Številka 36 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LJUBLJANI, dne 21. novembra 196o Cena 1 dinar Leto XXV VSEBINA: 257. Uredba o minimalni strokovni izobrazbi delavcev v upravnih organih davčne službe. 258. Odlok o določitvi marž v prometu z zdravili in sanitetnim materialom na drobno. 258. Odlok o ustanovitvi urada Izvršnega sveta za preučevanje organizacije in delovnih metod v javni upravi. 280. Odlok o ustanovitvi štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije. -01. Odlok o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna -82. Odločba o postavitvi načelnika službe državne varnosti pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve. 283. Odločba o imenovanju načelnika in članov štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije. 264. Pravilnik o tehničnih normativih za Izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav in katastra, ki ga o svojih napravah in objektih vodijo komunalne in druge delovne organizacije. 265. Navodilo o načinu in postopku za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav. AKTI USTAVNEGA SOD1SCA SRS: 268. Odločba o delni odpravi 1. člena odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Kamnik. 257. Na podlagi lo. člena zakona o organizaciji davčne službe v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27-213 63) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije I \ UREDBO 0 minimalni strokovni izobrazbi delavcev v upravnih organih davčne službe 1. člen Ta uredba določa minimalno strokovno izobrazbo in posebne pogoje, ki jih morajo za opravljanje svojih nalog izpolnjevati delavci v upravnih organih davčne službe. 2. člen Delavci v upravnih organih davčne službe morajo imeti najmanj »srednjo strokovno izobrazbo Občinska skupščina lahko izjemoma za davčne izvršitelje predpiše nižjo izobrazbo, vendar najmanj dokončano osemletko. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena te uredbe je za nspešno opravljanje nalog potrebna najmanj višja strokovna izobrazba za naslednja delovna mesta oziroma °Pravila: L predstojnik občinskega upravnega organa davč-do službe — višja strokovna izobrazba in tri leta olovnih Izkušenj v finančni službi; ‘■t- davčni inšpektor — višja strokovna izobrazba Pravne, ekonomske ali upravne smeri in tri leta de- lovnih izkušenj v finančni službi oziroma srednja strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj v finančni službi; 3. referent za odmero prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter od intelektualnih storitev in prispevka iz skupnega dohodka občanov ter referent za odmero davka na dediščine in darila ter prometnega davka od nepremičnin in pravic — višja strokovna izobrazba pravhe, ekonomske ali upravne smeri in dve leti delovnih izkušenj v davčni službi; 4. delavec, ki je pristojen za kaznovanje prekršk-kov — višja strokovni izobrazba pravne ali upravne smeri. 4. člen Delavci v upravnih organih davčne službe obvezno opravljajo strokovni izpit. Delavci, ki so na dan uveljavitve te uredbe zaposleni v upravnih organih davčne službe, pa nimajo strokovnega izpita oziroma tega niso bili oproščeni, morajo izpit opraviti v dveh letih. 5. člen Zasedba delovnih mest v upravnih organih davčne skižbe mora biti najkasneje v štirih letih usklađena s predpisano minimalno strokovno izobrazbe. Delavci, ki so na dan uveljavitve te uredbe zaposleni v upravnih organih davčne službe, pa nimajo predpisane minimalno strokovne izobrazbe, lahko v roku iz prejšnjega odstavka ostanejo na sedanjih delovnih mestih, vendar samo, če njihova strokovna izobrazba ni več kot za eno stopnjo nižja od predpisane Občinska skupščina je dolžno spreleti potrebne ukrepe za izvedbo določbe prvega odstavka tega člena. 6. člen Občinska skupščina lahko določi, da se določbe te uredbe ne uporabljajo za posamezne delavce davčne službe, če imajo na dan uveljavitve te uredbe najmanj 20 let delovnih izkušenj v finančni službi. 7. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«. St. 13-2/68 Ljubljana, dne 12. novembra 1968. