po^rnina ploCano v gntovtnS
Domoljub
V Ljubilanl, iS. avgiuata 1937
Zločinsko delo
JNSarska gospoda, ki je bila dolga ieta vajena z biči gospodariti nad hrbti brezpravnega ljudstva, se kar ne more sprijazniti s tem, da bi smel poleg nje že kdo dragi vladati v Jugoslaviji. Grenkega in trdega kruha opozicije ti ljudje niso vajeni jesti. Trdnost in dolgotrajnost sedanje vlade jim gre iz dneva v dan bolj na živce. Neprestanim prerokovanjem liberalnih magnatov, da bo vlada padla »že prihodnji teden«, danes niti najbolj lahkoverni pristaši vej ne verjamejo. Treba je bilo dobili močnejše sredstvo, ki bo moglo omajati sedanjo vlado. Ia res so ti ljudje zagrabili za najbolj nevarno orožje, ki re3 lahko razrahlja temelje vsake države, zlasti pa take, kjer žive ljudje različnih veroizpovedi pomešani med seboj: sprožili *o verske boj«.
Kako framasonstvo, iz čigar okrilja sc je rodila tudi naš.:« JNS, ceni katerokoli vero, je znano že vsakemu Otroku. Ne gre framasonons M to, da b; n. pr. branili pravoslavje, ki jim je ravno tako tuje kot katoliška cerkev ali pa turška vara. Vendar pa so verska čustva in versko prepričanje pravoslavnega srbskega naroda ti ljudje spravili v središče političnih bojev. In to ljudje, ki ob vsaki priliki poudarjajo, da se vera !K stne mešati v politiko. To se je zgodilo, kot »no že zadnjič omenili, ob priliki skupščinske debate o konkordatu, to se podtalno nadaljuje med narodom še sedaj, ko je skupščina konkor-daiže sprejela. JNS je delikatna verska vprašanja grobo izrabila v svoje politične namene, troajoč samo en cilj pred seboj, kako bi strmoglavila sedanjo vlado in se sama povzpela na oblast ter »vladala« po že znanih metodah.
Ta zloraba vere v politične namene je bil dobro pripravljen političen manever. Vse, kar "■obi v JNSarski rog, dela in govori po točno določenih navodilih in laže tako brezstidno, da marsikoga v resnici premoti njihovo na videz •'!«> prepričevalno govorjenje o nesreči, ki bo "ašo državo zadela po konkordatu.
Kako govore?
Med pravoslavnimi Srbi so raznesli pred-!®em lažnive govorice, ki tam največ zaležejo. j* se bodo morali odslej Srbi krščevaii, poro-ul in Izkopavati po katoliškem obredu, da wdo podrli ali vsaj zaprli vse pravoslavne cer-yt, da rtihče več ne bo smel imeti svoje krstne ,ve> da je papež plačal ministrom eno celo milijardo (ti), ker so dali konkordat na glasove, in da bo obratno naša država morala ™rajtovati papežu leto za letom neznanske ™ ijonc davkov itd. itd. JNSarji, zlasti sloven-
so se vsa leta po vojni trudili, da bi Srbom ""Oličane naslikali kot strašen bav-bav, ki se P ie treba bolj bati kot samega bognasvaruj. 10 obrekovanje je v marsičem rodilo sadove.
Danes v resnici naietite med pravoslavnimi v Srbiji na ljudi, ki imajo o katoliški cerkvi iti veri strahovito zmešane pojme. Ni čudno, če so sedaj, ko so verska čustva pravoslavnih razbi-čaii s političnimi demagoškimi frazami, ti postali nervozni in da pričakujejo strašnih posledic za svojo vero, ki bodo nastopile po sprejetju konkordata. Le modremu in odločnemu nastopu državnih oblasti se imamo zahvaliti, da ni prišlo do česa hujšega. Napačno bi bilo, če bi kdo valil odgovornost na pravoslavno srbsko ljudstvo. Ono je nedolžno. Krivdo za nevarne verske boje, ki sc pojavljajo, nosijo JNSarji, ki se jim je posrečilo pritegniti na svojo stran del višje po-litikujoče pravoslavne duhovščine z nadškofom Dositejem na čelu. Mimogrede povemo, da je Tiitropolit Dositej sin katoliških staršev in da se kot tak lahko mirnega srca postavi v isto vrsto z našimi JNSarji.
Tudi pri nas doma širijo JNSarji o konkordatu gromozanske vesti. »Kmet. list« se na primer zgraža nad tem, da bo cerkev dobila nazaj po Jožefu II. oropane gozdove, ki sedaj državi ne donašajo skoraj nobene koristi in ki jo tudi poslej ne bodo. Zanimivo je, da se nad tem zgražajo ljudje, ki so pred par leti, ob slavni agrarni reformi, pustili, da so nemški tuji knezi in baroni obdržali tisoče in tisoče hektarov zemlje več, kakor je to določal zakon. Dalje se širijo govorice, da bodo katoličani morali odslej plačati cerkvi velikanske davke, tako po 30 din na glavo in leto najmanj, da bodo dobivali duhovniki plače kot vseučiliški profesorji, da bodo škofje nastavljali uradnike in leblajtarje v dr-
SO • Siev, 33
žavne službe in ne vem kaj še vse, Slovenska JNSarija se tudi tu drži gesla: Lažimo, krepko iažiino, vedno bo nekaj ostalo! Če je laž še tako debela in bedasta, vedno se bo našel tu ali tam gimpelj, ki bo nasedel.
In kaj da konkordat katoliški cerkvi v resnici? Nič drugega, kakor enakopravnost, z drugimi veroizpovedmi v naši državi. Šest milijonov nas je katoličanov in nihče nima pravice odrekati nam to, kar je država prostovoljno dala pravoslavnim, pa tudi luteranom, judom in turkom, ki žive v naši državi. In ravno to ne gre JNSarjem v račun. Oni hočejo, da bi bili katoličani manjvredna roba, s katero bi oni lahko po mili volji barantali in nad njo gospodarili.
Najbolj zloben je očitek o gmotnih koristih, ki jih bo od konkordata imela cerkev in duhov šcina. Slovenci že itak predobro vemo, kak® radodaren je Belgrad, kadar je treba dajati denar v prečanske kraje. Prav gotovo vemo, dat se zlasti gnjojno stanje slovenske katoliške duhovščine in cerkvenih ustanov s konkordatom ne bo čisto nič zboljšato, rsje še poslabšalo. Sa| zaradi tega konkordat tudi ni bil sklenjen. Cerkev ne mara bogatih duhovnikov, kajti le, duhovnik-revež bo razumel vernika-reveža, ka-koršniii je naša dežela prepolna.
Prijatelji, nc nasedajte vestem, ki jih naši narodni in verski sovražniki zadnje čase zločinsko širijo po deželi. Kača, ki ji stopiš na vrat, se zvija in pika, kakor more. Propadajoča JNS, ki životari le še od skomin, tudi poskuša vse, kar ji pride pod roke. Vse kaže, da je bil poskus, zanetili v naši državi verski boj, zadnji a.(Sut,: ki ga je izigrala in zaigrala.
Politična zrelost
V zadnjih mesecih smo v večih člankih razpravljali o delu in o nalogah poslancev. Povedali smo, v čem obstojajo njih dolžnosti ic — kljub nekaterim zameram — orisali tudi lastnosti, ki jih mora imeti dober poslanec. Sedaj gremo lahko v teh razmišljanjih dalje in postavimo trditev: kakršni volivci, tak »jih poslanec.
Res je, pri zadnjih dveh volitvah je bila zadušena vsakršna volivna svoboda. Ljudstvo ni moglo saino svobodno postavljati svojih kandidatov ter jih izvoliti za poslance, temveč so jih po nalogu diktatorske vlade izbirali na-
Vsaka slovenska liiša dopisuje na dopisnicah SV. CIRILA in METODA. Na vsaki pošti samo Din T—.
vadno okrajni glavarji in nato tirali ljudstvo,; da jih je moralo voliti.
Resnični slovenski voditelji so tedaj po! sklepu najuglednejših ljudskih zastopnikov, proglasili abstinenco, to se pravi, proglasili so, da se zavedni možje volitev spioli ne udeleže, temveč naj mirno ostanejo doma, kajti pod našo častjo bi bilo, da bi volili vsiljene* poslance, ker bi s tem odobrili vse postopanja! tedanjega režima in se izjavili, da smo zadn* voljni s takimi kandidati. O proglasitvi abati« nence tedaj sicer nismo smeli pisati po listih' in govoriti po shodih, ker je bila zadušena vsa-* ka, tudi najmanjša svoboda, vendar je v res« niči vedela prav vsa Slovenija o tem.
