativa Mengeš in svetniška skupina AVK - Za Alpsko vodo izpod Krvavca Ob 15-letnici delovanja Likovnega društva Mengeš smo 6. maja 2011 odprli likovno razstavo. Na ogled bo do 22. junija 2011, vsak delovnik od 18. do 20. ure. SERVIS in PRODAJA Hribarjeva ZB, Mengeš 01/722 13 03 e-maif: avs.mGnges@sioi.net hitp vmvvsharp-servis.st Odprlo: od 9-12 inod 15- 18 ure m \ Pivovarja Mihaela Stareta je upodobil slikar Mihael Stroj. Mihael Stare in mengeška Divovarska tradici a Mestni muzej Mengeš je v sodelovanju s Kulturnim društvom Franca Jelovška v Mengšu leta 2008 pripravil zanimivo razstavo z naslovom Najstarejše pivo in njegova zgodba. Pomembno vlogo v razvoju pivovar-stva na Slovenskem je namreč odigrala Staretova pivovarna v Mengšu, ki je delovala od leta 1818 do 1917. »Bila je pomemben gospodarski obrat v kraju in tako pomemben del mengeške gospodarske zgodovine,« smo izvedeli na razstavi. »V pivovarni so bili poleg domačinov zaposleni predvsem češki pivovarji. Na višku svojega delovanja je daleč presegla krajevne okvire, saj je bil njen trg večina slovenskega ozemlja.« »Pivovarstvo je stara dejavnost, povezana s poljedelstvom,« je ob razstavi povedal Simon Smrkolj, ki je raziskoval zgodovino pivovarstva, tudi na Sloven- skem. Dodaja, da je pestra, saj so arheologi na Ljubljanskem barju našli 3.900 let staro pivsko posodje, pivovarstvo pa so poznali že Slovani, ki so prišli na naše ozemlje. Med letoma 1809 in 1813, v času Ilirskih provinc, so bili razpuščeni cehi. Po odhodu Francozov v Avstro-Ogrski ni bilo nobenih težav pri nastajanju novih pivovarn. Tako je Mihael Stare leta 1818 lahko ustanovil pivovarno v Mengšu. Rodil se je 23. septembra 1790 v Strahinju pri Naklem, po domače pri Dvak. S trgovanjem se je seznanil na sejmih pri očetu Janezu. Devetnajstle-ten se je v Naklem poročil z Nežo Mar-kič in 5. marca 1811 se jima je rodila hči Marija. V času Ilirskih provinc je Mihael Stare obogatel s preprodajo denarja in drugega blaga. »Okoli leta 1812 se je družina preselila v Veliki Mengeš št. 81,« je povedal Janez Škrlep. »Leta 1813 se je rodil sin France, 1815 hčerka Neža, 1816 pa sin Janez. Istega leta je Mihael Stare kupil hišo v Velikem Mengšu št. 89, ki se je je zaradi njegovega trgovanja prijelo ime pri Kramarju. V njej je odprl trgovino, gostilno in pivovarno. Postal je tudi ključar župnijske cerkve in kmalu tudi župan. Za gradnjo pivovarni-ških prostorov je postavil še eno prvih opekarn na Kranjskem. Leta 1830 je od Franca Pirka iz Kamnika kupil posestvo nekdanje civilne bolnišnice. Štiri leta pozneje, 1834, mu je umrla žena. Istega leta je po velikem mengeškem požaru razširil opekarno in prvi pokril strehe svojih poslopij s strešniki in ne več s slamo.« Raziskovalci mengeške zgodovine so še ugotovili, da se je leta 1835 ponovno poročil, in sicer z Marijo Jelovšek, hčerjo premožnega posestnika Antona Marka Jelovška z Vrhnike. Rodilo se jima je šest sinov: Alojzij, Mihael, Anton, Ferdinand, Jožef, Feliks in hči Frančiška. Kramarjevo hišo je prepustil sinu Janezu iz prvega zakona, sam pa je kupil in obnovil mengeški Spodnji grad, in se leta 1840 preselil tja. Na gradu je odprl trgovino z vinom na debelo in proizvodnjo žgane pijače. Od Jožefa Rudeža je kupil še Zgornji grad in graščino v Dragomlju. Med letoma 1845 in 1847 sta z Benjaminom Pichlarjem zgradila prisilne delavnice v Ljubljani, med 1847 in 1849 ljubljanski južni kolodvor. Leta 1853 