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpreds^dni k: Dr. France Hočevar 1. r. 258. Na podlagi prvega odstavka 20. člena in v sjvezi z drugim odstavkom 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 12-174/67 in št. 23-343/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK • določitvi marž v prometu z zdravili In sanitetnim materialom na drobno I Maria v prometu z zdravili in sanitetnim materi, alpm sme znašati v prometu na drobno največ 24“/» od nabavne cene. II 259. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena zakona 0 organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-218/85) Izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o ustanovitvi urada Izvršnega sveta za preučevanje organizacije in delovnih metod v javni upravi I V Izvršnem svetu sc ustanovi urrd za preučevanje organizacije in delovnih m tod v 'avn: upravi (v nadaljnjem besedilu urad). Urad ima položaj samusiojiicat, ..lau«, izvršnega sveta. II Urad preučuje organizacijo in d 'ovne metode v javni upravi ter predlaga Izvršnemu svelu in upravnim organom ukrepe za uvajanje sodobnih organizacijskih in tehničnih dosežkov, zlasa tudi za mehanizacijo in avtomatizacijo dela v javni upravi. III Ta odlok velja takoj. St. 020-11/63 Ljubljana, dne 12. novembra 1968. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Dr. France Hočevar 1. r. Posameznim lekarnam, ki zaradi majhnega prometa, večjih nabavnih stroškov ali iz podobnih razlogov ob marži iz I. točke tega odloka ne morejo redno poslovati, lahko da zavod SR Slovenije za cene soglasje Za višjo maržo, vendar največ za 4“/». III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi y -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. Janustrja 1969. St. 38-41/68 Ljubljana, dne 12. novembra 1968. 260. Na podlagi 123 in 186. člena ustave Socialističn6 republike Slovenije je Izvršni svet Skupščine SRS na 46. seji dne 20. novembra 1968 sprejel ODLOK O ustanovitvi štaba za splošni ljudski odpor Social' stične republike Slovenije Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Dr. France Hočevar 1. r. Ustanovi se štab za splošni ljudski odpor Soci ilistlčne republike Slovenije (v nadaljnjem besedi itab). Štab izvaja naloge Socialistične republike ^ sije na področju splošnega ljudskega odpora na P00 lagi politike Skupščine SRS, smernic Izvršnega sveta Skupščine SRS ter sveta za narodno obrambo SRS. II . . Štab: — sodeluje v pripravah in pri uresničevanju načrtov za splošni ljudski odpor SR Slovenije; — preučuje in spremlja sodobne oblike, metode in sredstva zlasti oboroženega odpora ter jih ustvarjalno upošteva pri uresničevanju svojih nalog; — ustanavlja in organizira enote za oboroženi s; lošni ljudski odpor, ureja organizacijska in' kadrovska vprašanja, skrbi za spremljanje, urjenje in borbeno pripravljenost enot. Pri tem sodeluje z občinami in delovnimi organizacijami in zagotavlja enotnost Pri izvajanju in usklajevanju načrtov ter smernic za oborožen splošni ljudski odpor; — daje predloge s svojega delovnega področja Izvršnemu svetu Skupščine SRS ter drugim predstavniškim organom; — pri izvajanju svojih nalog sodeluje z JLA in z republiškim sekretariatom za narodno obrambo. III Štab sodeluje v »kladu s svojimi nalogami, z druž-beno-političnimi organizacijami, inštituti iri raziskovalnimi zavodi. IV Vojaško politično vodstvo štaba imenuje Izvršni svet Skupščine SRS. Republiški sekretar za narodno obrardbo je član štaba po svojem položaju. Štab ima svojo strokovno službo. Posamezne zadeve iz delovnega področja štaba lahko opravlja tudi republiški sekretariat za narodno obrambo. V Štab ima svoj predračun. Sredstva za delovanje štaba so ses*avni del predračuna Izvršnega sveta Skupščine SRS. VI Ta oblok začne veljati takoj. St. 020-19/66 Ljubljana, dne 20. novembra 1968. Izvršni svet skupščine Socialistične repuhi'Vr S'ovenije Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 261. Na podlagi 3. in 12 člena zakona o petdnevnem plovnem tednu v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS. št. '27/68 in št 34-248 68) izdam Izvršni svet Skupščine Slovenije k ' ODLOK o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna I Delovni čas v državnih organih in organizacijah v SR Sloveniji, ki opravljajo zadeve javnega pome-‘ na, traja.1 — v ponedeljek, torek, četrtek in petek — od 7. ure do 15. ure; — v sredo — od 7. ure do 15. ure in od 17. ure do 19. ure. II Ta odlok začne veljati 1. decembra 1968. St. 14-7/63 Ljubljana, dne 20. novembra 1968. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 262. Na podlagi drugega odstavka 45. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah (Uradni list SFRJ, Št. 49-577/66) in tretjega odstavka 29. člena zakona oTepu-Dliški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/ 65) ter na predlog republiškega sekretarja za notranje zadeve je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: Egon Conradi, načelnik sektorja v zveznem sekretariatu za notranje zadeve, se postavi za načelnika službe državne varnosti pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve s položajem republiškega podsekretarja. St. 111-15/63 Ljubljana, dne 12. novembra 1968. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije •* Predsednik: Stane Kavčič 1. r. 263. Na podlagi IV. točke pdloka o ustanovitvi štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike 31 — presek vodov in objektov v ravnini profila; — nadmorska višina terena in vodov tei vmesne razdalje med vodi. 11. člen Vodi oziroma bloki, v katerih vodi potekajo, so glede na material, iz katerega so zgrajeni, razvrstijo v operatu katastra komunalnih naprav po skupinah: litoželezni, jekleni, kameninasti, betonski, azbestno-cementni ter plastični vodi oziroma bički. 12. člen V evidenčnem načrtu in v profilih katastra komunalnih naprav se podatki o nadmorskih višinah vpišejo v cm. Dimenzije vodov se v podolžnih in prečnih profilih vpišejo: — za vodovod v mm; — za kanalizacijo v cm; — za plin v mm; — za tekoča goriva v mm; — za elektriko, javno razsvetljavo, telefon in telegraf se dimenzije posameznih vo'! iv nc vpišejo, temveč se registrira dimenzija cevi ali bloka, v katerih Potekajo; — za toplovod v mm. 13. člen Ta pravilnik začne veljati esmi dan po objavi v “Uradnem listu SRS«. St. 45-3/68 Ljubljana, dne 22. oktobra 1968. Republiški sekretar za urbanizem; Dipl. ing. Drago Lipič 1. r. 265. Na podlagi 2. točke 22. člena zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 27-211/68) izdaja republiški sekretar za urbanizem na predlog geodetske uprave Socialistične republike Slovenije NAVODILO o načinu in postopku za izdelavo in vzdrževanje kutastra komunalnih naprav I. NAČIN IN POSTOPEK ZA IZDELAVO KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV 1. Območja in geodetske podloge 1 Kataster komunalnih naprav se izdela in vzdržuje ob sodelovanju komunalnih in drugih delovnih organizacij na način in po postopku, ki sta predpisana 5 tem navodilom. Kataster komunalnih naprav se izdela za ureditveno območje naselja. Območje, za katero se izdela kataster komunalnih naprav, se po potrebi razdeli na komunalne sektorje. 2 Kataster komunalnih naprav se izdela in vzdržuje na kopiji veljavnega topografsko-katastrskega načrta s horizontalnim in višinskim prikazom zemljišč ter s prikazom parcel (evidenčni načrt katastra komunalnih naprav). Kopija mora dati kontinuiran prikaz celotnega območja katastra komunalnih naprav, ne glede na obstoječo razdelitev listov po katastrskih občinah. Za namene iz prejšnjega odstavka se veljavni topo-grafsko-katastrskj načrti po potrebi povečajo v ustrezna merila, ki so lahko 1 :1000, 1 : 500 in 1 :250. 2. Obseg katastra komunalnih naprav 3 Za pripadajoče objekte komunalnih naprav v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o katastru komunalnih naprav se štejejo; 1. pri vodovodu: zajetje, črpališča, čistilne naprave, vodohrani, jaški, zapirači, hidranti; 2. pri kanalizaciji: čistilne naprave, črpalne postaje, razbremenilnikl, jaški, požiralniki; 3. pri plinu: plinarne, plinohrani, regulacijske postaje, zapirači, sifoni in smerne (duhalne) kape; 4. pri vodih tekočih goriv: zbiralniki, priključne in črpalne postaje, jaški, zapirači; 5. pri elektriki: elektrarne, transformatorske postaje, jaški in nosilni drogovi; 6. pri javni razsvetljavi: prižigališča, jaški, semaforske omarice, semaforji, osvetljeni prometni znaki, samostojna svetila, nosilni diogovi; 7. pri telefonu in telegrafu: centrale, jaški, kabelski razdelilniki, govorilnice, kabelske hišice, kabelske ojačevalnice, nosilni drogovi; 8. pri toplovodu: toplarne (kotlarnice), jaški, kompenzacijski objekti; 9. za ulico, cesto in trg: vozišča, pločniki, kolesarske steze, parkirni prostori in druge površine. 