Na čast našega ljudstva moramo poudariti, da se je znatna večina držala prav možato itt da so ostali doma celo mnogi taki, katerim je težim lahko občutno škodoval, n. pr. mno^l
1«
.dčai	deli SIcvcrae m m
naravnost odlikoval: po «t«j u vedno«:. s niikar ae mbm&* zak-va-i resnic«, m se pakaMfi seaog: kr*,: is mnogi jKsaaMasfc.*;: ji rpra*	«feaiw?«žae *■»
V Mka kraje j« J«s»e! skriva- si voSSit mti. ki tbfl	pr: sata* pcx£&tgs is
se n tare; » Mlo bati	nšžesso- «® fi
TTCTritafi, safag »e š*i	i«	& Ia
stegnila s*tora nbstaeaea škodovati ntt<tt ireeaa s*aa. to as skal siaibo. Pri 3»dai:n"«®a iisraševiavo m ie izkazala. di * bil ta agr> i»r_. sa iele r — tre"^ein razreda assjrisc šole Taki. č«i>rav mfd* aek®t3s« mxm kričečih premerov hi MEti« laike še aa ilatase. ko so šli rteodriraj imetje. samostojni ivirt-mik.; i iipckojeac: itd... katsria; ksač&o nainrk ni	do živega i« tak« nasilje. Zlasti
cš&Bslš£ai delavci, ki .s® sicer oita zadi &*>-koaiiM t«-' »o st konca jezika taki radikali« levičarji, t® se pokazali za velike zajce, da se r*p;šea» še kaa kaišefa.
Ponekod so se tadi ssožje. ki so stali popre* leta ia ktz t prvi naših vrstah aidttttiii TtŽITES at kljub vsem prepratevranjem celo agi-tirai: za naihajše nasprotnike dartaitn iz nastavnega razloga, da bi dobili od tedanjega rtšrirzi. kak tisočak za popravila potrebno cesto ali p& neka j vreč koreze za st» občino Skratka: mec sažatimi vrstami našega Sjsd-stva je bilo žal todi S« preveč strahopetcev, aebičaežev ia pa radi. ki niso znali ali sušo ko:»-.i pouaiti preseaa narodne discipline r Eiitei^i časih- s čemer so zelo škodovali Bglede '.r. ndarai siii našega naroda.
Da je centralistični program JKS ia njenih bratcev sesreča za vso Jugoslavijo, za naš sloveadrii narod pa prava katastrofa, io dokaza« vaa rasa povojna zgodovina, saj &mo prišli na ni strani ob celo vrsto najosnovnejših svoboščin, aa dragi strani pa na beraško palico. Vaeh povojnih 19 iet se pri oas »asareč v bistva vlada že po programe, kakor ga zastopa danes Kramer-Pocljeva JNS. Zakaj tege nesrečnega političnega sistema, ki se je začel f« 1. 1919-, ki s« je slovesno ustoličil z vidov-dansho ustavo in ki ee te potem razgalil v v*«i »voi: odnrnastj as škodHivosti za časa diktatur« do danes še ni bilo mogoče vreii? Iz cmostavaega razloga, ker fe dobiva.! tndi sa Slovenske«, vedno sekaj pristašev, ravno do-
da »o m povojna leta mo0i iesieti v bešgrajskem narodne« predstavništeB tadi r&zsd K-razoeni. Psdji in »ličsi. katere «<3 pote« veleErbske vkde klicale v svoio sredo, da so s zastopali-, tass Siaveoce.
Ako bi naš slov enski narod pokazeva! r povojaib felfts vedno tak odložea is eaodašcB odpor, kakor bi b3c potrebo, vsaj tciikeja kot. a. pr. Hrrabe, ai verjetno, da bi se M vzdržal do danes. Tako je pa vk» povuiua leta en aei naief a naroda Maptrral	ccstra-
liz«Bti. a drajji del se obeša! iirvaiko K«jen. * Sesroer je HU trdr.a slovenska enotnost csl&b-Fjcoa is vsak t^ko škotUjžvi in protaslr^vesv-ski reBa lakko Au&S oa Sloreisslf.e« paoiž-ae sloge' it! prjganlače. Ia ta Be«»Di»ost aas slih; še dace.t.
Vsak je saia svo^c ereoe kovač, prarri pre-|ovor. To velja tsiK za narode. Ako je glasova! za vidovdassko ustavo ia ako ima do daBašxte$a dne priSko »zastopati« sat v Bd-j|3'««lo. se ae jezimo aaai, temveč sa ta(le. ki so ga v Belgrad posiaK m dokler bomo po-Slisli v P-t^rad kaSrorarckoK Pne£e, m k« drugače. V«5 -neme. kie nas žnli čeveS is mem-da ni siti eaega Slor>et,c« več. ki in ne vedel
o gosifi prois
Te dai je hale- v Bs^grača s&«ti-vasqe JK2-aa katerem fe foror« t«& jašakSer Jwtta»>i:„ Jaak?ri£ se j« ŠsjesS s pwlag»L-sv. irv:ley«5i&e«g» sabora. Sri »e. kak ar zcaso vsem prar&Uar^aii ma:.i»tro®t. k: so gkst>iaa a koskeeda: v ikapščin:, cdvzeS Mf-katere cerkvene časti. Delal je. da ga boli. ki-iaw mu«, 4kk< mrsasi z&z&tk poti-tifeft; SaiTigiaster 5r r*za2i poE^iMl Spete-kstov atšli tndi dva do tnje aritierej: is nekai daboršcase, ki »o aapraviS, kar je bilo eo sedaj v zgodovin: pr&v®d*»ja acasaco. Ul tc kazes sprejmemo s čisto vestjo, ker ne prihaja od sat: od prav osla vse cerkve, temveč od politični!: nasptoinikoi dveh aii treh pravoslavnih škofov, ki so se postavili ca čelo po-kre-tu vsea aeoj.&čia odpadaikov. ateistov, ko-jtoasiistiW in pod&bno. morajo postit: braniki pravoslavja koatosist: b ateisti, potem je prsvcsiavje na smrtmi postelji, Rusija nim je za i o najboljši dokaz. Lansko leio se® pred božičnimi prazniki poslušal na radio ruskega komunističnega agitatorja, ki ie dejal V teci kraju je bilo nekoliko samostanov, ki nao jih preuredili r hleve in svinjake namesto popov
! so sedaj tam lepe svinje in lepa goveda. To je j
!
jKrnija	v ^agieffli ssjsw ni pra««t,2vis.
AS »e U fcio	f* bi dotitci irb-
skš škofje hnaSi, da bi s« tak: sjivredntii m piklatffi » mSo cerkev ša je as dtrsaili ter pripravljali položaje za svo-ie grdobiie. Dol-vsakega siveskegs drfcififeaa je. i- S-roko odpre oči. d« vidi, kako » taka j dasaiag nramki prevosiavja sanče^o catk^v, ki »o jo io vf-eraj napadali. Ml »»»tramo sebe za največje branilce pravoslavne cerkve ia ne bomo dovolili. Aa bi se pretvsajaLs v popiiitt poh.ičjih fesA. Vabimo nit Ijadsiro. d? pri vstopu v cerkev odloli svojo politično toge. da vstopa v hrana božji z edino željo, da zaoli iiogs, Pr«. priiarii no, da to naši politič-a- aasprotniiii todi na tem polja zgubili bitko. — Zanimivo je. da se je pridruiU naaprotafkoa Mdanj.e|a kcaikordaia. torej razni® sv obodajajcarjcoi, »teistosa in kosutaiatom s svojim pisanjem tudi iKaietiki lisi -.
