THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. ŠTEV. (No.) 69. NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. chicago, ill., torek, 9. aprila — tuesday, april 9, 1929. LETNIK XXXVIII. gen. escobar je z svojimi četami napadel po-stojanke pri juarezu. — napad odbit. — na ameriško zemljo se je vsulo točo kro-gel in bomb. — ameriški vojak ustreljen. — 18 ameriških aeroplanov je branilo ob- mejno črto. Juarez, Mehika. — Pod vrhovnim poveljstvom gen. Es-cobarja je iz Chihuahua City dospelo 1,500 upornikov, ki so srdito napadli postojanke pri Juarezu. Proti mestu je vozil vlak, zastražen od pehote, ko so ostale čete med tem napadle postojanke v predmestju. Po ljutem* boju so bile uporniške čete vržene nazaj. Zelo hudi boji so bili zadnje dni pri mehikanskem mestu Naco,- v državi Sonora, kjer so uporniki napadli federalne postojanke, a so bili odbiti. Ker se to mesto nahaja v bližini ameriške meje, so streli padali tudi na ameriško stran. Točo krogel in bomb se je vsulo na ameriško zemljo. Ustreljen je bil eden ameriški vojak, drugi pa je bil od bombe teško ranjen. Ena ameriška žena in eno dekle pa sti bili ranjeni na mehikanski strani. Uporniške čete so prodirale s pomočjo tankov, katere so si nabavili iz farmarskih traktorjev. S tem so bili dobro zavarovani proti kroglam iz strojnic, niso se pa mogli u-braniti ognju, katerega so federalne čete pričele sipati nanje od strani. Na obmejni črti nedaleč od Naca, se je vnela bitka med a-meriško stražo in oddelkom mehikanske čete. Do spopada je prišlo, ko je ameriška straža našla blizu meje zalogo mu-nicije, 75 granat. Ko je en oddelek mehikanske straže varoval strelivo, se je med tem časom drugi oddelek približal meji, nakar so pričeli padati streli od obeh strani. Ranjen je bil ameriški vojak, Finezee. Na notranji strani federalnih utrdb je bila od diramitnc ULTIMATUM RUSIJE M VELIKO BRITANIJO. V DRŽAVI GEORGIA JE POVODENJ PRIZADELA VELIKO ŠKODE. Sovjetska vlada ne sklene trgovske pogodbe z Anglijo poprej, da ta obnovi popolne diplomatske zveze in zf/ sigura zadostno-posojilo. -O- Moskva, Rusija. — Angleška trgovska delegacija v Rusiji je bila te dni razočarana, ko je sovjetska vlada pokazala svoje lice napram Angliji. M. Piatakov, guverner državne banke v Rusiji, je delegaciji sporočil sledeče: "Brez popolnega diplomatskega priznanja, bo Rusija pdj Anglije kupovala le one stvari, katerih ne bo mogla dobiti od nobene druge države. Ako se pa doseže popolen sporazum med obema državama, glede finančnih pogojev, potem bo Rusija naročila od Anglije industrijskih izdelkov v vrednosti do $750,000,000." To so predlogi, katere Rusija smatra za neobhodno potrebne, ako se hoče z Anglijo podati v medsebojno obratovanje veletrgovine. "Kot praktični trgovski podjetniki," je Piatakov nadaljeval, "vidimo, da je nemogoče skleniti pogodbo z vami, pred-no preidemo nazaj na Ramsay McDonaldovo pogodbo, sklenjeno v Londonu z sovjetsko vlado še leta 1924, ko se je že takrat povdarjalo potrebam, ki so danes na programu." Poslanska zbornica v Angliji je tedaj zanikala McDonal- Pogled na West Point, Georgia, za časa, ko je reka Chattahoachee stopila čez bregove, vsled česar je nastala grozna povoaenj. Prva nadstropja pri višjih hišah so bila prosta, medtem ko so bila pritličja in nekatere manjša hiše popolnoma v vodi. Veliko oseb je utonilo, tisoči pa so izgubili svoje domove. Iz Jugoslavije«- finančni zakon v jugoslaviji temeljito . reformiran. — skrivnostno življenje čudaka. — zopet požarj na gorenjskem. — raz bojnik obsojen na vešala. — smrtna kosa in razne druge vesti. vež tudi to tajnost drugi svet. -o- nesel na LAKOTA OGROŽA PREBIVALCE AFRIKE. KRIŽEM SVETA, ZA PROTEKCIJO MEHIKANSKE MEJE. V Belgijskem Congu je 50,000 — Havana, Cuba. — Iz Hol- guina se poroča, da je poljska - straža ustrelila znanega ban- Ameriški državljani ob mehi- dita Machac«^, ki je kradel žilam ii bli- prebivalcev ogrožanih od lakote. — Tisoče oseb je že!vino na neki amel pomrlo od lakote in bolez-jzu Tečaja. Straža ga je naj-' ni, ki sledi vsled tega. j prej pozvala, naj se vda, ker' —o— ije pa skušal ubežati, so padli Kampala, Uganda. — Afri- streli, da se je zgrudil mrtev. kansko prebivalstvo rodu Ba-huti, ki je tako rekoč suženj- kanski meji in ob obrežju sc pritožujejo radi nasilstva. — Vlada Zd. drž. je poslala še eno ladjo za protek-cijo. Reformacija finančnega za- jima denar naložen, pa je re-kona. Belgrad. — V bivši narodni skupščini so se mnogokrat v finančne zakone urinile uredbe in zakonske določbe, ki prav za prav niso imele ničesar opraviti s finančnim zakonom. Vzrok, da so take uredbe prišle v finančni zakon, je iskati v tem, ker zakonodajni a-parat v bivši skupščini ni pravilno in točno posloval. Ker politične stranke niso mogle spraviti posameznih zakonskih določil skozi parlament, so ga obšle in se poslužile finančnega zakona. Zato je prišlo v finančni zakon polno stvari, ki niso spadale vanj in ki so bile vrhu tega tako pomanjkljivo sestavljene, da jih je bilo treba vsako leto popravljati. Sedanji finančni minister je takoj po prevzemu svojega resora nastopil proti tej praksi. Ko se je sedanji finančni zakon sestavljal, je finančno Washington, d. C. Zad- — Leavenlvvorth, Kas. — Pred 15 leti sta dva nečaka od nje dni je prihajalo več pri-ski rod v Belgijskem Congu, seiP. Brilla v Ukiah, Kal., ki je tožb od ameriških državlja-nahaja v zelo kritičnem polo-j lesni trgovec, njemu posodila nov, ki živijo ob mehikanski žaju, ogrožano z lakoto, kate-|Vsaki po $500. Te dni pa je do-] meji in ob obrežju, da se pro-ro je povzročila suša, ki je pri- bil poročilo prvi nečak, P. J. ti njim delajo nasilja od me-zadela mnoge kraje. Več tisoč Smith, da je z Brillom deležen hikanskih in revolucionarnih oseb je že pomrlo od lakote in enaki del premoženja v \H-ed- čet n da se večkrat nahajajo bolezni, ki je ob eneni nasto-jnosti $2,000,000. Enaki delež v nevarnosti za svoje imetje, pila. j je dobil tudi drugi nečak, ki kakor tudi za življenje. Dva požara na Gorenjskem. Križe; pri Tržiču, 10. marca. V zadnjih dneh se je v tukajšnji okolici dvakrat zaporedoma pojavil požar, kar je povzročilo mnenje, da ga je nekdo zlobno podtaknil. V torek zvečer je nenadoma začela goreti manjša lesena hiša pri Gušču v Srednji vasi pri Goričah. Sreča, da je bilo to zgodaj zvečer, ko domači še niso šli k počitku. Požar je prvi zapazil sosed, ki je koj pritekel k Gušču in opozoril na nevarnost. Požar so nato pogasili domači s pomočjo sosedov kar s snegom. Zgorel je le zgornji del hiše. V petek ponoči pa se je ognjeni zubelj 'pojavil na gospodarskem poslopju pri Jam-nikarju v Zadragi pri Dupljah, občina Križe. Bilo je že ministrstvo poslalo vsem mini-:po polnoči, ko je vsa vas spa- Rod Bahutisov pod fevdalizmom se in nahaja'se nahaja v New Yorku. Državni tajnik, Stimson, je strstvom okrožnico, v kateri je opozorilo ministre, da naj dajo v finančni zakon le tiste uredbe, ki služijo izvršiti proračuna. S posebno klavzulo bo razveljavil vse predpise finančnega zakona, ki so drugačnega značaja in ki nimajo namena, zasledovati izvršitev proračuna. Finančno ministrstvo je opozorilo druga ministrstva, da naj za take odred- ,ie pod-1 — Chicago, 111. Dan 5. izdal ukaz, naj se ponovno o-vržen bogatejšim prebivalcem !aprila t. 1. je bil najtoplejši pozori uporniške čete v Me- rodu Batusinov, ki nadkrilju-'dan v zadnjih 56 letih. Od 2 hiki, da ako bodo še streljati |zvedeli ,-e finančni zakon kon-dovo pogodbo. kar je potem jejo in vladajo drugo prebi- do 4:30 je toplomer kazal 80 čez mejo, bo vlada storila no- ' ^ . ' 'valstvo. Batusinski bogataši, stopinj toplote. ve korake, da se to prepreči 1<:< be priglasijo nove zakonske predloge in se bo zanje izdal poseben zakon. Kakor smo prineslo popolno krizo delavske stranke pri vladi. Anglija je danes hotela na lep način prikleniti Rusijo v bombe uničena lokomedva od j svoje politične mreže, a tudi federalnega vlaka. T »pništvo ruski politikarji imajo v tem pod gen. Topetom je ijuto obstreljevalo mesto in postojanke zvezinih čet. ( Ker so se mehikanski zrako-plovci večkrat pojavili nad obmejno črto, je poletelo 18 ameriških aeroplanov proti oziru odprte oči in se niso dali v jesti kar brez vsakega odpora. ' -o- železniška nesreča v romuniji. Bukarest, Romunija. — Ve-meji, da so varovali ameriško! lika železniška nesreča se je zemljo. te dni pripetila v Romuniji, ko Poveljniki 18 ameriških ae- je osebni vlak, ki je vozil pro-roplanov so dobili povelje, naj ti Jassy, skočil s tira in so se napadejo mehikanske zrako- nekateri vozovi prevrnili ter plovce v slučaju, ako se pojavijo nad ameriškim teritorijem, -o- ki lastujejo velika posestva in' — Rim, Italija. — Po sever- Ko so zadnje dni pri Naco v njem so v resnici le odredbe, ki so v zvezi z izvr- redijo veliko govedine in drob-, nem delu Italije je te dni pi-j zopet metali bombe uporniški nice, se prav malo zmenijo za'hal mrzel veter. Temperatura zrakoplovci, je gen. Lassiter, .: šitvijo proračuna. popolnoma razbili. Bilo je 20 oseb mrtvih in 49 poškodovanih. Na mestu nesreče se je nudila grozna slika. Razmesarjena človeška telesa so ležala med