1 Objekti iz 6. in 9. točke prejšnjega odstavka se na območjih, ža katera je predviden samo urbanistični red, ne evidentirajo. / 3. Operat katastra komunalnih naprav 4 Operat katastra vsebuje elemente iz 9. člena za-Kona o katastru komunalnih naprav. Operat katastra komunalnih naprav se izdela ločeno za komunalne naprave in objekte iz prvega odstavka 2. člena zakona o katastru komunalnih naprav in ločeno za komunalne objekte iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. 5 Osnovna enota operata katastra komunalnih naprav je ulica, cesta, trg ali pa naprava sama. Za komunalne objekte iz drugega odstavka 2. člena zakona o katastru komunalnih naprav1 je osnovna enota objekt sam. Posamezni komunalni vodi, ki ulico (cesto, trg) samo prečkajo, se štejejo za samostojno osnovno enoto operata katastra komunalnih naprav, če niso vključeni v enoto, ki jo prečkajo. Podolžni profili se izdelujejo le, če se za to sporazumejo zainteresirani organi in organizacije. Podolžni profili posameznih vodov se lahko prikažejo skupno za vsako osnovno enoto ali pa za vsak vod posebej; izdelajo se s pomočjo podatkov iz evidenčnega načrta katastra komunalnih naprav in s pomočjo drugih zbranih podatkov. 7 Karakteristični prečni -profili se izdelajo samo za ulice oziroma ceste. Položaj prečnih profilov se prikaže v evidenčnem načrtu katastra komunalnih naprav. 8 £a vsako osnovno enoto operata katastra komunalnih naprav se izdela poseben inventarni list. V inventarnem listu se vodijo zlasti tile podatki: 1. splošni podatki za povezavo med deli operata; 2. dolžina in presek vodov; 3. vrsta in število spremljajočih objektov za vsak posamežni vod; 4. površina ulice (ceste, trga) skupno in po njenih sestavnih delih (vozišča, pločniki, kolesarske steze, parkirni prostori, druge površine) ter podatki o materialu površinske obdelave (asfalt, beton, kocka, gramoz); 5. namembnost objekta; 6. organ upravljanja oziroma lastnik objekta. 9 Na podlagi podatkov inventarnih listov osnovnih enot katastra komunalnih naprav se izdela sumarnik inventarnih listov za naselje. V njem se prikažejo tisti podatki o komunalni napravi oziroma objektu, ki se dajo sumarno prikazati za celo območje katastra komunalnih naprav. 10 Pregledni prikaz situacije komunalnih naprav In objektov za naselje se izdela na podlagi podatkov iz evidenčnega načrta katastra komunalnih naprav. Pregledni prikaz vsebuje zlasti: — shematsko lego komunalnih naprav in objektov; — razdelitev in nomenklaturo posameznih listov evidenčnega načrta; — imena ulic, cest in trgov ter številke osnovnih enot operata katastra komunalnih naprav. Pregledni prikaz se praviloma izdela v merilu 1 : 5000 ali pa v večjem merilu. II. NAČIN IN POSTOPEK VZDRŽEVANJA KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV 11 Prijava spremembe na komunalni napravi oziroma objektu mora vsebovati splošne podatke za povezavo med deli operata katastra komunalnih naprav, podatke o spremenjenem stanju komunalne naprave in rok, v katerem bo organizacija dostavila geodetski načrt situacije po izvršeni spremembi. Geodetski načrt situacije naprave oziroma objekta po spremembi, mora biti izdelan v merilu evidenčnega načrta katastra komunalnih naprav oziroma v merilu načrta, v katerem se evidentirajo komunalne in druge naprave na območjih, za katera se ne izdela kataster komunalnih naprav. Ce za posamezne dele naselja obstojajo različna merila evidenčnega načrta, se geodetski načrt novega stanja po spremembi izdela v merilu, ki velja za večji del območja katastra komunalnih naprav. 13 Geodetski načrt situacije naprave otiroma objekta po spremembi se izdela na materialu, ki omogoča neposreden preris podatkov v evidenčni načrt katastra komunalnih naprav. Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ lahko zahteva, da se geodetskemu načrtu iz prejšnjega odstavka priloži tudi ustrezna izmeritvena dokumentacija, ki se po pregledu vrne organizaciji, ki je izvršila priglasitev. 14 Spremembe se sproti uvajajo tudi v sumarnik Inventarnih listov. Sumarnik se zaključi za vsako leto posebej s stanjem na dan 31 decembra. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15 Določbe 2. In 3. točke tega navodila se smiselno uporabljajo tudi za izdelavo in vzdrževanje katastra, ki ga o svojih napravah in objektih vodijo komunalne in druge delovne organizacije. 16 Dokler za posamezna naselja ne bo izdelan kataster komunalnih naprav, oziroma dokler ne bodo evidentirane naprave na območjih, za katera se ne izdela kataster komunalnih naprav iz 3, člena zakona o katastru komunalnih naprav, je za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ dolžan evidentirati prijave o spremembah in njim priložene geodetske načrte situacije po spremembi izdelane na podlagi obstoječih načrtov. Za namene iz prejšnjega odstavka se vzpostavi register sprememb, v katerega se vpišejo zlasti podatki o vlagatelju prijave, o nazivu območja, na katerem se je sprememba izvršila, o vrsti spremembe In o datumu predložitve prijave. 17 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 45-3/68 Ljubljana, dne 22. oktobra 1968. Republiški sekretar za urbanizem: Dipl. ing. Drago Lipič 1. r. Akti Ustavnega sodišča SRS 266. Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica ob sodelovanju sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Gor-šiča, Jožeta Pavličiča, Mire Svetina, dr. Mihe Potočnika in ing. Pavla Zaucerja na predlog Lovskih družin Domžale in Mengeš za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Kamnik o ustanovitvi lovišč na območju občine Kamnik po javni obravnavi dne 5. novembra 1968 odločilo: I. Odpravijo se določbe 1. člena odloka o ustanovitvi lovišč na območju občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8/67) ter določbe njegove priloge »Meje lovišč na območju občine Kamnik« (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 1/68), kolikor se z njimi spreminjajo meje med loviščem Kamnik ter loviščem Domžale in Mengeš. II. Ta odločba se objavi v »Uradnem listu SRS« ter Uradnem vestniku občine Kamnik. Obrazložitev : Skupščina občine Kamnik je dne 14. IX. 1967 sprejela odlok o ustanovitvi lovišč na območju občine Kamnik. Čeprav ima odlok naslov »odlok o ustanovitvi lovišč«, dejansko niso bil« z njim ustanovljena nobena nova lovišča, marveč je odlok v i. členu samo ponovil ustanovitev lovišč, ki so bila ustanovljena že dne 1. X. 1954 z odločbami nekdanjega OLO Ljub-ijana-okolica. Odlok pa ni pomenil samo formalne ponovitve nekdanjih ustanovitvenih odločb, temveč so bile v prilogi »Meje lovišč na območju občine Kamnik«, ki je po 1. členu odloka njegov sestavni del, spremenjene meje že obstoječega lovišča. Kamnik tako, da so bili temu lovišču pripojeni tisti deli lovišč Domžale in Mengeš, ki segajo na območje občine Kamnik. Sporni odlok torej dejansko ni akt o ustanovitvi lovišč, marveč splošni akt, s katerim je Skupščina občine Kamnik odvzela dvema lovskima družinama določene dele njihovih lovišč in jih pripojila drugemu lovišču. Razpolaganje društev z družbenimi sredstvi in torej tudi pravico lovskih družin do gospodarjenja z dodeljenimi lovišči ureja načelno 32. člen ustave SR Slovenije z določbo, da zakon določa pogoje, ob katerih smejo družbeno-politične organizacije in društva razpolagati z družbenimi sredstvi, ki so namenjena za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov in nalog organizacije. Državni organi smejo odločati v posamičnih stvareh o pravicah in obveznostih občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ali omejevati njihovo dejavnost, po 224. členu ustave SR Slovenije samo, kolikor so z zakonom za to pooblaščeni in v postopku, ki je določen z zakonom In v katerem Je vsakomur dana možnost, da bra- / ni svoje pravice in interese ter da zoper izdani akt vloži pritožbo ali kako drugo z zakonom določeno pravno sredstvo. Pogoje, ob katerih pridobijo lovske družine kot samoupravne organizacije na področju lovstva pravico gospodarjenja z določenim loviščem, in ob katerih se sme lovišče lovski družini odvzeti, določata temeljni zakon o lovstvu (Uradni list SFRJ, št. 16/65) ter republiški zakon o lovstvu (Uradni list SRS, št. 22/66). Pri tem je republiški zakon v 29. členu izrečno zagotovil nadaljnjo pravico gospodarjenja z lovišči vsem tistim organizacijam, ki so jim bila ta lovišča že dodeljena po prejšnjih