Tndi če m bi osefeae venkega čatt, Jm HtUia, da ie eaa >s.m*4	visdarskik se-
log krepitev verskega čustva, k« t* to t astro po MBtogi feadbi edea izmtc4 stajseooMjsili brt-aikev pred kosotaimsara. ilzjava + kraiia Alek-sand-a franc. književnika Ckirles Leoiseau.]
ne&reea v pe
Canopisje dobi?« vedno itnš^h poročila o vulkanskem izbruha, ki jc c|»asi«čii kraj Hcae, jažaosjifiadiso cd	Reuterjev po~
roče»-aiec pravi, da »o bila ie dne i. avgusta saaatesi* bližajoče se nesreče, ko je pokrajino pretresel potresni ssmek, ki ura jc sledilo votle grajenje nekje iz globin remije, aa to ps sope! rahli, drag dregesiu sledeči Miniti. Tri det pozneje je sledil bad pot rej t par mcltinai sunki, ki so povzročili hada razdejanja. Nekai ur po potrese pa se ie začela valiti gorečs lava iz zemeljskih odprtin in zalivati okoijšce nižine. Nastala je. prava piamieča reka, dolg« kakšnih tO km. ki se ie kot ognjena kača vila naprej po dolini in nekaj vasi tako hitro zalila, da nikdo ni imel možnosti da zbeži in si reii življenje. Tamkaj iežšjo starodavna kitajska mest« Tnngob. Tsining. Tungput. Poročila govore, da so popolnoma uničena. Pocebco mesto TatMfnh je trpei« sa od njega tako rekoč
prav natanko, da je treba današnji centralizem isrnvaii prav do korenin, ie hočeaio priti kdaj zopet na zeleno vejo, a to se bo zgodilo šele tedni, kadar bo ves narod eaodukio in ne-omajne. to zahteval pa če bi bilo treba is. le zahteve tudi prehodno pre.nai&ti kake žrtve. Brez bojev ia žrtev še nikoli ni bilo nobenih zmag Irce so pognali z njih remije, škorci uni-iffi so jin jerik, pobijali so jih v množicah itd., a jrikoK jfls nis>o akiraili zato »o zmagah '' ■ •• '«».»• » ■•» <f--Vv• -. Pri na? so s« ntoofi dal; preaiSJBiti z nekaj vrečami koraze. trepetali ao zaradi r.fafb sinov, ki prodajali še platsa zadaj, širokcmstil: so le, dokler jim ni sribče aičesar hotel, a čini je prišla resn*. ura, »o potkaiH mjo »»».vedasrait« daieč pod po-»teijo ia se globeko klanjali svojim vniptovn. Zato se ae čadinte, da sa» prMti tja. kjer smo ia če je aai boj tako zelo, zelo težak
ničesar več ai oetalo kot lup razvalin, ki jih je delossa šalila goreča kva. Število mrtvih rasi a biti sskso veiko. Pvutf^jbstost: pa !»s<' mane Tudi vsa potia daleč naokrog po pokrajini so uničena io letošnja žetev pokončan«, tako da je lakota asiibeias. Veiiko vasi jt popoinom« odrezanih nd ostalega sveta in nikdo ne ve, kaj se je tan&aj zgodilo. Zaradi p«-tre« s« usahnili tudi š!«iiiai vodni izvirki-tako da je nastopilo še p>oa»a»jkaaie pitne vade, kar deia nesrečo še nn^o bojšo. Očividci, ki so pf i bežali iz opustošeaih krajev, pripovedujejo, da s« j« ponekod odprla zemlja, t"03 mesto lave so iz odprtja siknili strupeni Prebivalstvo beži na vse sirarni v velikem s!r>-hu. Pomoči ni od nikoder. Oblasti auuaio v rokah nobenih sredstev, da bi andjse prvo pom°c in so same popolnoma zbegan«. Velika nevarnost je. da n« izbruhneie kužne bolezni, ker nikdo poginulih živali, k: »a jih ubil« ruševine, niti človeških žrtev, ki ležijo pod razvalinami podrtih hiš, ne spravlja stran, tako da ia lastnipijajo vodovod« in vodnjake. V Sa"' gaja s.» iftOM«ask» zastopstva v veliki naglic' uredila prvo pomoč, toda ta prihaja počasi, ker ni pravih prometnih sredstev in ker Pr*stra" icr.i domačini ii aesrečne pokrajine nočejo n'c slišr.ti o tem, da bi se vrnili w pri reševalo«« delu pomagal«. Potresni tanki so nehali- i«u' lava sc je ustavila in se ohlajaje. Toda nav«>c temu nikdo noče t »peklensko dolino-, preplašeno ljudstvo prtfakuje novih n4'-' Nankinška vlada ie obljubili, da bo poslal« vojaške četi-.
SI»r«BsU kfcteli&ka iraiiBS kup«!« ia »j»»r»Wia llojtisak* st. Ciril* M««4s, N* rs«ki mm« »»*
_ Stev- 33 ------------------->PQM0LJUB!llne ts-	1937.
KAJ JE NOVEGA
zahvale
Pet dni potem, ko mi je pogorela hiša. sem dobil od uprave »Domoljuba«' podpore en ti-ioč din. Za izredno hitro šrplačarso velikoduš-50 podporo se upravi iz »rta zahvaljujem. Ta podpora mi je bila edina rešitev v veliki stiski. Saj nisem bil žal nič zavarovan in ob času nesreče sein bil btez vsakega denarja. Skoda, da kmet nima kaj več takih prijateljev, kot mu je »Domoljub«. Ker šele eedaj vem, k&k revež je pogorelec, zato kličem vsem:
Floriiana svetega častite, vsi -Domoljuba« naročite, plačati ga ne pozabite I
Žarka Franc, hišar, L r.
osebne vesti
d Kraljica Marija je z obema kraljevičema prispela na Bled, kjer je zbrana sedaj vsa kraljeva rodbina.
d Nadškof dr. Aat* Baner se je vrnil z bolezenskega dopusta iz Stične v Zagreb, d Ljubljansko Marijaaišč® ja dobilo nove vodjo. Osrednji upravni svet Družbe sv. Vincencija Pavelskega je poveril vodstvo Ma-rijanišča g. dr. Jožu Pogačniku, uredniku knjig Družbe sv. Mohorja in kaplanu v Trnovem v Ljubljani. — Čestitamo!
in France iclcicc
epedjalist za pljučno bolezni in tuberkulozo, SC 8e »rešeni t Cigaletovo ulico t/I poleg sodiš.««
d Škola Simeona is Sabca je sprejel oni lorek na gradu Brdu pri Kranju knez namestnik Pavle. Ta pravoslavni škof je dobil P" znanih demonstracijah v Belgradu, naperjenih proti konkordatu, manjše poškodbe.
d Dr. Hubad Iran, zobozdravnik, Škofja-ioka, zopet redno ordinira.
<1 80. godornt dan je obhajala te dni Mafija Sesek roj. Vavpetič, mati g. kanonika Ivana Seska v Novem mesta.
domaČe novice
a Pogovor rta banski upravi zarodi ujm. Pretekli teden jo ban dr. Marko Natlačen skli-«1 na banski upravi sestanek vseh naeelni-k»v. Obravnavali so vprašanje, kako čimprej jn čimbolj uspešno pomoči krajem, ki so jih letošnje poletje zadele ujme, kakor toča, vi-JJ®rii in povodnji. Sestanek je pokazal vso Mločnost hanske uprave, da se čimprej pri-ne pomoč tako zelo prizadetemu prebivalstvu. To se je deloma že zgodilo, v pri-"Miijih dnevih pa bo banovina po svojih možnostih še napravila svojo dolžnost. .Jn d Dekliškega dne v Mariboru se ie ndeie-f'° «ne 13. avgusta nad 3000 slovenskih de-Jlet « lavantinske škofije. Več kot 1200 mla-je bilo pri skupnem sv, obhajilu. Službi
Krasno ilustrirane dopisnice sv. Cirila in Metoda najcenejše dopisovanje m vsukogar. Na vsaki poŠti samo Din 1-.