razvalinami razbi- RAZSTAVA OBLEK V ITALIJI. Rim, Italija. — Italijanske)tih vozov. Največ mrtvecev je tvrdke za obleke bodo prihodnji petek v Milanu otvorile razstavo najmodernejših oblek. Da se bo moglo novo modo najlepše razstaviti, so v ta namen odbrfali najlepše mlade osebe, katere bodo oblekli in postavili na trg. -o- — Washington, D. C. -— Preteklo nedeljo je predsednik Hoover prvič imel dopust od časa svoje inauguraci-je. Prosti čas je porabil v to, da je za zabavo lovil ribe v re- je Mrs. Fulon posetila svojega ki Rapidan v Virginiji. I brata. nepoznanih. Med žrtvami se nahaja tudi 37 vojakov, ki so bili poškodovani. Trdi se, da se-je nesreča pripetila vsled slabega stanja tračnic, ki niso bile dobro pritrjene. -o- — Covington, Ind. — Mrs. Isaac Fulton ima svoje brata dvojčka, ki živi v Manhattan, Kas. in katerega ni videla že 50 let. Tesdni sta obhajala 71 letnico svojega rojstva. Da sta skupaj praznovala rojstni dan, svoje podložnike. Bahutisi, dasi morajo delati za svoje gospodarje, so poleg tega vendar največ odvisni sami od sebe; 'skrbeti morajo sami za svoj preživelj. Situacija pri temu prebivalstvu je bila že od leta 1927 zelo kritična, ko je suša uničila skoro vse pridelke; od tedaj naprej pa ni bilo skoro nobenega dežja in se je položaj še vedno slabšal. Zapuščeni prebivalci se nahajajo brez vsake pomoči; živeža vsled suše ne morejo pridelati, denarja pa tudi nimajo, da bi si kupili živež, katerega pa sploh daleč naokoli ni mogoče dobiti. se je takoj znatno znižala, za več stopinj pod ničlo. Mraz ji segal celo daleč na jug, da ie pričelo snežiti. Tudi v Benetkah je padal sneg. — West Palm Beach, Fla. — Harry McConarty, ki si je nadejal ime T. Southworth iz Quincy, Mass., je bil te dni obsojen na smrt na električnem stolu, ker je še meseca februarja umoril H. M. Wellsa, bogatega avtomobilskega trgovca, za časa, ko je ta v družbi sedel pri obedu. — Chicago, 111. — Pretekli teden je v Chicagi zapriseglo 32 mestnih odbornikov (aldermen), med katerimi je bilo 11 novo izvoljenih. Novi odborniki bi morali zapriseči šele 22. aprila, na posebno odredbo poveljnik ameriške obmejne i obrambe, ukrenil vse potreb-! no za obrambo. Iz vojnega oddelka se poro- Čudakova skrivnost in smrt. la. Prihiteli so gasilci iz domače vasi in iz okolice, ki so imeli polne roke dela, da so požar vsaj omejili. V nevarno-sti je bila namreč sosedna stavba, "pri Petru". Jamnikarju je pogorelo gospodarsko poslopje ter polovica hiše. Gasilci so morali na pogorišču ostati do jutra. Posestvo, ki je gorelo, je last žene bivšega posestnika, ki je svoj čas vse prepisal nanjo. Žena je nato moža zapustila ter biva sedaj v Mariboru. Mož sam. prej lastnik velikega posestva, služi sedaj pri sosedu za — hlapca. Posestvo pa propada. .'. Ob času požara je ; prejšnji lastnik, sedaj hlapec, I s prižgano "laterno" hodil o-' koli pocorišča in žalostno mr-1 mral: "Ja. mora že tako biti!" -i—o- Žalostna smrt padle ženske. J^ovo mesto, 13. marca. — V Rumanji vasi pri Novem Ca, d?, bo v mehikansko vodov- mestu je živel Matija Žerjav, je odplul še en rušilec, ker do'nekaj 60 let star, človek j v Zemunu se je v javni hiši zdaj se ob zahodnem obrežju! P°sel:,rie vrste. V mlajših letih ^te dni s karbolom zastrupila pri Topolobampu nahaja leNe imel svPie posestvo. Takrat|0eka mlada ženska, ki so jo ena ameriška bojna ladja, kar! ni bil bogvekako vzoren gospo- ^jene tovarišice poznate pod pa ne zadostuje za protekcijo obrežja. Ker federalne čete zasledujejo upornike proti zapadu, se tam pričakuje hpdih bojev in radi tega je potrebno, da se obmejna črta in obrežje bolje zavaruje. -o- SMRTNA KOSA. dar, pa je grunt zapravil. Po- imenom Marija Vrač. Dognalo tem si je vbil v glavo, začeti pa se je> da to ni bilo njeno življenje in gospodarstvo čisto pravo ime, ker Marija Vrač ži- znova. In res: spal je poleti in pozimi na podstrešju Celo letos pri 30 prisegli zajedno z drugimi -o JUGOSLOVANSKI KRALJ ODLIKOVAL GRŠKEGA PREMIJERJA. tornado V treh državah. Minneapolis, Minn. — Pretekli teden je v državah: Min-j nesota, Wisconsin in Iowa, zo-| pet razsajal tornado, ki je povzročil veliko materialno škodo in zahteval tudi človeške Dunaj, Avstrija. — Jugo-žrtve. Ubitih je bilo 9 oseb, slovanski kralj Aleksander je 100 pa poškodovanih. .Poru-! te dni odlikoval grškega pre-šenih je bilo veliko poslopij;'mijerja Venizelosa, z redom mnogo ljudi je izgubilo svoja'l(Karagjorglj«\^čev. To cjdliko-stanovanja. Dobrodelne orga-J vanje pomenja simbol, kot u-nizacije so takoj pričele zbi- panje, da bo zveza med Jugo-rati pomoč za ponesrečence. I slavijo in Grčijo ostala trajna. mraza je mož vzdržal na svojem ležišču. Nihče ga ni pripravil do tega, da bi šel spat v sobo. Pred nekaj dnevi je zbolel. Napadla ga je pljučnica. Šele, ko ni mogel po lestvi na podstrešje, je moral v sobo vi v Zagrebu, je omožena in stanuje v Mesnički ulici. Ne-na slami, j davno je ta gospa izgubila na stopinjah | ulici v Zagrebu svojo legiti- V soboto zjutraj je v okrajni bolnišnici umrla Mrs. Kata-, . , rina Balanč, članica društva . .. mestne postayodaje, pa so zft-j MaHje pomagaj št. 78, K. S.] kjer je po par dnevih umrl. I K. Jednote. Pokojnica leži vj Ker se je mož pečal z naku-pogrebni kapeli Mr. Jacob I povanjem suhih gob in drugih Suerth, 2042 W. 22nd Street. Pogreb se bo vršil v torek, 9. aprila, s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Štefana. Članice društva Marije Pomagaj se prosijo, da gredo molit na zgorej omenjeni na takih pridelkov in ker je bil nadvse skromen in varčen, je prihranil precej denarja. Koliko, ni povedal nikomur. Sodijo pa, da je imel najmanj 25.000 Din, za katere se sedaj zanimajo vsi, ki so rajnemu stregli slov in da se udeležijo pogreb- zadnje ure življenja. Še dobre ne sv. maše. pol ured pred smrtjo je na to- -o-r-a zadevna vprašanja odgovar- slrite "amer. slovenca" jal, da bo že še povedal, kje macijo, katero je najbrž našla ona neznanka in odpotovala ?. njo v Zemun. Pravega imena samomorilke niso mogli ugotoviti, ker razen nekoliko nejasnih pisem niso našli pri njej nobenih papirjev. Sodijo, da je bila nesrečnica iz kake boljšo belgrajske rodbine. -o-- Huda nesreča delavca. Iz Vnanjih goric so včeraj popoldne pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom 28-letnega Avguština Jakomina, delavca tobačne tovarne. Pri prekladanju peska je padla nanj polna truera. Jakomin je dobil hude poškodbe, posebno nevarno-pa mu je poškodovan prsni koš. Stran 2. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 9. aprila 1929. AMERIKANSKI S L! O VENEC Prvi in najstarejši slovenski |ist v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, l j Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-itftljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska' EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: X849 W. 22nd St., Chicago, 111. telefon: CANAL 0098 Za čelo leto [Za pol leta Naročnina; _$5.00 - 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta ____ 3.0Q The First an the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ______________ For half a year ______$5.00 __2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________$6.00 For half a year_____2_______3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu j« čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredništvo ne vrača. woivu 11U viaco. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ji tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Mednarodna reparacijska banka. - ' Pariška reparacijska konferenca je presenetila svet z vestjo o ustanovitvi mednarodne reparacijske banke. Dose-daj se je mislilo, da je delo konference mnogo ožje in da obstoja v prvi vrsti v tem, da se določi letna svota, ki jo naj Nemčija plača. Toda konferenca bankirjev je šla dalje. Iz vprašanja reparacij je treba izločiti vsako politiko, Evropi je treba za dobo 60 let vzeti politično svobodo iz rok. Kdo da je avtor načrta o mednarodni reparacijski banki, se še ne ve. Najbrž je Pierpont Morgan, genijalni ameriški bankir. S tem načrtom naj se postavi vse vprašanje reparacij na čisto tehnično-trgovsko podlago in naj obstoja v tem: 1. Nemčija plačuje svoje dolgove naravnost banki, ki jih potem razdeli med upnike. 2. Banka organizira vse nemške reparacijske dajatve v naturalijah in ob enem priskrbi trg za nakup. 3. Banka priskrbi kritje še za neplačane nemške dolgove. 