in 1854 sta z Alojzom Prašnikar-jem iz Mekinj zgradila največjo državno smodnišnico v Kamniku. V letih 1862 in 1863 sta gradila železniške proge Beljak-Franzenfest, Brenner-Brixen in tirolski del do italijanske meje. Leta 1870 je kupil grad Kolovec in ga prepisal na svoje otroke iz drugega zakona. Kot smo izvedeli na razstavi, je Mihael Stare leta 1833 od Jožefa Blejca kupil hišo v Malem Mengšu in jo podaril sinu Janezu, ki je postal naslednik pivovarne. Okoli 1843 se je Janez poročil z Marijo Wolf. Premoženje, ki mu ga je izročil oče, je po zapisih Janeza Trdine podvojil in potrojil. Janez Stare in žena Marija sta bila dobra gospodarja. Dokupila sta sosedovo hišo. Janez je umrl star komaj 46 let. Po Janezovi smrti je vodenje pivovarne prevzela njegova žena Marija Stare, rojena Wolf. Pri upravljanju ji je pomagal njen brat Franc Wolf, ki je pri njej tudi stanoval. Leta 1890 je Marija Stare vodenje pivovarne prepustila sinu Juliju Staretu in jo leta 1892 s pogodbo o dosmrtni renti prenesla nanj. Že naslednje leto 23. januarja 1893 je umrla. Julij Stare se je 10. julija 1874 poročil z Marijo Germ iz Novega mesta. »Poleg hiše, v kateri sta stanovala in v kateri je bila točilnica, pozneje pa gostilna, sta imela v lasti v Kamniku še nekaj hiš. Leta 1875 je Julij Stare prijavil točilnico piva, vina, žganja in prodajo kruha. Leta 1878 je prijavil kisarno, čez tri leta pa je razširil proizvodnjo in prijavil izdelavo žganja, likerjev Rosoglie in ruma. Po letu 1882 so prijavili tudi gostilno, ki jo je vodila Julijeva žena Marija. Sredi maja 1890 je Julij Stare prevzel vodenje pivovarne v Mengšu, njen lastnik pa je postal leta 1892. V njegovem času je mengeška pivovarna prerasla v industrijsko,« je razložil Janez Škrlep. Leta 1903 je Julij Stare mlin v Preser-jah, ki ga je skupaj z žago podedoval leta 1892, predelal v elektrarno. Postavil je električni daljnovod do pivovarne v Mengšu. Luč je istega leta za božič zasvetila tudi v mengeški cerkvi sv. Mihaela. Leta 1900 se za Staretove začenjajo slabi časi. V Kairu je umrl Julij Stare ml., ki je bil namenjen za naslednika. Hči Marija se je poročila z nadporoč-nikom Emanuelom baronom Kalianyem in dobila 40.000 kron dote v obliki letne rente. Živela sta v tujini - v Salz-burgu, Innsbrucku, Pragi in Benešovu, otrok pa nista imela. Sin Karel se ni poročil. Julij je umrl 4. junija 1904 in Mihael Stare s sinovi iz drugega zakona '' Qflgi-iiniJii >> Pivovarna Mengeš okoli leta 1900, desno valjčni mlin v Preserjah • ^ Walzmuhle Preserje, močno zadolženo pivovarno zapustil Mariji in Karlu. Zaradi prezadolženosti je njeno upravo med letoma 1900 in 1904 prevzela Ljudska posojilnica Ljubljana. Formalni lastnik je do smrti ostal Julij Stare. Pivovarna je še naprej nosila uveljavljeno ime Pivovarna Mengeš - Julius Stare. Delo je teklo naprej, pivovarna se je širila in razvijala. Takratna medvojna oblast je 19. februarja 1915 zaradi prve svetovne vojne preprečila predelavo ječmena v slad, ki so ga predelali v kruh za vojsko. Proizvodnja piva je padla na 70 odstotkov in vrček piva se je podražil. Vse to je poslabšalo tudi poslovanje mengeške pivovarne. Ljudska posojilnica v Ljubljani je 31. marca 1917 od lastnika Karla Stareta in Marije Kaliany, plemenite Kallian, kupila pivovarno in vse, kar je sodilo zraven, za 347.369 šilingov in 44 vinarjev kot poplačilo dolgov očeta Julija Stareta. Tako je Ljudska posojilnica postala