List 35. Gospodarske skušnje. Sadno drevje spomladi obvarovati pozebe. Dokler je spomladi ponoči zlo mraz, je sadno drevje zmiraj v nevarnosti, da ne pozebe. To se pa zamore le s tem odverniti, da gospodar cvetenje sadiinosnic tako dolgo zaderžuje, da se ni več zmerzline bati. To pa se takole zgodi: Mesca svečana ali sušca, ko je zemlja še globoko zmerznjena, naj se okoli korenin natrosi debelega gnoja, ki naj tako dolgo okoli drevja leži, dokler se je po-nočnega mraza bati. Ta plast gnoja stori, da se zemlja ne more otajati, in ker se zemlja ni ogrela, tudi drevo cvesti ne more, akoravno druge drevesa, okoli kterih ni bil gnoj naložen, že lepo cveto. Potem, ko ni mraza več, se odkida gnoj, da se zmerznjena zemlja pregreje ob toplem vremenu. — Ravno ta namen se doseže, ako se ob zadnjem hudem mrazu ledii okoli drevja naloži, led pa z gnojem pokrije, ki se odkida in preč dene, kadar se ni več zmerzline bati. v Živo apno zoper snetjavo pšenico. Veliko se je že govorilo in prepiralo zastran sne-tjave pšenice: od kod pride, in kako jo odverniti. To je sedajvprecej gotovo, da izvira od nezrelega semena. Če s setvijo gospodarji ne čakajo tako dolgo, da bi se popolnoma sozorila, se med zrelimi zernji pridela tudi mnogo nezrelih. Nezrele zerna pa ne zgube vse kalivne moči, ampak one kalijo kakor popolnoma zrele, — toda takrat, ko bi imelo klasje ple-njati in se zernje izdelovati, takrat jim moči zmanjka in namesti zdravega zernja se napravi snet. Več ko je tacih zern posejanih bilo, več je potem snetjave pšenice. Da je to resnično, poterjujejo tudi tiste skušnje, po kterih se priporoča, le staro seme sejati. Zakaj nek to? Gotovo le za tega voljo, ker, če je pšenica stara, tedaj delj časa v shrambi ležala, zgube nezrele zerna kalivno moč, in le zdrave kalijo; tako se obvaruje s staro setvijo snet. Ker si pa vsak gospodar ne more stare pšenice izbirati za setev, je živo apno po mojih in obilnih druzih skušnjah naj bolji in naj gotovši pripomoček zoper pšejnično snetjavost. Ako pa tudi apno ni vselej pomagalo, ni bilo apno krivo, ampak le to, da se ni pravo živo apno za to rabilo, ampak tako, ki je predolgo že ležalo in od vodenega zraka vgašeno bilo, je tedaj zgubilo svojo razjedljivo moč, tedaj tudi nezrelih zern ni pokončati moglo. Skozi 30 let sem takole ravnal, in prav srečen sem vselej bil: Za 5 vaganov (mecnov) pšenice, ktero vsujem na zlo zlo ozki kup, vzamem vere (kandlo) konjske ali goveje scavnice in polagoma in počasi polivam na kup spravljeno pšenico, v tem ko jo dva si nasprot stoječa hlapca premetujeta. Tako delam 5krat pore-doma; potem frišno žganega in drobno zmletega apna 3 bokale, tudi polagoma in počasi, potrosim po kupu, kterega hlapca spet kakih okrat premečeta, da se apno s pšenico dobro zmeša. Skozi 24 ur potem pustim pšenica 138 na kupu ležati in potem se vseje. — Na to vižo ne terpi pšenica ne naj manjši škode, če tudi se morebiti pred tednom ni vse jati mogla; le to je treba, ako delj časa leži, da se vsaki dan premeče. Korist žernika ali domačega mlina. Kolikor dražje je žito, toliko bolj se plača, če ima gospodar doma'svoj žernik. Gospodar si prihrani ž njim mlevšino, ktera nekterim mlinarjem ni nikoli dosti obilna, — tudi ne pride ž njim nikoli v tisto zadrego, ki se primeri, če da žita v mlin, pa mlinar vode nima, — poslom svojim, ki včasih pozimi nimajo dela, zamore s tim opravila dati, da mu moko meljejo. Med mnogoterimi domačimi mlini ali žerniki so tisti z mlinskimi kamni naj bolji, ker žito naj bolje zmeljejo, in ker si kamne lahko sam zbrusi ali pa po mlinarji zbrusiti da. Z žernikom, s kterim imata 2 človeka opraviti, se da v 1 uri 1 vagan žita zmleti. Ce žernik blizo 100 gold. velja, se to v velicih gospodarstvih v malo letih splača. Zoper mravlje. Gospod Lepstanski so nam dali na znanje, da mravlje se od mladih drevesc odženo, ako se jim steza s svinjekom Lsvinskim gnojem), pomešanim s človeško vodo, zadela. Quod est probatum — ali pa morebiti: quod est probandum? Tečnost mnogoverstnih jedil. Po natanjčnih kemijskih preiskavah se je zvedila tečnost ali redivna moč mnogoverstne hrane. Ta znanost ni prazna reč, ker nam kaže prav za prav vrednost različnega živeža. Za mero druzih jedil je postavil učeni kemikar m a ter no mleko in po njem je povedal: koliko teknejo drugi živeži mesni in rastlinski. Če namreč materno mleko zda za 100 rediv- nega soka, med živalsko hrano: tedaj zda kravje mleko za 237, „ „ različni sir za 331—447, „ sirova suha gnjat za 539, a „ kuhana „ „ za pO/, „ „ rumenj ak jajčji za 305, „ kuhano golobje meso za 6551 „ „ „ ovčje „ za8oJ, „ „ „ telečje „ za 911, 4 „ „ goveje „ za94<ž, med rastlinsko hrano: „ „ krompir za 84, „ * „ repa za 106, „ n turšica za 125, „ „ beli kruh za 132, „ „ pšenica za 144, „ „ černi kruh za 166, „ „ gobe za 201 do 289, „ ,, grah za 238, „ „ leča za 276, „ „ bob za 283.