4. Banka upravlja tiste zneske, ki vsled različnih težav niso mogli biti transferirani. Jasno je, da za entpolitizacijo reparacijskega problema ni lepše poti. Banka bi stopila kot posredovalec med Nemčijo in njenimi upniki. Nemčija bi svoje težave urejevala naravnost z banko na čisto trgovinski podlagi, dočim bi banka zopet zadovoljevala upnike Nemčije s svojimi bančnimi sredstvi. Toda banka bi lahko nastopila tudi kot posrednik med Evropo in Ameriko. Znano je, da so večinoma vse evropske države uredile svoje dolgove z Ameriko na ta način, da se jim je dovolil šestdesetletni odplačilni rok. Tudi tukaj bi banka lahko odplačevanje pospešila na ta način, da sama uredi odplačevanje iz svojih rezerv, posamezne države pa se postavijo kot dolžnice napram banki. In v tem obstoja veliki politični moment mednarodne reparacijske banke. Država, ki je za gotovo dobo let menično zavezana mednarodni reparacijski banki, se more svobodno razpolagati s svojimi finančnimi sredstvi. Tudi najbolj pereči problem Evrope, francosko-nemško razmerje, bi s tem stopilo v čisto nov stadij. , Na nemških obveznicah banki, ki bi jih Francija uporabila za svoje odplačilo dolga Ameriki, bi obenem kot porok za nemške dolgove fungirala tudi Francija. , Francija bi za gotovo dobo let garantirala in v lastnem interesu celo morala garantirati za miren razvoj Nemčije. Tako bi se na gospodarskem polju ustvarila pacifistična podlaga, ki se v nacionalistično-političnem še ne more. Toda tudi ostale države Evrope bi bile enako med seboj vezane. Anglija z Nemčijo ali celo Ogrsko in Bolgarijo, Italija s Francijo in Jugoslavijo, — konsorcij mednarodne reparacijske banke bi rfeftako predstavljal prvi vrhovni svet Združenih držav Evrope. Konsorcij bi bil v svoji moči neomejen. V gospodarstvu Evrope bi pa nastopil močan preobrat. Mednarodna reparacijska banka bi postala najmočnejši finančni faktor Evrope. Banka bi lahko svoj velikanski kapital dala celemu svetu na razpolago. Balkan, Afrika in Azija bi stopili v popolno gospodarsko odvisnost mednarodne reparacijske banke. Njih usodo bi odločeval konsorcij banke. Iz centralnega urada banke, iz privatnih pisarn Younga, Morgana, Schachta in Moroja bi.se odločevalo o celotni usodi člo- veštva. Je to sen fantastične drznosti, ki ga hočejo finančniki u-veljaviti. Je to mitos babilonskega stolpa, na katerem naj bi imel prestol mednarodni bančni konsorcij. Misel omejitve ali celo popolne ukinitve narodne suvere-nitete nima sicer na sebi nič tako strašnega, toda ako bi jo že bilo freba žrtvovati, potem bi bila ta žrtev samo na mestu za ustvaritev mednarodne občestvene organizacije, v kateri bi bili vsi vsi interesi človeštva zaščiteni, ne pa samo interesi mednarodne finančne oligarhije. Gotovo je, da bi Pierpont Morgan, Schocht in Moro bolje vladali Evropo nego jo vladajo posamezni parlamenti. Toda ustvaritev konsorcija bi bila uvedba finančne diktature v Evropi, ki bi bila poskus in ki bi v slučaju neuspeha potegnila polovico sveta v propast. 2e se javljajo glasovi posameznih držav proti tej banki. Gospodarska rešitev Evrope je možna samo v konsilidiranju Evrope in v podvigu samostojnega gospodarstva Evrope, ki ima svojo največjo konkurentinjo v Ameriki. Azija in Afrika morata ostati prosti in svobodni za delo evropskega gospodarstva. Evropa ne sme v svojih transakcijah v Aziji in Afriki biti le posrednik Amerike. Finančniki so s številkami ustvarili sijajno zgradbo z idealne strani vzeto. Toda človeštvo še samo v sebi ni urejeno. Razmerje dela do kapitala grozi s konflikti. Človeštvo starega sveta je v tem mišljenju razdeljeno na dvoje. Kadar se bodo vsi ti problemi uredili, takrat bo človeštvo zmožno ustvariti si enotno socialno politično tvorbo. Danes človeštvo za pariški bančni konsorcij še ni zrelo. Rudolf Jurčec, slušatelj politične šole v Parizu. ODMEV NA "MILWAUČA-NOV" DOPIS. Milwaukee, Wise. Dne^.23. marca 1929, v štev. 58. A. S. je priobčil dopis neki Milwaučan. V njegovem dopisu razpravlja o naših političnih, narodnih in gospodarskih razmerah. Tu pa tam je malo zadel na resnico, v mnogih zadevah je na napačnem stališču in vprašanj, o katerih govori in piše ni mogoče izvesti, kakor si on predstavlja. Pri vsakem vprašanju, bodisi malega ali velikega pomena sti dve strani. V teoriji, to je z besedami in mislimi lahko zidamo gradove v oblakih, v | praksi jih ne moremo, ker v oblakih ni fundamenta, da bi gradove držal. Ravno tako je pri nas v Milwaukee. Večlcrat se povdarja, toliko je nas in toliko. Morda je res, toda kadar gre zar.kako skupno stvar jih ni toliko. Saj še pri akciji za Narodni dom gre tn^a in se dela za njo že več let. Mihvaučan govori o slovenski šoli. Lepa stvar in pomenljiva za slovenski živelj. Toda po mojem mnenju je to vse prepozno. Ako bi s tem začeli vsaj pred 15 leti bi še bilo. Začenjati zdaj, ne bo drugega, kakor zabredli bomo v velike dolgove, ki jih ne bomo plačali lie mi in še morda ne naši zanamci. Obenem se mi v Milwaukee ne vidi za Slovence posebne stalnosti. Mnogi se vedno bolj selijo gori v Wes^ Al lis in še naprej. Govorica o slovenski banki in drugin gospodarskih panogah je tudi kritično vprašanje. Ne mislim zapostavljati koga, ampak rečem med nami sta- rejšimi bo le malo zmožnih za vodstvo kake banke. Naši ta mladi pač, izmed teh bo nekaj in če bodo videli potrebo gotovo bodo kaj sami začeli. Mi starejši pa smo le še bolj za v kot. Mihvaučan pravi, da smo zaspani gospodarsko, narodno in politično. Dobro, Mihvaučan naj pride na dan, naj nas prebudi in se pokaže javnosti kaj je on zmožen in če bo res tako, kakor povdarja v njegovem dopisu, mu bomo radi sledili. Nihče se ne bo branil dobre stvari. Samo pokaže naj vse to o čemer piše, da se da tudi izvesti. Mnoge sem že slišal, ki delajo opazke, ja če bi imeli mladega gospoda duhovnika, pa lastnega župnika za Milwaukee, potem bi bilo vse drugače. Jaz pa pravim, morda ali pa ne. Naš g. župnik Father Pakiž, se je z nami dovolj trudil in se še. Zanimal se je za nas, (za našo mladino itd. Takrat je bilo pri nas vse skromno. V Milwaukee niso bile delavske razmere nikdar na posebno visoki stopinji. Delavci smo tu manj zaslužili, kakor marsikje drugje. Tudi danes niso za nas delavce preveč dobre razmere. Nekaj posameznikov je sicer v businessu prišlo malo naprej, a večina našega naroda še danes je delavska, ki zasluži le za sproti. Lahko je sanjati o katedralah in lepih šolah, a postaviti si iste, potem pa iste tudi plačati je pa drugo. O tem naj bi tudi Milwaučan malo pomislil, pa bi bolj zmerno mislil o svojih načrtih. Sicer pa, če večina res želi tako šole in drugih stva- ri, naj pride s svojo besedo na dan, kadar je farno zborovanje pa se bomo lepo dogovorili. Samo s stvarnimi dokazi na dan, ne samo slikati kaj je vse mogoče in kako bi se to in ono naredilo. - Te misli sem izrazil v imenu večih, ki smo se te dni o tem pogovarjali. Zagorčan. -o- URADNA VEST. 1 Joliet, 111. Naznanilo članicam društva sv. Ane št. 534 Kat. Borštnaric v Jolietu, 111.: Na zadnji letni seji so bile izvoljene sledeče uradnice za leto 1929: Predsednica Mrs. Mary Ču-lik, podpredsednica Mrs. Barbara Vranešič, zapisnikarica Mrs. Amelia Kostetz, finančna tajnica Mrs. Angela Šetina, blagajničarka Miss Bertha Cu-lik. Nadzornico: Miss Mary Štukel, MissMolly Bezek, Miss Agnes Govednik. Marsalke • Mrs, Caroline McGuckin, Mrs. Anna Znidaršič. Vratarica Mrs. Barbara Prus. Duh. vodji Rev. John Plevnik. Zdravnik Dr. Martin Ivec. Za delegatinjo za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila v Jolietu dne 9. julija, je bila izvoljena Mrs. Amelia Kostelz, in za namestnico je bila izvoljena Mrs. Mary Pazdertz. Tudi opozorjam vse članice, da ne pozabijo priti na ,'Card Party" dne 16. aprila ob 8. uri v Slovenija1 uvorani. Mrs. Amelia Kostelz, zap. VELIKA ŽELEZNIŠKA NE SREČA V RADOHOVl VASI. Št. Vid pri Stični, 18. marca. — V nedeljo ob 8:57 zvečer se je v Radohovi vasi pri Stični pripetila strahovita železniška nesreča, ki je zahtevala eno človeško žrtev, poleg tega pa je bilo še eno dekle hudo ranjeno. Do nesreče je prišlo na sledeči način: Lesni trgovec in lastnik žage v Stični, Ignacij Lampret, po domače "Žagar", se je v nedeljo mudil v Velikem Gabru, kjer je imel opravke. Proti večeru se je vračal z vozom proti postaji Radohova vas. Na vozu je sedela tudi gostilni-čarjeva hčerka Gabrijela Faci-ni iz Št. Vida pri Stični. Ker se je tej mudilo na vlak, sta naglo podila konja proti postaji. Na križišču ceste z železnico blizu postaje sta konja še bolj pognala, da prekoračita križišče prej, kot pa vlak iz Ljubljane, ki se je tudi bližal. Pazila pa sta zgolj na "vlak iz Ljubljane, nista pa zapazila vlaka iz Novega mesta, ki se je križišču še bolj bližal kot pa ljubljanski vlak. To je postalo zanju usodno. Na križišču križa cesta železnico skoro v pravem kotu Zato je vlak iz Novega mesta z vso silo treščil v voz in ga prevrnil. Konj je bil takoj mrtev. Lampret je v nekaj trenutkih izdihnil, Facinijeva pa je dobila hude poškodbe na glavi in vsem telesu. Zlomljena ji je grudna kost, leva roka pa se je pri nesreči zlomila. Vlak se je takoj ustavil. Prvo pomoč je nudil ponesrečenki domači zdravnik dr. Jenko iz Št. Vida pri Stični, ki se je peljal s tem vlakom. Pri Lampre-tu pa je bila že vsaka zdravniška pomoč prepozna. Zdravnik je mogel ugotoviti samo še smrt. Ponesrečeno Facinijevo so takoj prepeljali v Št. Vid, kjer je ostala v domači oskrbi pod zdravniškim nadzorstvom. Kako je moglo priti do te strahovite železniške nesreče, si ljudje ne morejo prav raz-tolmačiti. Polje je tam ravno, enako cesta in železnica ter se vsak vlak opazi že-več sto metrov oddaleč. Res je križišče brez zapornic, toda moral je biti izreden slučaj, da je prišlo do take nesreče. Pokojnemu Lampretu je bilo 60 let in je bil brat znanega ljubljanskega trgovca Njegova domačija z žago je tik ob stiškem samostanu, katerega najbližji sosed je bil. Lampret je bil znan širom Dolenjske kot zelo marljiv, razsoden in preudaren mož. dobro lušn > narave. Bogat ni bil ter je imel srednje veliko premoženje. — Zapušča več, deloma še neoc1-raslih otrok. Njegova tragična smrt je vzbudila v okolici splošno sožalje. Zanimivo je to-le: Ko se je v soboto na predvečer nesreče, vozil v vlaku pokojni Lampret, je z ljudmi precej govoril. Govor je po raznih domislekih nanesel tudi na smrtne slučaje in Lampret je vedel našteti vse nesreče, pri katerih je ta ali oni iz okolice umrl. Kot da bi slutil, kaj se mu bo pripetilo, je pripomnil: "Da, nihče ne ve, kaj se zna še nam pripetiti!" O ponesrečenki, 281etni Fa-cinijevi poročajo, da je pri nesreči omedlela. Ko se je zavedla, je začudeno vprašala: "Kaj pa se je zgodilo?" Sirota ni o nesreči do tistega trenutka še nič vedela. Bolečine pa so ji razodele, da se je moralo pripetiti nekaj strašnega. Sedaj je baje že izven nevarnosti. PO DESETIH LETIH POJASNJEN POKOLJ. Ob slovaško-madžarski meji pri Kekeju je prišlo 1. 