lastnica pivovarne in jo kmalu za tem prodala njeni največji konkurentki Pivovarni Union. Primož Hieng Fotografije so iz arhiva Mestnega muzeja Mengeš. Med bolj tipične domače jedi spadajo prav pečenice s kislim zeljem. Če so sestavine domače, dobro narejene, je to hrana, ki zadovolji tudi najbolj zahtevnega gurmana. Gospodinja nam je postregla z odličnimi pečenicami, zeljem in kuhanim krompirjem. Priprava Kislo zelje večkrat operemo pod hladno vodo, če je prekislo, in skupaj z lovorje-vim listom in brinovimi jagodami kuhamo v loncu. Na masti svetlo prepražimo moko, dodamo sesekljan česen. Ko zadiši, na prežganje stresemo kuhano zelje in nekoliko zalijemo z vodo od zelja, da dobimo gosto jed. Kuhamo 5 minut in stalno mešamo, da se gladko razkuha. Zelje začinimo s poprom in po potrebi solimo. Zelje ponudimo s pečenimi pečenicami in kuhanim krompirjem, ki ga zabelimo z ocvirki ali sesekljanim peteršiljem. Pečenice v pečici pri temperaturi 190°C pečemo približno 30 minut. Priporočljivo je, da jih prej 15 minut kuhamo v vreli vodi, dobro odcedimo in zlato rumeno opečemo na vroči masti. S tem pečenice dobijo lepo zlato rumeno barvo, dober okus in prijetno aromo. Sestavine (za 4 osebe): 4 pečenice 1 kg krompirja 1 kg kislega zelja 1 strok česna 5 dag masti 4 dag moke lovorjev list brinove jagode sol mleti poper NATEČAJ Predstavite svojo najljubšo jed! Vabimo vas, da se pridružite natečaju Moja najljubša jed. Pokličite nas in pri vas bomo poskusili, poslikali vašo spe-cialiteto in objavili recept v Mengšanu. Veseli bomo tudi tradicionalnih jedi, ki so povezane z Mengšem in okolico. Na koncu leta bomo razglasili najzanimivejši recept in ga nagradili. Vašo jed lahko prijavite na tel.: 041/490-844 ali mengsan@menges.si. KD Antona Lobode, Loka pri Mengšu vabi v soboto, 4. junija 2011, v cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loko na 17. tradicionalni PRIMOŽEV VEČER. Ob 19. uri sv. maša, ob 20. uri koncert. Predstavila se bosta domača zbora OPZ LASTOVKE - pevovodkinja Barbara Justin in pevska skupina RŽ - pevovodja Andrej Ropas. Prisrčno vabljeni! Turistično društvo Dobeno vabi na delavnico »ZDRAVO IN VARNO SKOZI ŽIVLJENJE« s temeljnimi postopki oživljanja, ki bo potekala v soboto, 21. maja 2011, v Dobenskem hramu (Dobeno), med 9. in 13. uro. Okvirni program: • Preverjanje in korigiranje obstoječega znanja obiskovalcev s tega področja. • Merjenje KT (krvnega tlaka). • Merjenje KS (krvnega sladkorja). Delavnico bodo vodili dijaki 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Ljubljana pod mentorstvom ge. Nike Grkman. Vstop je prost, prisrčno vabljeni! NAPOVEDNIK Koledar prireditev v Občini Mengeš - maj, junij 2011 MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR maj 13.5.2011 19.00 PODELITEV DIPLOM UDEI EŽENCEM NADALJEVALNEGA TEČAJA ZA GASILCA PGD Loka Gasilska zveza Mengeš maj 14.5.2011 15.00 ŠOLA VARNE VOŽNJE S PRIKAZOM VARNE VOŽNJE Športni park Topole ŠD Topole maj 19.5.2011 17.00 OTVORITEV VRTCA MENGEŠ - ENOTA GOBICA Vrtec Mengeš - Enota Gobica Občina Mengeš in Vrtec Mengeš maj 20. in 21. 5. 