božji so sledila zelo lepa predavanja. Sploh je bil ta dekliški dan zelo dobro organiziran in je v vsakem pogledu izvrstno uspel. Dr. Korošec je poslal sledečo brzojavko: »Dekliškemu dnevu želim najboljši uspeh in vse zborovske najlepše pozdravlja dr. Korošec.« Dekleta so voditelju slovenskega naroda odgovorila: »Tri tisoč slovenskih deklet, zbranih na dekliškem dnevu, pozdravlja velikega prijatelja slovenske mladine ter mu žele božjega blagoslova.«
d Državne podpore za šolska poslopja. Na posredovanja obeh slovenskih ministrov je prosvetni minister odobril podporo za dograditev šolskih poslopij naslednjih šolskih občin v Sloveniji: v I.učah v gornjegrajskem okraju 10.000 Din, v Novi Štifti v gornjegraj-skem okraju 5000 din, v Črnučah, ljubljanski okraj, 10.000 din, Vrhpolje, kamniški okraj, 5000 din, v Mohorjah, kočevski okraj, 5COO din, v Zgornji dolini nad Tržičem. kranjski okraj, 5000 din, v Ketečah, škofljeloški okraj, 10.000 din, v St. Jerneju, krški okraj, 10.000 dinarjev, v Malem Slatniku, novomeški okraj, 5000 din, v Grosupljem, ljubljanski okraj, 10 tisoč dinarjev, v Planini-Rovtarskih Siberšah, logaški okraj, 10.000 din, Laze pri Planini, logaški okraj. 10.000 din, v Krogu, mursko-soboški okraj, 15.000 din, v Železni gori, ljutomerski okraj, 10.000 din, Bled, radovljiški okraj, 20.000 din, v Topolščiei, slovenjgraški okraj 10.000 din. — G. prosvetni minister je na veliko veselje slovenskih katoliških staršev podpisal odlok, po katerem smejo odpreti prvi letnik učiteljišča Uršulinke v Ljubljani in šolske sestre v Mariboru. Vsaka po 10 zunanjih in 10 notranjih gojenk.
d Kad tri tisoč ljudi se je zbralo preteklo nedeljo na prosvetnem taboru v Velenju. Pozdrave sta poslala tudi ban dr. Natlačen in minister dr. Krek.
d 2000 otrok se je zbralo pod vodstvom svojih katehetov v ponedeljek dne 9. avgusta na taboru šolske mladine pri Sv. Ani v Slov. goricah.
d V mnogih hrvaških mestih so bili te dni evharistični kongresi, ki se jih je povsod udeležila velika množica vernikov.
d Zaradi nenravnostnega obnašanja it-letnikov na Jadranu, je poslal krški škof dr. Srebrnič protestno pismo banski upravi v Zagrebu. V tem pismu škof poziva oblasti, da napravijo že enkrat r?d.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefovs* voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ost. re®. a. tir. 80174/35.
d Vrata mu pokažite. Neki neznani potnik se je te dni pojavil v Kamniku, ki prodaja in vsiljuje posebno mladim gospodinjam male zavitke, v katerih naj bi se nahajala zdravilna smrekova sol. Tako je neka mlada žena, ki je pri tem mislila na svojega moža, kupila en zavitek v dobri veri, da je v njem res omenjena sol. Ko je to povedala možu, je on takoj napravil preizkušnjo, ker se mu je ta vsebina zdela nekoliko sumljiva. Vzel je malo te soli, jo polil r. mlačno vodo, ki je
pa postala takoj barvasta, in ugotovil, da jo to popolnoma navadna soda, ki jo sicer tudi rabijo gospodinje, pobarvana z nekim barvilom in nekoliko parfumirana. Ta mala količina »ode je stala 12 din, dočim z zavitkom vred ne predstavlja vrednosti niti 50 par. Zato gospodinje pozor in ne nasedajte sleparjem.
d 60 milijonov škode. Pod tem naslovom piše glede zadnje vremenske nesreče »Trg. list« tudi sledeče: »Za majhno Slovenijo pomeni 60 milijonska škoda pravo propast. Zakaj slovenski kmetovalci niso izgubili samo 60 milijonov din, kolikor so biii vredni od nevihte uničeni pridelki, temveč bodo morali plačati še milijone in milijone za nabavo živil iu krme, ki so jih nevihte uničile. Skoda je torej dvojna. Ta škoda pa je tem bolj občutna, ker ja zadela slovenske kmetovalca bas v času, ko so eene kmetskih pridelkov visoke. Ze itak bi morala Slovenija letos plačati za svojo prehrano več ko druga leta, sedaj pa bo morala plačati še toliko več, kolikor znaša od neviht povzročena škoda. Sloveniji treba nujno pomagati z velikimi javnimi deli.
d Kmetica je na ladji povila. Na rečnem parniku »Toinislav« je te dni rodila kar na krovu zdravo moško dete kmetica Marija To-pličaninova iz Bačkega Petrovega seia. To ja bil za potnike vsekakor nenavaden dogodek, ki je tudi poveljnika ladje razvnel tako, da bo na reki rojenemu otroku za botra. Krstili pa bodo tega malega mornarja na ime To-mislav, kakor se imenuje ladja.
d Jugoslavija šteje 14 milijonov prebivalcev, od teh je 6 milijonov pravoslavne vere.
d Znana veliko U&hrovo hišo v Ljubljani je kdrašifa mestna občina za 3,600.000 din.
d Plemenske kobile še zamenjavamo. V Belgrad jo dospela bolgarska komisija, ki bo prevzela na posestvu Ljubičevo 10 plemenskih kobil in enega žrebca v zameno za isto število plemenskih kobil in žrebcev, ki jih je dala Bolgarija pred kratkim Jugoslaviji.
d Poceni nevesta. Za 100 din in za enega osla je prodal ženo neki Ajdah Ačifovič
Stroj »11 snalenjn in likanje čevljev na električni pogrni so iznašli,
Učiti načrt4 ljudske krnite
ft
francoski ljudski Irontarji. popolnoma od-vissu od francoskih komunističnih učiteljev so postavili nedavno »Sedeče zahteve:
1. Svobodo poučevanja je treba okrnili Edino država ima pravico ustanavljati šole in v njih dajati pouk. To se naj Uvede postopno. 2. Zaenkrat je treba prepovedati obstoj ali ustanavljanje zasebnih šol v krajih., ki štetero ananj kakor 2 000 duš. — 3. Vse šole. ki so v kakršnikoli zvezi z redovniškimi dražinami. se morajo zapreti. — 4. Glede srednjih šol je treba takoj ukiniti vse zasebne sred s je šole, kjer s« pouk daje aa verski osnovi — 5. Na državnih srednjih šolah je treba takoj odstraniti duhovnike, okrniti boži« služIte in krščanski nauk (ki se je do sedaj pocčeval neobvezno Izven rednih šolskih ur) m se imajo odstraniti vsi verski znaki. — 6 S posebnim zakonom je
treba doiofrti, da j« »laičnosU fbrerverstvo) pokbcsta doižaost vsakega ačiteifa. 1. Potemtakem je treba odstraniti vse učitelje, ki so izven Šole morebiti v kakšni zvezi z verskimi združenji ali se udeležujejo verskih obredov. — 8. Državnim uradnikom je treba predpisati, da morajo svoje otroke pošiljati izkljačao v državne šole. — 9. V treh osvobojenih depar-tementih (banovinah) Alzacije Lorene je treba pieosnovati učiteljišča, ukiniti verski pouk v šolah, odstraniti vse učne moči, ki pripadajo redovnim družinam, iztrebiti iz učbenikov vse, kar spominja ua vero in verske dolžnosti in končno strogo nastopiti proti duhovščini, ki hi se zoperstavJJaia ilašciziranju« (brezverski preosnovi) ljudskega in srednjega šolstva. — tudi v Jugoslaviji nismo brez neke ljudske fronte, ki se tajno organizira in pripravlja pod raznimi nedolžnimi firmami podobne načrte.
iz Kosovske Mitrovice. Pred letom si je kupil nevesto, za katero je da? o«!a. Kmalu po poroki pa je moral k vojakom, odkoder se je vrnil pred nekai dnevi šu izvedet, da rr.u mlada Zada. medtem ko je nosil suknjo belo, ni bila zvesta. Zato je poklical njenega so-gspšnika. ga parkrat potlačil v hladni Ibar, potem pa mu prodal ženo, za kar je dobil eae^a osla in 100 din S tem je po balkanskem mišljenju opral sramoto in še nekaj zasluži!, kakor se pri kupčiji spodobi.
d Blagor jim. ki bate in papriko jede. Cel voz dinj (jedilnih bne) t* SO din in 100 kosov paprike za 1 din dobiš na trgu v Banjaluki.
d Kako pa prt aot? Pristojna oblast v Tirni!« v ftelni je dala po sedniji zapreti kopališče d> Chiateoa as pritožbo naroda, ker so kopalci plesali v ki>p»Imia oblekah, kar je prepovedano. Kako pa pri nas z javno nravshre-nostjo v primorskih ir» drugib kopališčih?
d Obrisa Zidani mest se imenuje poslej Loke pri Zidanem mostu.