1919 do spopadov med češkoslovaškim vojaštvom in madžarskimi rdečimi gardisti. Takrat so našli v mlinu mlinarja Kmeta skoraj vso njegovo družino poklano, ženo s tremi otroki, deklo in hlapca. Misliji so, da so to grozodejstvo izvršile madžarske boljševiške tolpe. Te dni, po desetih letih, pa se. je javil na orožniški stanici omenjenega kraja neki cigan Ber-ka in povedal, da je pokolj izvršila skupina desetih ciganov in cigank, ki se je splazila v mlin, da ga opleni. Vlomilce je zasačila mlinarjeva ženn, ko se je vrnila z otroki, hlapcem in deklo domov. Oborožena ciganska svojat jih je poklala. Banavzu! (PrispeVek.) —• Mica, zakaj lažeš se na ves glas, da te siroto čuje cela vas? Kaj praviš, da avto maš, ko pa še karjole ni? Povej (al' si ti ali Volek), kdo izmed vaju je tega kozla ustrelil? — Nekdo iz T. H. Novica! (Prispevek.)— Kakor znano, pri atu niso bili ravno brez "šnajetihlov", pa so že vsi mokri, ker ata in Peter preveč žalujeta in točita solze. Če ima kdo izmed onih, ki so dajali za zavetišče, kak "šnajetihel" odveč, ga naj pošlje enemu ali drugemu na Cortlandt. — Zaradi enega "šnajetihla" menda vas ne bo zlomek vzel. "Kamor je šla krava, naj gre še tele," tako naj reče vsak in naj atu ali pa Petru en "šnajetihel" pošlje. Bo prav ustregel!—Znani Janez. * * * Če je nasilje, ni greh!—Vozila sta se v vlaku kristjan in musliman. Kristjan si je vzel iz kovčka lep kos svinjske pečenke' in ponudil muslimanu. Ta pa je zavrnil: "Ne smem jesti, je greh!" Ali dišalo mu je, da je kar sline požiral. — Kmalu nato je kristjan privlekel iz kovčka steklenico vina in ponudil. —1 Musliman: "Ne smem piti, je greh! Toda," tako je nadaljeval, "če me prisilite, da moram, potem ni greh!" — Kristjan je'potegnil samokres in ga nastavil muslimanu na prsi: "Boš pil? Sicer streljam!" — Musliman je pil. Ko se je okrepčal, pa je prosil kristjana: "Prosim, sedaj pa še za svinjsko pečenko nastavite samokres!" Požeruh. — V goste je prišel človek, ki je silno rad jedel in ni med jedjo nič govoril. Pa ga je vprašal gostitelj: "Kako pa kaj stariši?" — Gost: "Mrtvi!"— "In bratje?" — Gost: "Mrtvi!" — "In favoja Žena ter otroci?" — Gost: "Mrtvi!" — Gostitelj: "Kako je vendar to: Vsi so torej že mrtvi?" — Gost: "Zapomnite si, če sem kje v gostih in jem, tedaj je za mene vse drugo mrtvo!" KUGA. Iz Indije in Južne Afrike poročajo o veliki epidemiji kuge, ki je pobrala že mnogo ti-sočev ljudi. V Indiji je posebno huda v Pandžabu, v Afriki pa v Oranju in Transvaalu, kjer divja zlasti med urojenci. Johannesburg mislijo obvarovati te šibe božje z osnovanjem 10 milj dolgega, 8 milj širokega kvarantenskega o-zemlja.. < g Ah je vaš sosed že naročen na "Am. Slovenca"? Ako ni, nagovorite ga! Jože Krapš: ZGODBA IZ ISTRE. Nad Istro je vstal dan. Rosa, ki je napajala vso to bedno, valovito zemljo, je bleščala v tisočerih kapljicah. Iz dimnikov hiš, raztresenih po planjavi, se je kadilo. Po razriti, blatni cesti, ki vodi v selo, je škripal voz. Na njem je sedel mlad človek in zrl po krajini. Ko sta z voznikom prispela do prvih hiš/ je stopila na prag ženska. "Kje imate župnišče?" je Vprašal oni na vozu. Ženska je pokazala na levo, kjer se je pad valovitim svetom dvigal nizek, top grič. "Preko tega holma gre ce-pta. Veste, gospod," je pripomnila, "ni samo teh par hiš jvsa vas, vsa fara. Glavno je £am zadaj . . Oni na vozu je zahvalil in vozila sta naprej. Kolesa so se zajedala v cestno blato, da se je voz s težavo pomikal dalje in je konj napel vse sile. "Slabe so pri nas ceste," je rekel voznik, zagorel istrski fant. "Prosili smo že, naj jih popravijo. Pa ni denarja. Mi ga pa tudi nimamo." Bila sta vrh holma in pod njima je kipel v nebo zvonik cerkve, tipičen istrski zvonik. Hiše so bile za las podobne o-nim, mimo katerih sta vozila. Čez hip je voz ustavil pred hišo, nekaj večjo in čistejšo od drugih. Tujec je stopil z voza, voznik pa je privzdignil klobuk in obrnil. Tla v veži so bila kamenita in koraki so votlo odmevali od "hten. Med vrati se je pokazala ženica. "Saj je tukaj župnišče, kaj ne? Jaz sem zdravnik, po me ste poslali!" "Oh, Vi ste," je dejala ženi- ca veselo. "Prav, da ste prišli Hudo je bolan moj brat. Jaz sem župnikova sestra in sem Vas velela poklicati. On sploh ni hotel ničesar slišati o zdravniku. Trdi, da ni takšne sile. Pa se mu revežu pozna, hudo pozna bolezen. Saj go boste videli. Pred tednom so ga klicali v precej oddaljeno vas obhajat. V noči je prišel nekdo tu sem prosit. Deževna noč je bila. Lilo je strašno. Prosila sem ga, naj nikamor ne hodi v takšnem vremenu iz hiše. Pa nič. Dolžnost, je dejal, ne pozna vremena. Gre za dušo! Opravil se je in šel. Pomislite, v takšni noči. Ne rečem, če bi bil mlad. Pa je star in bete-žen. Šele proti jutru se je vrnil do kože premočen. Ne bo šlo brez posledic, sem mu rekla. Nič ne bo, je odvrnil. Čez dan mi je povedal, da mu ni dobro, da ga bode ... In nato je legel«. . . Tedaj sem poklica- la Vas, gospod. Pa pojdite z menoj in si ga sami poglejte!" Peljala ga je po trhlih stopnicah navzgor. Ob oknu, skozi katero se je odpiral pogled na istrsko zemljo, je ležal na postelji župnik. Bled in upadel mu je bil obraz. Na okrogli mizi poleg postelje je ležalo nekoliko knjig in prazna skodelica. Ko je zdravnik opazil u-padli obraz bolnikov, mu je preko lic šel grenah nasmeh. "Dobro jutro, gospod župnik. Prišel sem pogledat, kako je z Vami. Bolni ste, pa upam, da Vas še ozdravimo. Prehladih ste se nekoliko . . ." Trudno je župnik izvlekel belo roko izpod odeje in jo podal zdravniku. "Oh, Vi ste! Zdravnik. Saj ni bilo tako hudo, Barbara! Pa prosim, sedite!" Barbara je pogledala brata in zdravnika, vzela prazno posodo in odšla. "Kako bo?" je vprašala župnikova sestra, ko se je vrnil zdravnik. "Tako, gospod je star. Povem Vam odkrito, če bi se prehladil mlad človek, bi šlo lahko. Mladost prenese mnogo .. . Župnik pa je star in za njegova leta je to nevarnost. Bojim se pljučnice. V nekoliko dneh se odloči: da ali ne . . . Vaš gospod povrhu tega bolu-je na živcih. Pazite, da ga kij ne razburi, ker v tem slučaju bi pomenilo smrt . . . kap . . ." Odšel je, Barbara pa je sklenila roke in odšla k bolniku. Solnce se je nagibalo nad istrsko zemljo in zlati njegovi1 praijieni so lizali strehe vaških hiš. Barbara je sedela ob bratovi postelji. Župnik je težko dihal. Čez hip je odprl oči in zamrmral polglasno: "Ali je prišlo kaj pošte, Barbara? Saj je že čas. Solnce zahaja in pošta je gotovo že spodaj . . ." Barbara je vstala od postelje in šla po stopnicah v vežo, kjer je na steni lesen nabiralnik. Tja je poštni sel deval pošto. V zabojčku je 'bilo poleg časopisov še nekaj pisem. Barbara je vzela pošto in jo je odnesla bratu. Na mizi kraj postelje je polomila pisma in zapustila sobo. "Ti boš prebiral pisma, jaz pa ti tačas pripravim toplega čaja . . ." "Tu je čaj!" je dejala in stopila k postelji. "Ali spiš, brat? Zaspal je ubogi ubožec!' Tedaj pa je opazila na odejr papir, rumenkast papir. Prsti so ji segli po njem. Srepo so se zapičile njene oči v vrste, pisane s tujo, neznano pisavo: "... Za Vas ni mesta tu. Idile tja, onstran, k svojim lju- dem. In to čim prej . . ." Tako je stalo zapisano na rumenkastem papirju. "Brat!" je kriknila in se sklonila k njegovemu obrazu. Vela njena roka je segla v sive lase in na župnikovo lice je zdrknila solza. "O Bog, odpusti jim!" UMOR V BOLNIŠNICI. V mestni bolnišnici varšavskega predmestja Prage je u-strelil vlomilec Brzesinski dva možakarja, ki sta ga pozvala naj zapusti ž njima bolnišnico. Brzesinski se je' sam javil na policiji. V bolnišnici je bil na obiskih pr svoji bolni ljubav-nici, a olja možakarja sta pripadala, kakor je dognala preiskava, neki vlomilski bandi, s katero si je bil Brzesinski v laseh. širite amer. slovenca i Torek, 9. aprila 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 14 15 16 17 18 19 20 TEDENSKI KOLEDAR. Nedelja — Druga po veliki noči. Pondeljek Helena, Lidvina. Torek — Benedikt. Sreda — Varstvo sv. Jožefa. Četrtek — Apolonij. Petek — Ema, Krescencij. Sobota — Krištof. Rev. K. Zakrajšek: DRUGA NEDELJA PO VELIKI NOČI. Cista Suzana v sv. pismu je prišla v težko poskušnjo, ali grešiti, ali umreti. Toda junaško je odgovorila zapeljivcema: "Raje padem v vajine roke, kakor da bi grešila pred obličjem Gospoda." Res je prišla v smrtno nevarnost, iz katere pa jo je rešil Bog. Da, Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme, ker Bog je vsegaveden, ve vse preteklo, sedanje in prihodnje, ve tudi naše najskrivnejše misli in želje. 