2011 10.00 LIKOVNI TABOR ZA LIKOVNO NADARJENE OTROKE OŠ MENGEŠ Osnovna šola Mengeš OŠ Mengeš in Likovno društvo Mengeš maj 21.5.2011 9.00 SREČANJE S TURISTIČNIM DRUŠTVOM CEKER, FOKOVCI Pred Kulturnim domom Mengeš Turistično društvo Mengeš maj 21.5.2011 10.00 TURNIR SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV V TENISU Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš maj 25.5.2011 17.00 FOTOGRAFSKA RAZSTAVA PRIMOŽA HIENGA, MENGEŠ - PORTRET IZ ZRAKA V Občini Mengeš Občina Mengeš maj 27.5.2011 17.00 6. FESTIVAL OTROŠKE POEZIJE MENGEŠ 2011 Pri razvalinah grajske kapele Sv. Lovrenca na Gobavici KD Franca Jelovška Mengeš maj 27.5.2011 10.30 MESEC ČEBELARSTVA - OHRANIMO KRANJSKO ČEBELO Osnovna šola Mengeš Čebelarsko društvo Mengeš in OŠ Mengeš maj 28.5.2011 9.00 TURNIR OTROK TK MENGEŠ IN NJIHOVIH STARŠEV Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš maj 28.5.2011 9.00 ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V NAMIZNEM TENISU Telovadnica ŠD Partizan Mengeš ŠD Partizan Mengeš maj 28.5.2011 9.00 20. ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V BADMINTONU ZA DVOJICE Športna dvorana Harmonija, Mengeš ŠD Partizan Mengeš maj 28.5.2011 19.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA IN KONCERT FILMSKE GLASBE V IZVEDBI MENGEŠKE GODBE Kulturni dom Mengeš Občina Mengeš maj 28.5.2011 10.00 SPREHOD OB PŠATI - GALERIJA NA PROSTEM Drevored v Športnem parku Mengeš Likovno društvo Mengeš maj 28.5.2011 6.00 TRADICIONALNI TRDINOV POHOD NA KOBARIŠKI STOL Slovenska cesta 28, Mengeš Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš maj 29.5.2011 9.00 VSI NA TRIM - DRUŽINSKI POHOD Parkirišče pod Gobavico Turistično društvo Mengeš junij 1.6.2011 15.00 FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA Župnijski dom Mengeš Občina Mengeš junij 4.6.2011 9.00 GOLAŽIJADA Letno gledališče Mengeš Društvo tabornikov RUP Mengeš junij 4.6.2011 20.00 PRIMOŽEV VEČER - PEVSKI VEČER V cerkvi v Loki pri Mengšu KD Antona Lobode Loka pri Mengšu junij 10.6.2011 17.00 OTVORITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V TOPOLAH V Topolah Občina Mengeš in Vaški odbor Topole junij 10.-12. 6.2011 17.00 PROPAGANDNI TABOR Pred OŠ Mengeš Društvo tabornikov RUP Mengeš junij 11.6.2011 9.00 DRUŽINSKI PING-PONG Telovadnica ŠD Partizan Mengeš ŠD Partizan Mengeš junij 11.6.2011 9.30 TENIŠKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA MENGŠANI - NEMENGŠANI Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš junij 11.6.2011 13.00 TEKMOVANJE V VLEČENJU B TLAČNEGA VODA V Topolah PGD Topole junij 11.6.2011 10.00 TURNIR ODBOJKA NA MIVKI IN BALINARSKI TURNIR V DVOJICAH Športni park Loka pri Mengšu ŠD Loka pri Mengšu junij 11.6.2011 10.00 TEKMOVANJE SKATERJEV (GAME OF SKATE) IN PREDSTAVITEV GLASBENE SKUPINE Športni park Mengeš ŠD Urban folk junij 17. in 18.6.2011 15.00 in 8.30 ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V TENISU Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš junij 18.6.2011 10.00 SREČANJE NA VASI - SLIKARSKI EX TEMPORE Kmetija Skok v Loki pri Mengšu Likovno društvo Mengeš junij 18.6.2011 14.00 24. MEDDRUŠTVENO ČLANSKO TEKMOVANJE ZA POKAL LOKE IN OBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE MENGEŠ 2011 Športni park Loka pri Mengšu Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu junij 18.6.2011 14.00 OBČINSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE MENGEŠ 2011 ZA ČLANICE IN ČLANE Športni park Loka pri Mengšu Gasilska zveza Mengeš junij 18.6.2011 19.00 GASILSKA VESELICA Z ANSAMBLOM SAŠA AVSENIKA Športni park Loka pri Mengšu Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu junij 23.6.2011 19.00 LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA Grad Jablje Mešani pevski zbor SVOBODA junij 23.6.2011 