d 2eteii>i»ka pr*** VaraMiu—Keprivni-ra bo gotova ž» te dni in bo v decembra izročena prometu.
d >V1. Buuriborski t*;4#a< (velesojem) j« obiskalo letos 75.000 oseb. Lani samo 50.005 d Lep de! slovenske »rastje je rešite sa 3Bgs«l*rijn. Pogreb gospe Hšaikove v Svetim je bil v aedeljo S. avgust* Oj> ^ruuiai udeležbi. Kad 1000 ljudi jo spresstjalo to obmejno zavedno Slovenko os stadaij pod. rnaei pevski zbor je pred hišo ia m pokopališču zapet žalostinke. Od blage pokojfiioe, ki je ob prevraiu pnrJ taz/uejiives© komisijo z odločnim nastopom rešila lep del slovenski' zemljo za Jugoslavijo, sta se ob groba poslovil« dorestfi g. župnik Cas! i« mariborski podžupan 2eboS.
d H® ssae vsak sArariti, Seprsv bi sm! Zaradi prestopka mazaštva je bi! pred kratkim pred ljubljanskim sodisžeai obsojen ea tri mesece stroga zapora Idrijčaii Ivan Jnr-jevfie. bivši bolničar, ki pa se že dalj &*m ukrarj* i jja&otaim rdiravljeajejjs. Sesfaj je bil obtožen, da je decembra lani in letos do februarja zdravil rame bolnike, moSke in žeaake proti sagradi. Presžpfcsossl jim j® različne čaje, belo deteljieo, jtvendclovo olje, \ cvetlični »e<i, h mi ia druga zdravite. Neki i lenski, ki je imela nalomljen tilnik, je na- . svetoval hren, počepne vino, kakor tudi gor- |
ke obkladke z ovseno slama Jurjevčič je očitana dejanja deloma priznal, zatrjujoč, da t,e mora na kak način preživljali.
d -GUfca v kap strica«. Narodni socialisti organizirajo sedaj v poletnem času na raznih krajih Nemčije svoja počitniška taborenja. O enem tekem taborjenju svojega članstva v Urieldu piše »Volkiscber Beobachier«, narodno socialistično glasilo, 10. avgusta med drugim sledeče: »V Urfeldn je točasno skupno taborišče nemških in jugoslovanskih deklet. Kakor mnoga druga taborišča, na; bi tudi to bistveno doprineslo k temu, da dobi mladina, obeh dežela razumevanje za »vojskost .tujega naroda ia tako naveže prijateljske zveze od dežele do dežele. Jugoslovanska dekleta so vsa brez izjeme članice Sokola. Cilj Sokola je, -da razvija telesne in moralne sile v poedincih in da jih na ta način utrdi v vsem jugoslovanskem naroda. Največja važnost se polaga na vzgojo k disciplini in krepitev volje. Člani Sokola se vrednotijo le po tem, kar delajo, ne po stanovih, razredih ic verah ali družabnem položaju. Dekleta, včlanjena v Sokolu, se zbirajo dvakrat na teden k večernim športnim prireditvam. Razen tega so od časa do časa tudi celodnevni tečaji Podobnost v zadržanju in zahtevah obeh dekliških organizacij (So-kolike in narodno socialistične) je od vsega začetka nudila poroštvo za dobro izvedbo skupnega taborenja.« — Čitaii smo, da je Češkoslovaška, prepovedala svoji mladini pohod v Nemčijo na skupno taborjenje. Če je to res. je med jugoslovanskimi in češkimi Sokoli vendarle nekaj razlike ...
— Sožoče matere morajo paziti, da sc izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Fraaz-Jssefove« grenke vode. »Fs»Bz-jos«sova« voda se Lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
K*#. po aia. »ce. pot. iu r.ir. »dr. S. fcr. W». S. V. «.
d Bre* srca in brc* vesti Grozen primer nečloveškega ravnanja z žeao obravnava ljubljanska policija. Ono nedeljo zvečer je pritekla na meščansko stražnico mul*, deklica .ki je vsa drhteča povedala, da nekdo v Mostah grozno moči uvaja ženo, jo vtači za Use po dvorišču ter jo bata z glavo ob ctoientoa. tla. Ko so pa stražniki prihiteli na to dvorišče, niso našli več ne surovega moža is ne nesrečne isne. Ob 11 zvečer pa je ta naravi mož telefonira! iz Zaloga po reševalni avto v Ljubljano. Re-
ševalci s« na&i v Zaloga ženo nezavestno ia krvavečo iz mnogih ran m. glavi tu na teles«. Prepeljati so {e T bolnišnico. — Surovi mož si je izmislil prav neverjetno pravljico, ki j0 je povedal na stražnici, kamor se je javil sam, Pripovedoval je na policiji, da je s ženo odšel proti večeru na enem kolesu na izlet proti Zalogu, kjer sta ga pa napadla dva moška, ki sta nadlegovala njegovo ženo in jo ranila. Policija pa je ugotovila vse druge okoliščine. Mož je 32 letni sprevodnik cestne železnice Jože Gnsde, ki stanuje v Mostah. Poleg svoje žene Aae, ki jo je skoraj ubil, je ime! razmerje tudi z neko drugo žensko. S to je bfl v nedelja na izletu, ko pa se je vrnil domov, je pričel svojo ženo neusmiljeno pretepati. Ko snu je žena omedlela, io je posadil na kolo ter jo odpeljal proti Zalogu, da bi s tem zakrii posledice svojega postopanja. Proti Gundetu je uvedeno kazensko postopanje. Življenje Ane Gundetove pa je še vedno v negotovosti.
d Bogat ribji lov. Dalmatinski ribiči so bili te dni izredao zadovoljni s svojim lovom. Vlovili so velike množine najrazličnejših rib, posebno skušev, lokard in sardel Samo na ri-barskem čolnu -Tunolovec« so vjeii naš 170 tunov, ki so povprečno tehtali po 11 kg. Del rib so poslali v šibe-ruško ribarnico, ostali d«! pa na notranja tržišča. Ce bodo ribiči še dolgo tako lovili, se jim morda utegne zgodili, da bodo ribe vedno slabše prodajali.
d Drzca vlom v mariborski ssinej. Ono nedeljo dopoldne je bi! mariborski murei zelo obiskan. Ljudje so vse muzejske dvorane, ki so že itak tesne, naravnost napolnili. To je bila ugodna prilika za drznega vlomilca, ki se je vtihotapil med obiskovalce ter je v Slomškovi sobš, v kateri so shranjeni spomini na velikega slovenskega vfadiko, odprl s ponarejenim ključem vitrino in iz me ukradel Slomškovo zlato uro, nato je vitrino zopet zaklenil, tako da so šele naslednjega dne opazili, da ure ni več nikjer.
d Nescajtai zlatovec je vlomi! v hišo posestnika Ivana Grada v St. Jakobu ob Savi in je odnesel iz spalne sobe 5700 din gotovine, Gradovi dekli pa še po<sebej 320 din. Nekeg« človeka, ki je tatvine osumljen, so ie aretirali
ti Zanimiva operacija kaže. V deželnem muzeju v Sarajevu je varuh dr. Miljutin Ra-dovanovič napravil prav zanimiv znanstven poizkus na eni najbolj nevarnih južnoafriških strupenih kat, ki ima znsr.rtTeBo ime bili« arientas. Radovnnovif je namreč strupe"«" najprej kloroformiral, jo s kieSčami dvig"" iz zaboja, nato pa ji iz rezal strupene žleze. Dr. Radovanovič je hotel namreč dognati, kako nastajajo strupene žleze pri kačah.
d Gocesičia aa^loga. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je presenetil prebivalce taborskih predmestij in okoliških vasi nenavaden pojav, ki ga niti najstarejši ljudje ne polnijo- Naenkrat se je v vročem popoldneva pojavilo ogromno Število belih metuljev, >n so veselo prhutali nad vrtovi in njivami.
Uporabljajte O-vit jtmmslri preparat »rS*®**1**, apoeni preparat	ker tage '
dinarji doseaU	'»f' 1nhifk».