1. Bog je vsegaveden. — Človek ve prav malo, pa naj bo tudi najučenejši ali najmodrejši. Koliko se mora učiti in truditi, da ve vsaj nekaj malega. Bog pa ve vse. On spoznava samega sebe neskončno popolnoma in tako neskončno popolnoma spoznava tudi vse stvari, saj je vse sam naredil. Ker pri njem ni časa, zato je njemu vse eno, preteklost, sedanjost^ žganja ali prihodnjost. Vse obsega s svojim neskončnim razumom. In ker je povsodi pričujoč, ve tudi vse, kar se je lcedaj zgodilo, ali se sedaj godi, ali se šele bo zgodilo. Kot neskončno popolen Duh ve za vse in vidi vse, vidi tudi v našo notranjost, ve tudi naše najiskrenejše misli in želje. 2. Zato ve neskončno popolnoma in jasno tudi vse, kar se tiče tebe ali mene, in vseh ljudi. Las na naši glavi se ne skrivi, da bi on za to ne vedel. Kapljica rose ne pade s cvetlice, ne da bi on to videl. Listič z drevesa ne pade brez njegove vednosti. Da, še več! Ker njegov neskončno popoln duh prenika vse stvarstvo prav do njegovega bistva, ni mu skrita tudi najskrivnejša naša misel in naša želja, ki se je rodila v najglobokejših tajnah našega srca. V Bogu smo in Bog y nas. Enako ve tudi za naša dela, vidi jasno namene, s katerimi delamo to ali ono, zakaj delamo to, zakaj ono in sicer prav pri korenini namena v dnu duše. Znana so mu vsa dela ljudi, pa naj bodo še bolj skrivaj izvršena, še bolj premeteno zakrita pred očmi sveta. "Nič si nisem svest, pa vendar v tem še nisem opravičen," se boji sam veliki sv. Pavel. Ljudje nas sodijo po zunanjem, Bog nas pa sodi po tem, kar se zgodi v naši notranjosti. Zato, koliko ljudi je pri ljudeh čislanih in v časteh, Bog jih pa sovraži, ker vidi v njih srce, vidi njih slabe namene, njih notranjo gnilobo. Koliko ljudi svet slabo sodi in obsoja in prezira, preganja. Pri Bogu so pa v veliki milosti, ker jih sodi po njih notranjosti. Koliko hudega se na svetu zgodi, za kar nihče ne ve pravega krivca. Kdo je zakrivil svetovno vojsko? Nihče noče biti odgovoren za to morje prelite krvi. Bog pa ve. Videl je misli raznih vladarjev, ve za tajna posvetovanja državnikov, čital je pisma in brzojavke, tudi one, katere so uničili. Svet ne ve za to. Bog pa ve dobro in natančno, ker jve vsegaveden. 3. Zato pa, ko si po nedolžnem preganjan in zaničevan, moraš trpeti krivico, potolažen bodi! Bog je vsegaveden. Prišla bo tvoja pravica na dan. Ti, ki si se toliko trudil, da bi delal dobro, da bi pomagal temu ali onemu, da bi pomagal dobri stvari, da bi dobro storil za ljudi in Boga, pa si zato tepen, potolažen bodi! Bog je vsegaveden. On ve za vse to in on tega pozabiti ne more. Zato ne kujmo kakih tajnih naklepov za,hudo, proti bližnjemu, ne škodujmo bližnjemu tudi tajno ne. Pred svetom bomo morda lahko skrili, pred Bogom nikdar. Delajmo dobro, četudi skrivaj, četudi svet ne ve za to! Bog je vsegaveden. $$ Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme! --o-- v Ljubljani 42,258 litrov. Hm, številka je malo visoka, kaj hujšega pa ne bomo rekli, če ne si nakopljemo še jezo vseh ljubljanskih gostilničarjev na vrat. Imenitna je tudi številka za pivo, ki, kakor vino, tudi dosega milijon. Lani so v Ljubljani izpili "malenkost" 1,141,42? litrov piva. Nekateri so ga pili manj, drugi pa več, povprečno pa je prišlo na vsakega prebivalca alkoholu vdanega mesta okrog 18 litrov piva. Žganja Ljubljančani niso zanemarjali. Ruma, likerjev in konjaka so lani izpili 29,523 litrov. Povprečno pride na vsakega Ljubljančana okrog pol litra teh pijač. Te pijače merijo in obdavčujejo na litre. — Pravo žganje in špirit pa obdavčujejo po odstotkih čistega alkohola. Če bi se lani vse pra vo žganje in špirit zgostila v koncentrirani alkohol, so lani Ljubljančani izpili 73,248 litrov žganja. Ker pa ljudje ne pijo 100% žganja, so Ljubljančani izpili najmanj trikrat toliko žganja. Povprečno pride na vsakega Ljubljančana nad 1 liter 100% alkohola v Raznoterosti. SIROM JUGOSLAVIJE. KOLIKO V LJUBLJANI PO-PIJO IN POJEDO. Vodo imajo v Ljubljani sicer dobro in jo imajo radi, posebno otroci in ženske. Nekateri moški pa pravijo, da je kak "firkelc" še boljši. In to načelo so v Ljubljani žal temeljito izvajali. Nič čudnega' ni zato, da' so številke, ki jih je zbral mestni dohodarstveni urad o pijači, popiti v Ljubljani v letu 19.28, naravnost o-gromne, gospodje v finančnem odseku mestnega občinskega sveta, ki so te dni zborovali, so bili baje prav zadovoljni z računi in so menda že zračunali, koliko so ljubljanski vinski bratci plačali cest javnih naprav, in koliko so pri' spevali k drugim izdatkom mestne občine. Prav znaten del mestnega proračuna j'1 krit z davščinami na opojne pijače. Dalmatinca, v prvi vrsti dal-matinca, ljutomerčana, cvička, raznih rizlingov, burgundcev in kar je še takih imen za vinsko kapljico, so Ljubljančani izpili v letu 1928 2,659,969 li- trov. Ljubljančan, ali veš kaj pomeni ta številka? Da je v Ljubljani lani izpil vsak mestni prebivalec, od dojenčka pa do stoletnih starčkov povprečno 41 litrov vina! Ker pa otroci, ženske in abstinenti ne pijejo pijače in teh je najmanj tri četrtine v Ljubljani, si ga je vsak vinski bratec povprečno privoščil lani 160 do 170 litrov. Ne pomaga noben izgovor, češ, tujski promet zelo pospešuje pitje. Resnica je ta, da bi mogli priti časi, kot so že bili, ko je manjkalo vsega in so se ljudje odvadili vsega, samo enega ne: pijače. • Sem pa tja ima kak boljši gostilničar in kavarnar za svoje goste tudi "flašenvajn". Sodeč po konzumu stekleničnega vina, bi ga ljudje spili več, kot pa samo 5036 steklenic, kakor jih je bilo lani naštetih. No da, marsikaka steklenica ima Svojo •provenienco iz gostilničar-jeve kleti same in ni vino v buteljkah prav nič boljše od onega v navadnih litrih in četrtih. Sadnega mošta so lani izpili Denaturiranega špirita za kurjavo in industrijske svrhe je lani Ljubljana porabila 76,-897 litrov. Kis tvori nekak prehod od pijač k živilom. Lani so g*a ljubljanske gospodinje porabile 117,544 litrov. Koliko so pojedli? Če hočeš dobro piti, moraš dobro jesti. Ljubljana je lani pila prav dobro in tudi v jedi ni zaostajala. Te številke nam bod"o povedale, koliko je lani prebavil želodec Ljubljane: V mestu so lani zaklali 9426 govedi, 18,111 telet, 1768 o-vac, 2531 jagnjet in koz ter 25,887 prašičev. Lepe številke so to. Najraje Ljubljančani torej "obrajtajo" svinjetino. Povrhu tega pa je bilo lani uvoženega v Ljubljano 162,828 kg mesa. Rib vseh vrst, od sardin in sardel pa do polenovk, krapov in ščuk so Ljubljančani lani pojedli 33,757 kg. Svežega sadja je bilo lani uvoženega v Ljubljano 1,936,-708 kg, suhega sadja 122,194 kg, južnega sadja pa 431,311 kilogramov. Moke so lani Ljubljančani porabili 7,873,649 kg, okrog 120 kg na osebo, riža 560,148 kg, okrog 9 kg na osebo, svinjske masti 786,776 kg — 12 kg na osebo. Snažni Ljubljančani. Mila, luga, pralnih praškov in podobnih sredstev so v Ljubi ljani lani porabili 524,873 kg. Ta številka je Ljubljani v čast. Ljubljančani so torej ljubitelji snage. Avtomobilov je v Ljubljani vedno več, kljub temu pa je še vedno prav mnogo konj, štiri-nogatih pomočnikov. Tudi ti potrebujejo hrane in tudi ta je vpoštevana v številkah v želodcu Ljubljane. Lani so uvozili v Ljubljano 1,431,376 kg ovsa in otrobov ter 2,332,754 kilogramov sena in slame. Kaj naj še rečemo k tem številkam drugega kot to, da si Ljubljančani prav radi privoščijo življenjskih dobrot. So dobri pivci in jedci. Posebno KAKŠNA BO BODOČA VOJNA? Na dan enajste obletnice rdeče armade je napisala moskovska "Pravda" svoje mnenje o bodoči vojni. To bo o-gromna vojna, vojna milijonskih armad. Evropske države imajo vojaški sistem, ki je povsem usmerjen na mobilizacije velikanskih ljudskih mas. "Bodoča vojna bo predvsem tehnična vojna. Tekom desetih let po svetovni vojni je tednika oboroževanja silno napredovala. V nekaterih panogah vojne tehnike, tako n.,pr. v letalstvu, v izdelovanju tankov, v kemičnih sredstvih boja, v ročnem avtomatičnem orožju je nastal skoro v vseh armadah popoln prevrat. Največja tehnična vzrast je v letalstvu, kjer je tekom desetih let hitrost izvidnih aero-planov poskočila od 130 km na 200. Izdelovanje tankov se hitro izpopolnjuje in dočim je radius tankov, ki so vzbujali v minuli vojni toliko senzacijo, tvoril 15 — 20 km, imajo sedanji tanki akcijski radius 200 do 250 km, kar je izpre-menilo tank iz taktičnega sredstva v sredstvo z ogrom-nm operativnim pomenom. Velike izpremembe so nastale v organizaciji armad, ki so se "zmehanizirale". Vstrojenje pehote z avtomatičnim orožjem znači tudi zvišanje njene sposobnosti za obrambo. Pomnožilo se je topništvo, posebno pa se je dvignilo letalstvo." "Pravda" prihaja končno do zaključka, da bo bodoča vojna mnogo škodljivejša kot zadnja in kar je svetovna vojna storila v treh letih, bo bodoča dosegla