21.00 KRES V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI Športni park Mengeš KD Franca Jelovška Mengeš in Mestni muzej Mengeš junij 24.6.2011 19.00 20. OBLETNICA DRŽAVNOSTI SLOVENIJE Pri GG domu v Mengšu Občina Mengeš in OZVVS Koledar prireditev do konca leta 2011 je objavljen na spletni strani Občine Mengeš: www.menges.si, pod rubriko "aktualno". PISMA BRALCEV ZAHVALE Prodan dom Saj ni res, pa je. Dolgo sem in smo upali, da se to ne more zgoditi. Zdaj pa sem na stara leta brez doma. Vse to zaradi zaupanja v poštenost človeka, za katerega sva v letu 1992, s sedaj že pokojnim možem bila drugi porok za posojilo Slavcu Šorotarju, Domžale (prej je stanoval v Mengšu), ki je kupoval lokal v Mačkovcih, Domžale, diskoteko Life. Posojila ni poplačal, plačalo ga je GPG Grosuplje, ki so bili prvi porok in so ta objekt tudi gradili. Nato so takoj v celoti terjali dolg od nas, s prodajo naše hiše. Po treh letih so terjatev prodali zaslužkarjem in preprodajalcem. Terjatev je bila pre-prodana še trikrat in vsak je pri tem zaslužil in jo tako povečal. Vse za denar. Človeka, ki sta kupila terjatev, sta na dražbi kupila tudi lokal Slavca Šoro-tarja ter mu ga dala v upravljanje, kar kaže na njihovo skupno sodelovanje. Šorotar ni plačeval nobenih dolgov in je ogoljufal še več drugih ljudi. Vse je Šorotar uredil tako, da je bil poplačan kupec njegovega lokala pri banki Hypo Leasing in tako je lokal spet obratoval. Šorotar ima več firm, toda kljub tej njegovi veliki zaposlenosti, ni v vseh letih za svoje dolgove na naši hiši plačal niti centa. Obljube o plačilu so ostale le na papirju. Res dobro sodelovanje vseh vpletenih, ki so imeli in dali »denar« za goljufije Slavca Šorotarja. Na dražbi naše hiše je bilo kar pet kupcev in najvišjo ceno,153.000 €, je ponudil Igor Šuštar, Hudo 3, Radomlje. S tem denarjem je kupil dolgove Slavca Šorotarja, predvsem pa naše nečloveško trpljenje. Ob vsem tem Slavc Šorotar (še) ni nič zaskrbljen, da je nas, družino Cerar z Rodice, postavil na cesto kot brezdomce. Sedaj za nas nima besed, se spretno skriva in seli iz Mengša, Domžal, Radomelj, Kamnika, tako da ga še sodišče z vabili na obravnavo išče pol leta ali pa on sam pošlje zdravstveno opravičilo, da je padel po stopnicah. Obsojen še ni nihče, takšnega kriminala je vsak dan več, saj vsi ti ljudje med seboj sodelujejo. Jožica Cerar, Rodica Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu odpihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je 24. aprila 2011 sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, svak, zet in tast Anton Znidar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Štruklju za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem kvinteta Krt za ubrano petje. Vsem in vsakemu posebej hvala za izrečena sožalja in topel stisk roke. Žena Danica, otroci Sašo, Miha, Marko ter Matjaž in Majda z družinama V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, babica, prababica in sestra Anica Lužar (rojena Merše) iz Mengša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, maše in darove za župnijski dom ter Karitas. Zahvaljujemo se gospodu doktorju Tomažu Mušiču za sočutno zdravljenje in nudenje zdravniške pomoči ob vsakem trenutku, gospe patronažni sestri Majdi Puklavec za obiske na domu ter uslužbencem Nevrološke klinike za pomoč v zadnjih dneh s prisotnostjo pristne človeške topline. Zahvaljujemo se gospodoma Antonu Štruklju in patru