Pri svinjah se doseže za 20 Din nad 100 Din dob < ^ Pri 'oM.h se	« 5» »in ■>*! »» P>n Sk"
I'ri kravish se doseže zn Din reč s-totakov rt< Zahtevajte navodila in nas*«** «« napredne
reje prš	, , »o
„KJkilYLM &. d,, Zagreb 6, požtm
te metulje zopet odnesla, ostalo pa je pogubno seme. h jajčec, ki so jih izlegli metulji — ka-pusovi belini — »e je izvalilo ua milijone gosenic, ki so preplavile zeijnike v predmestjih in okolici ter jim grozijo a; uničenjem. 2e nekaj dni se borijo kmetovalci v okolici proti tej nadlogi, vsi ljudje s« nahajajo na zeljnikih ter pobijajo gosenice, toda spričo množine, v kateri se pojavljftjo, je ves napor zaman. Prav tako se godi vrtnarjem, ki imajo velike nasade karfijole, isto tudi lastnikom vrtov v predmestjih, ki goje sami zelje, ohrovt, karsijoie in kolerabo. Po vrtovih je že vse: ojjlodanc, da kažejo rastlin® samo rebra. Iz opustoštmih vrtov se selijo gosenice v celih procesijah v soseščino ter si iščejo uove hrane. Ljudje so upali, da bo močan naliv, ki je divjal te dni, to nadlogo odpravil, pjt »o se zmotili, Goseničja nadloga uničuje zelje in drugo tudi po drugih slovenskih krajih.
d Število prebivalcev v Sloveniji »naša po podatkih, ki jih je dal na razpolago Higienski zavod v Ljubljani, 1,209,600. Ta Številka se nanaša na 31. december 1036. V primeri s prejšnjim letom se je število prebivalcev v Sloveniji pomnožilo za nekaj nad 10 in pol tisoč.
d Tudi v Sloveniji dozorijo lig«. Ne vročem avgustovem soncu to dozorel« lige na vrtu upokojenega strojevodje *■ Fukaa v Stritarjevi ulici 21 v Mariboru. Sadovi so izredno debeli, sočni io sladki ter ae prav nič ne razlikujejo od fig, ki dozore v vroči Dalmaciji,
d Ob priliki proslave 60 letnice hrvatskega gasilstvu v nedeljo, dne 15. avgust*, so prišli v Zagreb gasilci iz vs® držav®, ki jih združuje Jugoslovanska gasilska zvez«. Ob tfcj priliki je prišlo do neprijetnega nastopa. — Hrvatski gasilci »o namreč izjavili, da » tem dnem prekinjajo vsako zvezo s Jugoslovansko gasilsko zvezo in ustanove svojo lastno hrvatsko gasilsko zvezo. Slovenci so nato odpotovali iz Zagreba,
d Kako je davkarija ocenila mariborske industrijalce? Na mariborskem magistratu so razgrnjeni seznami davčne osnove za pridob-nino oziroma družbeni davek. Po tem seznamu je davčna uprava ocenila čisti dobiček mariborskih industrijskih podjetij takole; Hutler in drug 9,812.800 din, Boctor in drug 5,739.000 din, Avgust Ehrlich 1,627.700 din, Jugotekstil 727.000 din, Marib. tekst, tvornica 3,655.200 din, Zelenka & Corop. 2.222.000 din, Jugosvila 262,608 din, Kari Tlioma 1,885.200 din, Jugoetka 56,000 din, I. marib. tvornica Pletenin 44.000 din, Zora 723.400 din, Marko Kosner 1,750.000 din, Viljem Freund 840.400
Rudolf Kittmann 430.000 din, Mariborska livarna in tvornica kovin 480.000, Zlatorog 400.000 din, Union 240.000 din. Skupno je P'! ocenjen čisti dobiček vseh mariborskih industrij na več ko 31,000.000 din.
d Letovišča so predraga. Po podatkih tu-''»lične zveze v Splitu jo letos zelo padio šta-v'lo turistov. Čehoslovakov je leto« za 80 odstotkov manj ko lani, padlo, pa je tudi število 'oljakov, Avstrijcev in Nemcev. Vzrok: jadranska letovišča so postala predraga. To
velja zlasti za boljša kakor: Crikvenica, Rab, Hvar in Dubrovnik. Manjša letovišča so še dobro obiskana, ker so tudi cenejša. Zlasti pa so previsoke razne takse, ki jih mora plačevati tujec.
d Vsem gg. župnikom, županom in prosvetnim društvom f Sloveniji. Rafaelova družba v Ljubljani vljudno vabi vse gospode župnike, župane in prosvetna društva, da bi prišli osebno aH pa poslali svoje zastopnike na drugi slovenski izseljenski kongres, ki se bo vršil ob navzočnosti najvišjih predstavnikov državne io cerkvene oblasti dne 23. avgusta ob S/, urš dopoldne v svečani dvorani kraljevske faanske uprave v Ljubljani, kjer bo ustanovljena izseljenska zbornica. Podpisana družb« prosi, da bi bile vse naše župnije, županstva in prosvetna društva v Sloveniji včlanjena v izseljenski zbornici v Ljubljani. Svoj pristop io udeležbo pri izseljenskem kongresu naj blagovolijo vsi imenovani sporočiti na dopisnici podpisani družbi do 18. avgusta. Za kongres je zaprošena polovična vožnja
d Sojetnike, ki bi prišli na Brezje morda s svojimi družinami ali eaasi že v soboto, da® 28. avgusta, prosimo, da javijo zaradi prenočišča evoj naslov g. županu mesta Radovljice Resmanu Francu v«aj do 23. avgusta, ki bo preskrbel kar najcenejša prenočišča.
d Pri zaprtja aH pa pri isotajab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franr-Jo»ef< vode.
d Predsednik vlade dr. Stajadinevič jo imel na svojem jadranskem potovanju tudi sestanek v Baru, kjer je povedal tudi to-ie: Prah, ki so ga naši politični nasprotniki dvignili v zvezi s konkordatom, dejansko ni boj proti konkordatu kajti pri nas imamo že od prej ne samo enega, temveč 6 konkordatov, proti katerim se doslej ni nihče postavljal po robu; tudi ni to boj za zaščito srbske pravoslavne cerkve, ki ji ne more groaitl nobena nevarnost od njega kot Srba pravoslavne vere, čigar družina j® dala Belgrad« in Srbiji njenega prvega metropolita v osebi Mlentija Pavloviča. Boj je naperjen dejansko proti
današnji vladi ia proti JRZ. V tem boju izrabljajo politični nasprotniki vseh barv brezobzirna pravoslavno cerkev in se strahopetna skrivajo ga ajea hrbet. Vero in cerkev, je dejal dr Stojadinovič, moramo razlikovati »4 teh drznih politikov. Pravoslavno cerkev jo treba spoštovati, braniti in utrditi. Toda proti našim političnim sovražnikom moramo nastopiti z vso močjo naše velike in močne stranke. Na koncu svojega govora je predsednik vlade hvalil junaštvo in hrabrost Črnogorcev in je dejal, da so mu v Belgradu pred nekaj dnevi takisto čestitali aaradi osebne hrabrosti in vztrajnosti. Nekateri so mu takrat rekli: Sreča je, da stoji na čelu JRZ tako hraber mož, ker je bolje, da en lev vodi sto zajcev, kakor pa en zajec sto levov. Toda dr. Stojadinovič poudarja, da to vendarle ni točno povedano, ko pa vidi tolikšno borbenost Črnogorcev, Zaupanje, ki mu ga danes izkazujejo, o čemer je doka.?, tudi veličasten sprejem v Baru in njegova današnja izvolitev za čast« nega meščana in poklonitev zemljiSča, da b® lahko gradil poletno vilo in pogosteje prihajal v Bar. Ko vse to vidim, sme«! s pravico reči, da ue vodi zajec levov in tudi na lev zajcev, temveč lev leve. V takšnih okoliščinah bo JRZ zmagala nad svojim! političnimi sovražniki.
d Cerkvena uprava srbske pravoslavne cerkve v Nišu je ie dni pozvala z letaki pravoslavne državljane, naj pridejo v cerkev zaradi važnih obvestil. T«mu pozivu ^o »e> odzvali tadl pristaši JRZ v velikem številu, BIH pa so zelo fznenadeni, ko so našli cerkvena vrata zaprta. Na vratih je bil nov r««-glas, da službe boJja ne bo, ker se pravoslavna cerkev boji, da ne bi prišlo v cerkvi do prelivanja krvi...
d »Narodne mučenikec, obtožence s Pri-hov®, je liberalna gospoda pri Sv. Lenart« sprejela s pozdravnim streljanjem is topičev.
d 0<>omin pravoslavnemu škofu Dasitejm, >Samouprava< opisuje nasprotovanje ln hujskanj« ©nega dela pravoslavne duhovščine proti konkordatu 1« nadaljuje: Jasno ja namreč, da v tej borbi ne bo podlegla ne vlada ne država, ampak da bo nosila velike stroška take borbe pravoslavna corkev, ki m jo go-
Breai ie mio9 k&ie vmwe hio
Sarajevski katoliški tednik prinaša pod naslovom »Sneta maska« nekaj zelo stvarnih opazk k toliko razvpiti frazi: »Brat je mio, koje vere bio*. Omenjeni časopis pripoveduje, kako je bi! proti katoliški brezkompromisnosti nastal kar cel pokret, ki je neprestano fiaglašal, da »o mu vse vere enako drage. »Katoliški tednik« nadaljuje:
Desetletja so v?državali v naši javnosti to krilatico. Za nekatere je rečensca »Brat je mio, koje vere bio« postala naravnost narodJKMM-turni evangelij, ki je prišel tudi v Sole. Mnogi pokreti in avofeodnjakarsks društva » lomile kopje za to načelo in so zamerili katoliški Cerkvi, ker ga ni sprejela za svojega.