že v enem letu. Vojna stavi velike zahteve ne le na industrijo, marveč tudi na kmetijsko gospodarsko, in zato se sovjetski vojaški či-nitelji trudijo, da bi se industrija in kmetijstvo v SSSR. zorganizirala tako, da bi mogla dobro služiti vojni potrebi. "Pravda" se boji še končno državljanske vojne, ki bi se u-tegnila razviti iz bodočih za-pletljajev m nasvetuje poleg tehnike in oboroženja tudi propagando. --o- kojih rezultati opravičujejo najdrznejša pričakovanja. — Profesor Stormer, ki je postal sloveč po razložitvi pojava severne luči, si je sedaj postavil za nalogo, da preišče vprašanje, ali morejo brezžični valovi naših velikih oddajnih postaj zapustiti atmosfero zemlje. Dosedaj se je mislilo, da brezžični valovi tudi največjih oddajnih zemeljskih postaj ne zapustijo zračne plasti, ki obdaja zemljo. Ta se namreč razširja do višine 150 km in sega potem bolj in bolj raz-redčujoča se v prazni svetovni prostor. Najvišje in najtanjše plasti so močno nasičene elektrike in imajo posebno sposobnost električne prevodljivosti. Zato se je mislilo dosedaj, da ta plast vse brezžične valove zopet odbije nazaj na zemljo. Radi tega tudi najdrznejši raziskovalci niso smeli misliti na to, da bi se kdaj mogli pošiljati brezžični signali iz zemlje v svetovni prostor. Ko je Stormer nedavno znanstvenemu svetu sporočil, da je našel dokaz za to, da najvišje zračne plasti kratke valove prepuščajo, se je to sprejelo s precejšnjo skepso. Dokaz, o katerem je takrat Strormer, govoril, obstoja v večkrat dogna-nem dejstvu, da so se signali, ki so se od ogromnih oddaj al-cev kratkih valov v Holandiji, Angliji in Norveški oddajali v prostor, po gotovem številu sekund vrnili in od sprejemnih postaj točno slišali. Brezžični valovi se v eterskem morju razširjajo približno s hitrostjo luči, to se pravi, da vi sekundi preletijo 300,000 km. Ker je preteklo med oddajanjem signalov in slišan jem njihovega odmeva v sprejemnih aparatih redno več sekund — enkrat celo nad 10 sekund — je sklepal Stormer, da odmev teh oddanih valov ne more priti več , od omenjenih najvišjih oddajanjem signala in vrnitvi-j > njegovega odmeva celih 30 sekund. To bi, ako računamo hitrost valov s 300,000 km v sekundi, odgovarjalo potu 10 milijonov kilometrov, ki so jo valovi prehodili tja in nazaj. Razdalja med luno in zemljo znaša 400,000 km, torej je razdalja, iz katere so prišli odmevi signala nazaj, skoraj lOkrat tako velika. -o-- NEMČIJA PROTI PLINSKI VOJNI. V zunanjepolitičnem odseku nemškega državnega zbora so sprejeli zakonske načrte za ženevski protokol,'ki prepoveduje plinsko vojno. Državni tajnik Schhbert je ob tej priliki izjavil, da je ta protokol podpisalo že 1. ,1925 osem držav, med temi Belgija, Francoska, Italija in Rusija. Ta protokol so si omislili na nemško pobhdo, kar razpršnje vse dvome, da bi imela Nemčija v zadevi kemične vojne kaj skrivati. Morda je res. Dejstvo pa je, da se države pripravljajo na kemično vojno še v večji meri nego pred podpisom protokola. Samo nedeljska ti ne bo odpravila skih pregreh. pobožnost čez teden- Nobena stvar ni tako resnična, kakor je vest. '•]' Marsikdo je popularen zato, ker rad molči. ZAHVALA IN PRIPOROČILO. Chicago, 111. V dolžnost si štejem, da na tem mestu izrečem svojo naj-iskrenejšo zahvalo našemu slovenskemu zdravniku Dr. Urši-ču, ki je tako spretno ozdravil mojo dolgotrajno in mučne bolezen. Vsem našim rojakom prav toplo priporočam, naj se slučaju potrebe ne obračajo na zdravnike tujih narodnosti, ampak naj obiščejo tega našega rojaka, ki je v resnici izvedenec v svoji stroki. Ignac Supanc, 3111 So. Lawndale Ave. DROBTINE, Razočaranje je pena, tvori nad kupo žalosti. ki se BREZŽIČNI SIGNALI IZ DA LJAVE 5 MILIJONOV KM! Sloveči skandinavski naravoslovec profesor Stormer je dokončal celo vrsto eksperimentov z brezžičnimi valovi, Kdor ne more držati trdne zaobljube, je slabotnež. Prenaglo skovano prijateljstvo nima trdne podlage. Težko je obogateti po navodilih, zapisanih v raznih knjigah. I Prepir znači, da nima prva stranka več razuma kot druga. Če bi ne bilo norcev na svetu, bi se prodajalo modrost s popustom. Kdor misli vedno o samemu ZAHVALA. Hibbing, Minn. Imena darovalcev za požarno hrambo v vasi 1'redgrad, občina Stari trg ob Kolpi. Darovalci iz Hibbinga: Joseph Chop $2.75; po $1.50: Mr. & Mrs. Marko Stark, Mr. & Mrs. John Bižal; po $1.00: Mr. & Mrs. Louis Fratar, Peter Majerle, Joe Majerle. Kick Dolan 75c. Po 50c: Joseph Mi-helchic, Mftrko Majerle, Matt Seve-rinski, Ignac Mušič, Mike Pleše. — Darovalci iz Chisholma: Po $1.00: Loiiis Gande, Paul Bižal; po 50c: John Mihelcich, Anton Skorjanc, Jakob Jarc, Frank Dropp. — Darovalci ■z Eveletha: Po $1.00: Mike Prebi-lich. Marko Pešci, Anton Fritz, Peter Movrin; po 50c: Anna Sterbcnc, Joseph Shutte, Katic Loušin, Mary Heglar. Skupaj nabranega $22.00 (dvaindvajset dolarjev). Prav lepa zahvala vsem darovalcem. V imenu požarne brambe: (Ogl.) Joseph Chop, nabiralec, 114 Park St., Hibbing, Minn. zračnih plasti, ki so vendar od Bebi, temu ni treba dosti pre-zemlje odnaljene komaj 150 kilometrov, ampak da so morali priti k nam iz razdalje večih milijonov kilometrov iz svetovnega prostora samega. Zdaj so se ti eksperimenti potrdili po drugih. Iz norveških in holandskih postaj so zopet poslali signale v etersko morje in so v spremejnih postajah poslušali, kdaj se bo njih odmev vrnil. Topot so bili rezultati še bolj ugodni. V e-nem slučaju je preteklo med misije vati. Tudi norec pove včasih kako pametno besedo, vendar se tega ne zaveda. Razsodnega in modrega človeka ne bo izkušnja nikdar prevarala. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC! NA PRODAJ pohištvo in peči po nizi.i ceni Oglasite se na 1951 W. 22d Place, 2. nadstr., Chicago. V SPOMIN obletnice mojega ljubljenega soproga ŠTEFANA KRAJNC. Dne 24. marca 1929 je minulo, leto dni, odkar je preminul v Sheboyganu, Wis., v starosti 60 let. Za Teboj še vedno žaluje soproga. Odšel si, zapustil me osamljeno, a moj spomin na Tebe še vedno živi v mojem srcu. Krasila bom Tvojo gomilo s svežim cvetjem, dragi soprog. Naj Ti bo lahka tiha zemlja in počivaj v miru! Žalujoča ostala: Mary Krajnc, soproga. Sheboygan, Wis., 25. III. 1929. pivci V OREHOVI LUPINI PREKO OCEANA. Dunajski novinar Franz Mick se poda letos z majhnim drčilcem od francoske obale preko Atlantika v New Yorll Misli, da bo že v 8 urah tam, ker bo drčilec, ki ga je konstruiral neki inženjer, razvijal hitrost 150 km na uro. Kdor teži po znanju, ne bo svoje nevednosti nikdar tajil, ali prikrival. Ne pozabite voliti, ko pla čujete ali pošiljate naročnino za naš list. S tem storite uslugo listu in kontestnikit? Časopis je najpripravnejše sredstvo , potom katerega trgovci in obrtniki dosežejo javnost, da ji povedo, kaj imajo v svojih trgovinah in s čim ljudi lahko postrežejo. Amerikanski Slovenec je danes najbolj razširjen slovenski dnevnik v Združenih državah in Kanadi. To pomeni, da kdor oglaš^ v njem, doseže večino našega ljudstva v Združenih državah in Kanadi. Slovenski trgovci in obrtniki poslužite se ga in oglašajte v njem! * Sorodnika ali prijatelja bi rad našel. Dobro! Najhitreje ga boš našel, če priobčiš v "Amer. Slovencu" mali oglas. Sploh za vse oglaševalne sredstva sc poslužite lista, ki je med Slovenci v Ameriki in Kanadi najbolj razširjen in to je Vaš Amerikanski Slovenec! \ WHITE STAR LINE VAM NUDI POTOVANJE V JUGOSLAVIJO - v udobnosti in brez brige Da, — časi so se izpremenili — zdaj lahko potujete v stari kraj udobno in brez brige — tudi ako niste milijonar. Treba je samo, da se pridružite našemu IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. junija 1929 na S. S. MAJESTIC, največjem parobrodu na svetu in imeli boste najprijetnejse potovanje. G. Josip Mihelič iz Clevelanda, Ohio, bo vodil ta izlet. To znaci, da bo on potoval s potniki celo pot od New Yorka do Ljubljane in Zagreba. G. Mihelič je že prej vodil tak izlet, tudi na Majestic, in torej pozna parnik in železnice v Evropi. Imel bo na skrbi Vašo udobnost in prevzel bo Vaše brige. Vi mu boste samo sledili in uživali potovanje. Ali bi si mogli želeti boljše prilike za potovanje v stari kraj? r-—-:---^ CENE NA PAROBRODU IN NA ZELEZNICI III. razred New York do Cherbourg ...................................... $102.50 ITI. razred Cherbourg — Ljubljana ..................................... 16.50 III. razred Cherbourg — Zagreb ............................................ 18.10 II. razred New York do Cherbourg ......................................... 157.50 II. razred Cherbourg — Ljubljana .......................................... 26.29 II. razred Cherbourg — Zagreb ............................................ 