Marku za lep cerkveni obred in besede slovesa, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, se je spominjate in molite za njo in nas. Vsi njeni OGLASI POSKRBIMO ZA VARNO PRIHODNOST Renata Tupy, osebna bančnica v Poslovalnici Mengeš Ste že kdaj vprašali, koliko bi vas stal nakup varnosti in kje jo lahko kupite ? Trenutna negotovost na finančnih trgih buri našo domišljijo in strah, ki je prisoten, vsakič ko na cesti zaslišimo besedo »kriza«. Za nekoga, ki je poskrbel za socialno varnost sebe in svojih najbližjih, je to le beseda s petimi črkami, ostali pa se vsak dan bolj zavedamo pomena življenjskega zavarovanja. Časi, ko smo hodili v službo in brezskrbno čakali na upokojitev, so nepreklicno mimo. Prav tako so za nami časi, ko se je vsak otrok lahko šolal, četudi je morala za to družina zategniti pas. Danes je vse drugače. Za svojo prihodnost in prihodnost družine mora poskrbeti vsak sam. Zakaj sploh skleniti življenjsko zavarovanje, ko pa je že trenutna situacija tako negotova? Ravno zaradi te negotovosti je razmišljanje o prihrankih, dolgoročnih ciljih, željah oziroma možnih nepredvidenih dogodkih v prihodnosti še toliko pomembnejše. Tudi o smrti ne maramo razmišljati in še manj o njej na glas govoriti. A vendar je res: polico življenjskega zavarovanja sklenemo, ker želimo še dolgo živeti brez skrbi. Občutek varnosti, ki ga prinaša zavarovanje, je največ vreden. Kaj dobim z življenjskim zavarovanjem? Varnost! In to dvojno - finančno in socialno varnost v primeru nepredvidenih dogodkov. Tako zase kot za vašo družino. Z življenjskimi zavarovanji zavarujete svoje življenje in tako poskrbite za svoje najbližje v primeru vaše smrti. Na drugi strani pa lahko z življenjskimi zavarovanji varčujete oz. plemenitite svoja sredstva. Kako izbrati ustrezno življenjsko zavarovanje? Izbira življenjskega zavarovanja je odvisna od večih dejavnikov, ki se tekom življenja spreminjajo. Če jih nekaj naštejemo: - način življenja, - starost, - stan (samski, s partnerjem, z otroki - finančne zmožnosti, - morebitne finančne obremenitve, - predvidene obremenitve, pri čemer mislimo predvsem na kredite, - poudarek na varčevanju ali poudarek na zavarovanju, - plemenitenje obstoječih sredstev . Od zgoraj navedenih dejavnikov je odvisna tudi višina zavarovalne vsote. Kako vedeti, katero zavarovanje je primerno? Produktov je ogromno. Kako se odločiti za pravega? Ob sklenitvi življenjskega zavarovanja si je potrebno vzeti čas za razmislek in pogovor. V poslovalnicah NLB smo vam za svetovanje vedno na razpolago usposobljeni komercialisti, ki bomo v množici produktov NLB Vite gotovo našli primernega za vas. Produkti NLB Vite so zelo raznoliki in gotovo je kateri od spodaj navedenih primeren za vas: NLB Vita Zanesljiva je življenjsko zavarovanje, s katerim sebi in svoji družini zagotovite varnost, hkrati pa varno varčujete z zajamčenim donosom. NLB Vita Izbrana za pokojnino je sodobno naložbeno življenjsko zavarovanje, kije namenoma oblikovano za pokojninsko varčevanje. NLB Vita Razigrana je prilagodljivo življenjsko zavarovanje z varčevanjem za štipendijo vaših najmlajših. NLB Vita Senior je zavarovanje za primer smrti, ki vam omogoča brezskrbno preživljanje jeseni vašega življenja že z majhnimi mesečnimi pologi. NLB Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje z zaščito v sklad vloženih sredstev in brezplačnim osnovnim življenjskim ter dodatnim nezgodnim