A sedaj? Pokazalo se je tudi zadnjemu bedaku, da je bila omenjena refenica in neka navidezna znosljivost proti katolicizmu — sama prevara.
Tisti trenutek, ko so gotovi ljudje samo sumili, da bi načelo resnične verske enakopravnosti napram katoliški Cerkvi utegnilo v praksi Škodovati znanim njihovim tajnim načrtom, je izbruhali« v njih % neugnaco silo verska ljubosumnost in oni so zavzeli proti katoliški Cerkvi stališče, ki Jts vae »rej kot »tosljlvo... Od njihovega na&la, ds je vseeno, kakšne vere je kdo, nI oetalo ničesar. .
% ^t. <«. ->.<H>'*V	"».t-«
teti pravoslavni faragi M*HMi * najnevarnejši vrtin« »a oeSitiča; nesaurašci Stetee»&
drisv* iz vlada ®e en««
katerakoli vera ali eerher -----_— ---
političsse zadeve, ki nimajo Bftbenefs »prstka z pero ali z verskimi ia moralnimi Mtftii K obesa driava ne more dovoliti pritiska na vlado in na parlament pod verskimi gesli v zadevi. ki je Ssto in izključi)« političnega značaja. Ce bi se to t Jugoslaviji dovolile, bi bila (fajama izpostavljena strašnim pretresom in krvavi verski borbi, tako da bi bi? oeroiea sam oSw.loj JngosSav i je. V naši držaji imaiBO tri t«, ki naornjo biti med seboj popotnem* «-MkoprarT^ irs nobena nima pravice. da bi se v izkljaino politu-aih zadevah postavite nad državo in skušala voditi zakonodajno de!o vlade in parlaroesf* v svoio siner. Čudno je. ia vodstvo svete srbske pravoslavne cerkve tega ne vidi in da se v svoji slepoti ni cmafe-nik> s fronte- m kateri more samo izgubiti.
d li feivSe BLrr.	•»■traake so izklju-
čili Iri občin si e svetnike v Dubrovniku, ker niso boleli položiti svojih mest
d Lat ima kratke noge. Dne 8. avgusta eo imeli belokranjski Sokoli svojo prireditev v Seažiču ter se tam navduševali ob besedah brata Eogelbert* Gangh. Istočasno je bil naš veličastni prosvetni tabor v Črnomlju. Kaj i fantje ic dekleta it vse Bel« Krajine so se takoj po javni telovadbi ob 6 zvečer, najpozneje ob 7. razšli oziroma odpeljali na vozovih a« svoje domove in ni niiače ne videl ae slišal nobenega Sokola, ki to vsi še pozno v iioč delali zs narod io držav« v Semiču. Kaži Santje in dekleta se tadš nikjer niso v nobeni gostilni astavljslL kmalu je po vsej Beli Krajini zavlada! popste mir isa red;
je "bila disciplina wm» ia niti aa|-ssanjSa stvar ni kalila slavnosti Sega dneva. 0&c4i 9. ali 20. ponori pa je prSo bika Se-saii«. odkoder m »e vračali s svojega slavja imomeljtta Sokoli. do spopada med četo Sokolov iji nekimi fanti, ki m jih zahrbtno napadli. liberalno časopisje je hitelo razglasiti, da so Sokole napadli »klerikalci«, In kaj je resnica? Dokazano je. da so bili Sokoli »apa-deiti ob obe& brstov Starih iz Sadinje vasi, ki Je pri zadnjih volitvah volila skoraj celotno proti nam. ter ed Striclja iz Vrčič ia od Fric-Ija iz Blatnika pri čermošnjieah. ki sta nem-
ška Kotessrja »n s« štejeta politično med -» imzjpredBe* Ij odidi Spe*jem n paMbulaiSte Sate. Artilerijska po« s lika šoia * Cupriji, laitajerska podčastniška šo^ » Maribora. s:aro*l od 18 do 21 let P rs i i. Tudsfcopiovfta, starost od 18 do les.	a podčsttaiika v >.o»ean
Seda. sajast od 17 io 2i Set. Sirojsa morna-r.žL* od "5 ,2. pol <Sc 1» is pol let. Strokovna EJrjtriii. saarou od 16 do 35 leL, ia Vojoo-t Tršca* firme! od 14 do 16 let. Po-jast-A se atA:jc p" Per Francu, knpetann v pok. L^Ki-jjnu. Hiir.i«u »Uca t*- - Priložiti kolek si: znanko n fc Dis za edeovor.
I
d Tre*!)* je v viničarijo na Trški gori pri Novem mestu, last boštanjskegs graščaka Lazarinija. Poslopje je pogorelo. Viničarjevi družini, ki je bila ravno pri večerji se ni nič zgodila
d Dva požar«. Posestniku Kot&rju žz Sliv-ne pri Vačah je nedavno pogorel kozolec z žitom iti gospodarskim orodjem. — Požar j« uničil nekaj dai pozneje tudi kozolec dvojnik, poln mrve. Spodaj so biti spravljeni tudi vozovi in raza© orodje.
d Ia sc požari. V Cirkovcib na Driv-skem polju so zgorela gospodarska poslopja posestnikom Josipu Kmetičn, Valentino Pir-Tiah: ia Tereziji Kajžet. — V Stražgoncih so pogoreli* posestniki Josip Kiasioe. Anten Pri-stavaik in Simon Herge. — V Zgornjih Jablanah so ognjeni tablji uničil: gospodarsko poslopje posestniku Antonu ZafošniŠra.
d Ojieka ntn fc psSe na gSa^o. Dne 2. av-gesia, je d«!a3 pri tvrdki Nerad v Celja 62-letni	Vračko Ivan. doma iz Zadobro-re
Jfcofii Pri delu ma »e	opeka »a
glavo ia mu prebila ksbanjo. Težko poikodo-to pjepeljali t celjsko bolnišnico, sjer p« je tO. avgusta izčlihnit.
d I*®si«<iis« kade OjHsSdise. Usodna sasr!-
aa nesreča se je pripetila v Sclovcu tam okrog Maribora pri posestnike Karlu Kosikeriu. Ko so bili dora&či iisi na polja, je kuhala Kosike,-jeva dekla Marija Jovan na Itcdilniku kavo. Mali 3 letni Kosikerjev sinček Ivan se ie mota! po kuhinji, ps si je pristavil pručico in
piKgiedid na ittdilnsk. Na«nkrat te as« j« pru. čica izpodzuai«, pri paAco p« je otrok pottj. sil za seboj iosčc, r katezem je bilo 2 liti* vrele kave. Tekočina s« je razlila po njta ter mn zadala take opekline, da je čez nekaj ar amrL
d Električni U* »e aUi Mohorja Hratai-ka. 34 letne|a elektroaaontei-ja pri Mestni elektrarni v Celju.
d Utonil Je te lini r Dravi pri Cisrajea grads 25 letni mesarski pomočnik Feliks Klidert Prejšnjo noč je spal kar na nekem motornem čolnu. Zjutraj je na vs<? zgodaj odplul s Mnom za nekim drngiffl. kš je ta-krat prišel mimo. Pri tem pa je njegov eola zadel v vodi ob neko oviro in se prevrnil Klidert je padel v vodo ia utonil
d Cirkat&rka. ju »dtrenk roke pri komu!-ea 20 letnemu delavcu Pora Jakobu iz Mar-tinjhršba pri Logateu.