29.37 Za pojasnila se obrnite na PRUDENTIAL BANK (Zakrajšek & Ccsark) 455 West 42nd St., New York, N. Y. t ali na WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Co. 180 No. Michigan Ave., . Chicago, 111. "Trr Stran i AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 9. aprila 1929. h~ pna božjih cvetk PREVEL J. V. s i » < PPPI Tako zaničevanje! Zavrglo jo je srce, ki ji je bilo vse na svetu! Torej ni bil našel prav nobene olajšujoče okoliščine ? Niti enega žarka usmiljenja in sočutja ni pokazal, ki bi ji vsaj v spominu ogreval srce in ji svetil v tej obupni noči. Padla je v obup — roke so grabile v temne, črne lase in obraz se je strastno zaril v blazine, kakor da ne more prenašati več najmanjšega bleska luči vsled sramote in bolesti.' V neizmerni boli pa se ji je zbiidil neizmeren odpor — potrto srce se je dvignilo proti krivici, ki jo je trpelo. Kaj pa je on, ki je niti hotel več ogovoriti, ki je niti ni hotel več pogledati? Kaj ni tudi on prelomil obljube, ko je bil obljubil, da jo bo rešil iz njenega nevarnega položaja, da jo bo varoval in ji pomagal? , Pri prvem udarcu usode jo je bil prepustil samo sebi. Da, sama mu je bila to olajšala, je mislila v svoji bridkosti; sama mu je bila vrnila besedo in ga oprostila vsake obveznosti. In niti s prstom ni bil ganil, da bi jo bil rešil — zato je bil dobil tvobodno roko, da bi jo upropastil! Cemu bi žalovala za njim? Zato mu je bil to pač dobrodošel dqgodek, da se je lahko o-svobodil. Ona pa je celo senci te ljubezni posvečala še vsako misel! Če je torej kljub temu pozabljena, prezrta, čemu postavlja tako stroge meje okrog sebe, čemu si prepoveduje uživati vsakršno veselje in radost življenja? Burno ji je zavrela kri; zapuščeno srce je vpilo po omami, po nečem, kar bi moglo izpolniti njegovo praznino. Kaj ni vedno gledala okrog sebe tistih lahkih metuljastih narav, ki so tako veselo frfotale skozi življenje, tako lahkotno in pro-stopašno — da, te so pripadale njenemu stanu! Seveda so dokajkrat padle: a vendarle so se zibale po cvetju in so bile vesele in srečne. In ona — tudi njo teptajo v prah, a brez primere z njimi je okusila komaj peno življenja. Zakaj hoče biti boljša od njih, ko pa jo je pahnila usoda v enak položaj ? Čemu naj se trudoma povzpenja na strmo višino, ki jo bo težko dosegla in na kateri je nikdar ne bo trpel svet? Izgubljena je zanjo vsaka prava življenska sreča — a zdaj hoče živeti brez tega vročega hrepenenja po njej. To so težke ure, v katerih popolnoma prevladajo razburjenja šuvstva. Tudi najčistejšo dušo skali blato, ki leži na dnu vsake zemeljske narave, če jo razburka tak vihar. Dolgo je tako ležala Nora, toliko časa, da se je razburjenje poleglo samo od sebe. Toda šele, ko povodenj upade, vidi človek, kako si je vse drugače predstavljal. Ko je Nora vstala, je bil na njenem obrazu drug izraz. Temno so ji žarele oči, trmasto je namrdnila ustne in na bledih licih sta ji goreli rdeči pegi. Baš si je še hotela naviti lase, ko so potrkali na njena vrata in ji podali dragocen šopek. Najprej ga je, kot po stari navadi, hotela odkloniti; a takoj na to ga je sprejela. V njem So bile zbrane najdragocenejše, najred-kejše cvetlice in nežen vonj se je dvigal iz njega. Vzela ga je in pritisnila obraz v cvetje ter ga vzdihavala, kakor da se je hotela z njim omamiti. Prav dobro je vedela čigava roka ji je poslala ta dragoceni šopek. Ne- ki častilec knežjega stanu jo je že mesce in mesce obsipaval s podobnimi darili. Danes ji je bilo to prvič po volji in navdalo jo je s skoro divjim veseljem. "Vse jih lahko spravim na kolena, če hočem," je mislila in ponosno dvignila glavo. "Vse jih lahko vklenem in jih vodim z enim pogledom svojih oči, z enim migom svoje roke, če hočem. A njemu hočem pokazati, da mi je treba le iztegniti roko, da dosežem isto, kar mi odteguje on." Ko je nekaj ur pozneje prišla Nora k svojemu očetu, da bi z njim napravila načrt za naslednji dan, se mu je zdela tako dostopna za vse njegove predloge kot še nikoli poprej. V mestu in daleč naokrog kmalu niso govorili drugega ko o lepi Nori Karstenovi, ki ni bila še nikdar tako očarljiva kakor to sezono. Kar so ji poprej predbacivali glede hladne mirnosti in neke skoro trmoglave hladnosti, vse to je bilo videti-zdaj popolnoma izglajeno. Večina je pripisovala ta dogodek gostovalni turneji, ki jo je bila napravila po Franciji in Angleški in s katere se je bila pravkar vrnila. Zdaj je nastopala Nora tudi v mešanih predstavah; neki duhovito zasnovan romantičen prizor je bil kmalu njena glavna vloga in najsijajnejša točka predstav. ^Naslanjal se je na pravljico o Libuši, lepi češki, moškim sovražni kraljici in je predtsavljal boj Ama-conk proti zoperjočim jim možem; to je bila predstava, ki, je nudila dovolj priložnosti za razvoj mimike in jahalne umetnosti in kazala gledalstvu ogromno število sijajnega osob-ja. Zmaga Amaconk, divji lov za begunci, slednjič Libuša sama v boju z zadnjim možem, hrabrik Šarkom, njen boj s svojim ponosom in svojo ljubeznijo in slednjič zmagoslavni sprevod Amaconk in njih žalovanje, ko izstreli Libuša zadnjo puščico v nasprotnika, potem pa se sama umiraje zgrudi — to je bila sama na sebi tako živa, napeta slika, kakršne še ni nudila jahalska umetnost. Od blizu in daleč so vreli skupaj, da bi videli lepo Noro Karstenovo, ki je kot Libuša vzbujala toliko občudovanja. Nekaj tednov pozneje je cirkus odpotoval dalje in se ustavil, kakor vsako leto, tudi v avstrijskem glavnem mestu. Tudi tu so napeto pričakovali to predstavo. Pred prihodom družbe se je širila govorica, da ji radi Libuše sledi nekaj najbolj vnetih častilcev iz visokih krogov in to je dajalo vsej stvari še večji mik. Vendar pa so trdili tudi slej ko prej, da v zasebnem življenju nadaljuje svojo moškim ovražno vlogo. Na večer prve predstave je bilo vse, kaf nudi mesto stanov in imen, zbrano v Karste-novem cirkusu. Ravnatelj je dal uprizoriti to predstavo z najsijajnejšo opremo. Lepa, zapeljivo lepa je bila ta Libuša, ki je zdaj prijezdila v spremstvu lahke čete svojih jahačic. Jezdila je črnega žrebca najple-menitejše pasme, ki je bil videti, kakor da mu iz vseh udov prši ogenj. Zlat oklep je o-klepal vitko, krepko zraslo postavo in izpod njega je v težkih, bogatih gubah podala obleka iz srebrovine. Glavo je pokrivala srebrna čelada, ki pa ni zastirala obraza; izpod nje'so se daleč preko tilnika vsipali bujni kodri, črni kakor noč. Kakor meglica je sedela na iskrem konju in vendar čvrsto, ko da je bila prirastla nanj, pravcato utelešenje onih upornih devic. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam do cene predno oddate naroCK>-0-000000000-000< 1 PISANO POLJE 6000000000000 j Tnmjr 000000000000 Kje se čisti? jo, kakor jim drago, usojam Prav je, ako ruski sovjeti'si pa izreči mnenje, da bi ne vsaj skušajo zatreti vsako ko-jbflo jednofi v kvar, ako bido-rupcijo, in ni nič na tem, če bila takega predsednika, če 0-radi v svet zatrobijo, ako so iz- stane Mr. Garden pri svojem čistili kak Avgijev hlev, da so sedanjem pojmovanju social-malo postavijo, češ, tako da-'nih vprašanj, mo po prstih, ako se kdo ne drži poti poštenosti. Nič na povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ................................ -40. Marija Kožuhova. Povest iz živ- Duh v Kentervillu. Angl. prav- Dušica. Roman. Prvi, drugi in tretji del. Vsak del po................ 1.00 Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve .50 .75 i. 'm. saj se vsak rad malo pohvali in še lisjak se postavlja s svojim repom. Ampak, šment, iz Pariza pa pride vest, da so tam odkrili velik škandal pri tamkajšnjem sovjetskem trgovskem biroju. Stalinov prijatelj Tumanov je prišel v Pariz in tam začel pre-iskavati, in preiskava je do- povesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45 Furij. Burna novela iz mladeniče-vega življenja ........................... .75 I gnala, da je nad 80 starih u- ljenja kanadskega dekleta ______1.00 !službencev kradlo na debelo, Mati božja dobrega sveta. Povest j in je sfrčal skozi vrata Prakov, iz časov turških bojev .45 načelnik biroja, in pridejo Mimo ciljev. Milan Pugelj. Vec , ,, , drugi na vrsto. Malo sitno je, če morajo sovjeti čistiti med — seboj. .50 kratkih povesti ............................ Misterija. G. Le Rouge. Buren avanturistični roman .................. 1.25 Mladi gozdar. Izviren roman .......45 Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja.......70 Glad. Knut Hamsun. Roman........ 1.25i Morski razbojnik. Napeta povest Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 1.50 ______ .20 .50 .30 1.00 1.00 po Krist. 2 zvezka skupaj......... Golobovi. Novela s podeželskega ■ življenja ---------------------------— 1-25 Gospodarica sveta. Avanturističen roman ................................ -60 Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ..................- -30 Hči cesarja Montezume. Burna povest obiskovalca divjih dežel 1.25 Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica .....................45 Ivan Cankar, Zbrani spisi. 1., 2. in 3. zvez. Vsak po .................. 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Izlet g. Broučka v XV. stoletje. Svatopluk Čeh ........................... .50 Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino ...............-......— Jaromil. Češka narodna pravljica Jernač Zmagovač. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika —................-.............35 lunakinja iz Štajra. Povest iz boja m'ed katol. in prot. vero........ 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Hag gard. Roman —..............- Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po----------------------------------------- 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domeo. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. '— Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-renbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj.—Veronika Deseniška. Kapetanova hči. A. S. Puškin. | Ruska povest .............................. Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman .......................... 1.00 Kmečki punt. Avg. Šenoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov_____ .95 Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knpzova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, voj- 1.00 .65; .30 .45 .30 ____ .30 .30 .._ .30; .30 1.00 vode Kralj gora. Edm. About. Francoska povest ..........-..................... 1.00 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja_______ 1.00 # Krištof Dimač. J. London. Povest i7 burnega življenja iskalcev zlata v Alaski ................................ 1.50 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan. turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. iz življenja dveh bratov............ Na krvavih poljanah. Iv. Matičič. Popis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno vojno............................................... Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta...............35 Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva povest iz gorskega o-kraja .................................................30 7. snopič: Krvna osveta. Povest čarkeskega častnika ...............30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .............................. 11. snopič. Za kruhom. H. Sicn-kiewicz. Pretresljiva povest a-meriških izseljencev ...............4. 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti 19. snopič: Berač, — Elizabeta, dve zanimivi povesti........ 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ............................. 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika .................... 24. snopič: Spisje. Več kratkih povesti .................................... 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman .............................. 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ......— 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest —............ 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest 40. snopič: Svitoslav. Burna 43. snopič: Edip na Kolonu. Starogrška drama ...................... povest Slovenca ........................... .30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ....................................30 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ....,............................30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja ________________________ Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominicus .................................. Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ................................ Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov .................................. Naseljenci. Ameriška povest ________ Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ..................................... 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja __________________________ Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja.../-Na valovih južnega morja. Pripovedka .......................... ........ Ne v Ameriko. J. Alešovec. Po- Čast, komur čast. G. A. Garden, Cleveland, O., odgovarja g. Moleku v zadevi dr. Ryana. Da g. Garden ne Zidati hočejo? Znani razboriti pisatelj G. K. Chesterton, obenem kon-vertit, je napisal globokoumen članek: "The Outline of Liberty". Med drugim piše: "Will made the world; Will wounded the world; the same Divine Will gave to the world for the o^..------- ..me its chance; the same human Will can for uie last time make its choice. I That is the real outstanding ipecularity, or excentricity, of the peculiar sect called Roman Catholics. And if anyone objects to my limiting so 'large a conceptions to Roman Catholics, I willingly agree that there are many who vj'ue it so much that they obviously ous... to be Roman Catholics. But if anyone says that it is 1.50 zadene v vsem, je pač umev- not in fact and histoiy bound ne bo kaj takega up with the Faith of Roman no. Nihče pričakoval. Morda je samole j Catholics, it is .enough to re-nek kompliment g. Moleku, :fer him to the history and the ako naprej odklanja kak "za- jfacts." govor 'svete cerkve'," in ma-1 Kot zaključek razprave na lo g. Moleku pokadi, češ, "ker j vede iz Dantejevega "Paradi-je Molek napisal že mnogo so" v angleški prestavi bese-zdravega komentarja o ver-jde: skih dogmah in njih postan- "The mightiest gift that God ku". Mr. Garden čuti naravno. of his largesse da. pri zadevi dr. Ryana neho- Made in creation, perfect even te zadene na dogme. Ako je hodil glede dogem v šolo g. Moleka, ni čuda, če tava in .30, ravno v tej zadevi nima pravega pojmovanja. To pa je povsem njegova lastna zadeva. as He, . Most of His substance, and to Him most dear, He gave to the Will and it was Liberty.1' Volja in svoboda je ustva- .45 .30 .75 .30 .30 Enako je tudi z mnenjem, 'rila svet, volja in svoboda ga "da je ortodoksnim katoliča- 'je pokvarila, volja in svoboda nom duhovnik Ryan precej ve- more svet zopet popraviti, lika preglavica." Mogoče in ne človeška volja in svoboda ima zanikam, če on ve o "neki taj- priliko. To je skozinskoz ka- .30 .30 .35 .40 .35 .35 .75 .40 ni deputaciji . . ., da Ryanu in njegovim učencem pristriže peroti." Sociološka naziranja niso nobene dogme, in v ob močju cerkve same se morejo pojaviti prav različna pojmo vanja. Saj g. Garden ni noben novinec v politiki, da bi mu ••"J takega ne bi bilo znano. Vse drugo pa, kar piše Mr. Garden o dr. Ryanu in stališču socializma in katolicizma, je z malimi pregreški, ki so sporni precej O. K. Vem, da g. Gar denu niti ne bo po volji, ako se mu prizna čast in da kredit v katoliškem časniku in od moje strani, in bo to celo odklonil, ker bi utegnil priti celo v nek sum, a priznanje se mora dati vsakemu, ki priznanje zasluži radi pravilnega in jasnega nazirarlja. Mr. Garden je socialist. Splošno se pogostoma sliši malo trivialna sodba, da je tisti najboljši socialist, ki zna najbolj in najbolj grobo zabav 35 ijan čez farje: V Prosveti se oglasa nebroj takih "sociali toliško naziranje in pojmovanje, kakor jasno kaže zgodovina in pričajo dejstva. Vsaiw ......lalistično naziranje zanika voljo in svobodo. Pri tem pa govoriči o — človeškem ustvarjenju! Kako hočejo zidati brez — podlage. Tudi Wolfgang Goethe je zapisal v svojem "Faustu" nekaj sličnega, ko pravi: "Unselig Mittelding zwischen Engel und Vieh, Gott gab dir die Vernunft, Und du gebrauchst sie nie . . ." Tako pišejo in govorijo — misleci, drugi pa mažejo in blebetajo. — Chicago, 111. — Preteklo sredo je bil v tem letu v Chi-cagi najbolj gorak dan, ko je ob 3. uri popoldne toplomer kazal 77 stopinj toplote.. Leta 1921 je bilo tudi na isti dan in isto uro ravno toliko toplote. učna povest povzeta po resnic- (i _ nih dogodbah .................................85,stov , 111 čim bolj kdo udriha, Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. • Povest ....................................-.....50 Nihilist.'Iz ruskega življenja ------- .40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev ---------- 1.25 Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice ..............................- l.OO Oče budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ— Oče naš. Povest mladeniča.......... Odiseja. Andr?) Kragelj. Starogrška pravljica ...............j—........ Oglenica, ali hudobija in nedolžnosti Povest .................................. Oče naš. Povest mladeniča..........- Oglenica, ali hudobija in nedolžnost. Pojest ..................................35 Onkraj pragozda. J. O. Curwood. Napet roman iz kanadskih pustinj ..................................................80 Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stol. po Kr..............45 .50 .75; .45 .35 .75 Naročilu je pridejati potrebno svoto v poštnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovite na: . Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL tem večjega "socialista" se ču ti in tembolj se mu morda tudi klanja. Kongresuik Berger, morda tudi župan mesta Milwaukee, Horan, in še drugi so socialisti, s katerimi se lahko vsak socio-ilog vsede k mizi in se z njimi pomeni. Izmed slovenskih socialistov v Ameriki bo menda tudi še nekaj "pametnih" socialistov, naletel sem na neke ga Mentona iz Detroita, Mich., g. Moleka, žal, ne morem prištevati takim, a razprava g. Gardena v št. 57 Prosvete spada med najboljše, kar se je kdaj od socialistične strani v taki zadevi pisalo. Čast, komur čast. Naletel sem na notico, da je Mr. Garden kandidat za predsedništvo S.N.P.J. pri prihodnji konvenciji. Naj naredi-1 Phone: Canal 4340 « Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe .šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — dr?a in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar 2018 W. 21st Place, Chicago, 1».