zavarovanjem. Z življenjskim zavarovanjem kreditojemalcev oz. limitojemalcev poskrbite, da breme vašega kredita ne bo padlo na vaše bližnje. Vabim vas v poslovalnice NLB, kjer se boste lahko s pomočjo strokovno podkovanih svetovalcev znali pravilno odločiti in si kupiti »varnost, ki ga prinaša zavarovanje«. Tako bo lahko vaše življenje čim bolj brezskrbno in sproščeno, kar je pravzaprav največ vredno. NLbO Vita Življenjska zavarovalnica NLB d.d., Poslovalnica Mengeš, Slovenska cesta 61, Mengeš Tel.: 01/72 45 582 ali 72 45 581 papirnica r^O^rai ko3irnica I^CLi Cl Petra Ti čar Ljubljanska C.4/A, 1241 Kamnik Tel.: 831 05 38. fax; 331 06 39 e-rrait: papirnica.petra(gsiol.net Naročnik: Petra Tičar s.p. 'evemmitm kart T m^saia! jjdasična, refleksna IS s.p. - ČE MALČKI V VARSTVO BODO K NINI PRIŠLI, SE BODO IGRALI, UČILI IN SREČNI BILI. Nina, tel.: 041/761-610 J t i"! ^UBr! POUČEVANJE DIATGNIGNE HARMONIKE J v 3 T * i-J I i J i i" v X f- 'Znanstvenica bom. ^ »Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente. Takšne, ki jih še nikoli nisem videla. Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.« POLNI CERTIFIKAT Družini prijazno podjetje lek član skupine Sandoz Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si ruska gledališka in filmska igralka (marina alekse-jevna 1908-2003) mengšan glasilo občine mengeš glavno mesto švice atol v otočju tuamotu naš roko-metaš (zoran) prebivalke aten, atenke kdor ima dolgo brado tip komunikacijskih satelitov adolf (krajše) šinzo abe naša prva filmska igralka rina olga korbut amer. koš. liga stanje nedokončanega avoka-dovo drevo slikarka remec rado lorbek zavorni sistem pik ose boduaj, zbodljaj praoče enakitov egipčanski bog češka prhrdil. am. pisat. (george) morje v ledeni d. kar je razmazano skejt (orig.) čedo vukovič breznagl. beseda podpornik, dobrotnik izbrana kmečka jed otok v vanuatuju štefan otočje med aljasko markovič in kamčatko rad. novin (blaž) pristaš federalizma oženje pravic mesto v bosni, ob reki drini pleteno oblačilo reka v švici slavko ivančič noju podoben avstralski pnč afriška država nor. filoz. (arne) krauica papig ang. igr. charlotte: plačilno sredstvo delavci, ki delajo na akord nigersko kongo-aški jezik nekdanja nemška demokratična republika šefinja nekdanje ime afriške države dr kongo ivan krilov živalski vrt reka v libanonu, tudi orontes priostren končni del česa, ost zeliščar težnja po maščevanju za politični poraz rock glasbenik sodni spis peronova žena ameriška igralka gardner priprava za zmanjševanje kompre-slie industrijska rastlina rudi finžgar oslovsko usnje igralka begovič zidan pomol kraj pri ljubuani ivan hetrich figurica pri maorih ali tovarna bojlerjev rimska štirica ivo daneu mestece v srbiji znano po sjeniškem siru vnetje (zastar.) poldrag kamen, raznobarven poldraguu prebivalec ograde pod bloško planoto Pomoč: AKMOLA, EEM, EMAE, MALM, NAES, RAMPLING Rešitev aprilske križanke je: PLOŠČAD. OBČINA MENGEŠ Župan Spoštovani, vabim vas, da se v počastitev 29. maja, občinskega praznika Občine Mengeš, v soboto, 28. maja 2011, ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš, udeležite slavnostne seje Občinskega sveta Občine Mengeš s podelitvijo občinskih priznanj. Po slavnostni seji bo koncert filmske glasbe v izvedbi Mengeške godbe. Vljudno vabljeni! Župan Občine Mengeš Franc jerič Občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku Občine Mengeš. Župan Franc jerič