predpisih. Ker so bila v SR Sloveniji vsa lovišča dodeljena lovskim organizacijam že pred uveljavitvijo novega zakona, je omenjena zakonska določba dejansko preprečila ne samo odvzemanje že obstoječih lovišč dotedanjim organizacijam, da bi se dodelila drugim organizacijam, marveč tudi ustanavljanje novih lovišč iz delov tedaj že oblikovanih lovskih teritorijev. Vsak poznejši akt o ustanovitvi lovišča v SR Sloveniji, s katerim bi se proti volji prizadetih organizacij ustanovilo novo lovišče iz delov že obstoječih lovišč, bi bil torej v nasprotju z 29. členom republiškega zakona. S to zakonsko določbo pa bi bil v nasprotju tudi vsak ponoven akt o ustanovitvi že obstoječih lovišč, ki bi imel za posledico odvzem dela enega lovišča ter pripojitev tega dela drugemu lovišču. S tem sicer ni izključena možnost posameznih mejnih popravkov v smislu 15. člena temeljnega zakona. Vendar je v takem primeru treba upoštevati določbo 9. člena republiškega zakona o lovstvu, ki skladno z 224. členom ustave SR Slovenije natančneje določa postopek za odvzem lovišča. Ta člen ne velja samo za odvzem vsega lovišča v primerih, ki jih predvideva 21. člen temeljnega zakona, marveč ga je treba uporabiti tudi pri morebitni pripojitvi dela enega lovišča drugemu lovišču, predvideni v drugem in tretjem odstavku 15. člena temeljnega zakona. V 9 členu republiškega zakona je izrečno določeno, da o odvzemu lovišča — torej tudi o odvzemu dela lovišča zaradi morebitnih mejnih popravkov — odloča za lovstvo pristojni svet občinske skupščine v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku. Iz tega izhaja, da se glede na 29. člen reubliškega zakona o lovstvu v zvezi z 9. členom istega zakona mejni popravki, predvideni v 15. členu temeljnega zakona, v SR Sloveniji ne morejo enostransko izvesti niti s splošnim občinskim aktom niti z odločbo o ponovni ustanovitvi lovišč, marveč le s posamičnim upravnim aktom, ki ga izda za lovstvo pristojni svet občinske skupščine, oziroma sveti tistih občinskih skupščin, ki jih je po odpravi okrajev v SR Sloveniji treba šteti za pravne naslednike nekdanjih okrajev kot ustanoviteljev sedanjih lovišč. Odlok kot akt o ustanovitvi lovišč torej nasprotuje 29. členu republiškega zakona o lovstvu, ker po tej zakonski določbi niso v SR Sloveniji več mogoči novi ustanovitveni akti, ki bi imeli za posledico enostransko spremembo že ustanovljenih in dodeljenih lovišč. Odlok kot splošni akt pa nasprotuje tudi 9. členu istega zakona, s tem v zvezi pa tudi 224. in 226. členu ustave SR Slovenije. Smisel 9. člena republiškega zakona je v tem, da se vsaki prizadeti lovski organizaciji na območju SR Slovenije zagotovi tako v primeru odvzema vsega lovišča kot tudi v primeru pripojitve njegovega dela drugemu lovišču ne samo možnost redne pritožbe v upravnem postopku, marveč tudi redno sodno varstvo v upravnem sporu. Obe navedeni obliki varstva pravnih interesov pa sta bili z izdajo odloka prizadetima lovskima organizacijama odyzeti, ker zoper odlok občinske skupščine kot splošni akt nista mogoča niti pritožba niti upravni spor. Ker je Skupščina občine Kamnik posegla s spornim odlokom v nasprotju z 9. in 29. členom republiškega zakona v pravico ražpolaganja z delom zakonito pridobljenega lovišča, nasprotuje odlok tudi 32. členu ustave SR Slovenije. Zato je ustavno sodišče 1, člen odloka ter njegovo prilogo »Meje lovišč na območju občine Kamnik« — kolikor se z njima spreminjajo dotedanje meje med lovišči Kamnik, Domžale in Mengeš — kot nasprotna 32., 224. in 226, členu ustave SR Slovenije ter 9. in 29. členu republiškega zakona o lovstvu odpravilo. Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije je ta odločba dokončna in obvezna. St. U 8/68-20 Ljubljana, dne 5. novembra 1968. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije: Vladimir Krivic 1. r. Izdaja Caaoplml zavod »Orado! Hat SRS- - Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraC — Tlaka tiskarna -Toneta TomSlfa-v* » Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake ste-'dUre — Uredništvo Id uprava: Ljubljana. Veselova 11. postni predal S79/VIT — Teleton: direktor, uredništvo, uprava m kn]is'> “ vodstvo: 70 701. prodaja preklici tn oaroCnln« ?3 579 — Čekovni ra{un 501-3-SI)