d Lj»bšf*asSri trwav®j je prt&d v Gradišče .Marjana Paviovžtf®. sina policijskega nadzornika. Dečkove poSkodbc so resne.
d K® p« strešjaii s sfnm pnlks. Hujša nesreča se je pripetila v Lciiash pri Gornjem gradu na štajerskem. Tam so prijatelji med seboj pregledovali neko staro puško tc-r tudi poskušali v streljanju. Medtem ko je deset strelov biio izstreljenih brez nesreče, se je enajsti strel po cesrefi zapičil v Franceta Oblaka, ki je stal »ed gruč© fantov. Ponesrečenca so sicer urno prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mn kljub najskrbuejši pozornosti niso mogli več rešiti življenja.
d Motors« se je prevrnil«. V Tacnu blbra tovarne Hribensils se je sevamo ponesrečil 2S letni pekovski mojster Josip Pavi-čič. ki širša svojo obrt t Kracjn. je pa doma s Hrvatskega. Pavičič se je peljal t motornim kolesom, ki se mu je prevrnilo. Pri psdcu je dobil P t-, ičič hude poškodbe na ?!avi, pretresli so se inu rot-žgani ter je krvavel ii tife.
is
______bi^io zadovoljil«
Vaie jpivas oajboli!
majj
S"
kralj Fuenk jr. pei-ia! priselima i« je	aurtapil kralj nsiniii.
d TiBrasmnr Zalok*r sc j* snrtao pose-
srešSL Tovsrcir ZaJokcr, ki ima na Viču pri Ljubljani svojo tovarno kvasa., ie pred i asom kspi! todi veliko sveitsčasno tovarno Kanske-£t v Dola pri Iiab!;a®i. Tja se je prcielil z vso rvoio družino. Nameraval je v preišnn Kanskega tovarni začeti z izdelavo kisika. Te dn: je napravil Zaloker posksvoi izlet z avto-snobiltMn na Koroško. Oni rtier se ie mi«0 Doaažai io skoza Ibar. vračal k svoji družini v Dol pri Ljubljani. Na orKsks se ;e »vtomobil prekucni! £ez pot aa vrt ased sadno drevje. Tam te Zalofeer »epreai&ao obleža.?. stisnjen med ielczte avtcKoobila. V tem stanju so Ža naili bližnj! sossed?e. Kcvafno je prišel re$e-Vf lai avto is L-fubfianc- in ponesrečenca Pr'Pe"
Ijal v Hnbijanske LeonSC«. kjer s« P» Moker as »ti zavedel aa kmate izdihnil.	.
d Se bojijo, da m bi	še tretp •
V nedeija 35. julija, ob pol3 zjutraj jem-« malo nevihto »dsrilo v hišo Kušier % Lažah pri L^č-afe aa Štajerskem. Strela ]<-šls nad oknom v	kjer so imeli lut /
rads nevihte Oplazila je leseno stono. vrg it košare n« tiri: kokoi. ki je tam vbI,i^!I). »azasetaJa jajca, po?em pa se s^bJla ^
Ijo. Kokoš je ostala ree do jutra v tem «
d levici, ko so ja k«t mrtvo fcoteii	.
je sope t save.Ua. a koi na Sc. je g« Škode strel« nš Mreffii. ~ l)ne
Pru-
sta »b pol 8 popoldne pa je zopet udarilo pri Alojziju Kukuvičti na Vrhu in sicer tokrat v oreh poleg gospodarskega poslopja. Od tam je preskočil« na slamnato streho ter jo takoj
užgala. K sreči pa je bila več ljudi blizu, ki so z vodo in gnojnico ogenj zmagali in po-slopje rešili. Pred par tedni je Kukuviču strela požgala hišo do golega zidovja. Komaj so sedaj hišo na novo pokrili in nekoliko popravili, pa zopet , ta nesreča. Ljudje se pri vsakem najmanjšem grmenju kar tresejo od strahu, da ne bi udaril« še tretjič.
d Zid se je na oba padrl. Letošnja živahna stavbena doba v Ljubljani je terjala ie marsikatero manjšo Srtev. M<?d Ssujše ttesr.v SV pa spada vsekakor ona, ki se je pripetila v Kotoikovi ulici na tamošnji »iavbi. Delavci so bili zaposleni pri novi stavbi. Treba je bilo podreti neko 1.20 m visoko ograjo ob resti. K podiranju je, prišel zraven tudi delavec Žagar Marijan iz Jesenic ter Keček Jako!) i z Cešnjevcev. Zid se je ua oba podrl ter ju pod seboj zasul. Zlasti Žagar je dobil hude poškodbe ter se ni zavedel, ko so ga prepeljali v bolnišnico. Tam je tudi potem kmalu umrl, ne da bi bil r.avedel. Drugi ponesrečenec Keček je dobil lažje poškodbe ter bo skoraj okreval.
d Nesreča ae pačiva. Med Postojno iu Rakekom je padel z vlaka. 45 letni železničar Josip Lukek, doma a Rakeka. Pri padcu se je resno poškodoval na glavi ter je dobil nevarne notranje poškodbe, — Na Vrhniki je povozil avto 28 letnega opekarniškega delavca Ivana Petriča. Petrič si je pri padcu prebil lobanjo ter je bruhal kri. Nezavestnega je ljubljanski reševalni avto prepeljal v bolnišnico. — Truga gramoza je padla na nogo 45 letnemu posestniku Francu Lampiču iz Dobrunj ter mu jo zlomila. — Ono nedeljo zvečer se je v Šiški na gorenjski progi ponesrečil 80 letni delavec Janez Pavlič, za-posleu v Ljubljani in doma od Sv. Ane v Slovenskih goricah. Pavliča je zgrabil mona-kovski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 8 zvečer. Vlak je Pavlicu odrezal desno roko v zapestju, mu zlomil levo nogo, polomil rebra ter mu povzročil Se druge hude poškodbe.
d Dve B«Biež v planinah. V Kofcah liad Tržičem se je te dni zopet pripetila manjša, pa vendar dovolj resna nesreča. Tržiški krojač Ciros Anton je šel v hribe nabirat planike. V skalnatih pobočjih nad Kofcami pa je z neke skale padel v globino, pri tem pa si je zlomil ključnico. — V Zg. Dolini pri Sv. Katarini nad Tržičem je mala 2 letna gostilničar jeva hčerka Dovžan Francka nekaj lazila okrog hiše; pri tem se je z brega nenadoma utrgala skala, ki jo malo deklico po-jalila pod seboj ter ji prizadela hude poškodbe po glavici in sploh po životu. Tudi »jo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico,
novi grobove
d Kaj ti pomaga, če ves svet pridobiš . -.
V Kamniku je na veke zatisnil svoje oči posestnik Valentin Benkovič. — Vrbljenah pod Krimom jo umr! posestnik in gostilničar Marti« Purlan st. — V Pobrežju pri Mariboru 89 djali v grob davčnega kontrolorja Martin« ferenčaka. — Istotam jo preminula vdova P* MW. reviKMju Nabergoj Frančiška roj. Košuta. — V Doimwiizu na Zgornjem Štajercem je umrl naš zaveden rojak kovač Ivan Glastovec. — V HotederSici j« mirno v Go- )
RAZGLED PO SVETU
Poročilo o položaju na španskih bojiščih je ie v pa r »Domoljubih« izostalo. S tem pa ni rečeno, da je bil« na frontah iiaiiSje. Zapadno od Madrida so bile med nacionalisti aj komunisti hude borbe. Napadali so rdeči, a so bili odbiti. Poročila trdijo, da so imeli v teh bitkah komunisti do 20.090 mrtvih in ranjecih.
• Na severnem bojišču imajo komunisti v svojih rokah S« dve važni mesti, ki sta San-tander in Gijon z bližnjo in daljnjo okolico. Na tej fronti je, odkar so nacionalist? zavzeli Bil-baci, vladal nekak mir. Dne 15. avgusta pa so pričeli nacionalisti tu zopet i velikimi napadi, ii sicer v dve smeri: južno od Agvilara de
V
Kampo in Rejnoze ter jugovzhodno od San Pe. dro de Romerala. Na obeh krajih so nacionalistične čete napredovale za več kot 50 km. Dne 15. avgusta okrog poldne so nacionalisti v obeh naznačer.ih smereh prodrli komunistično fronto in dosegli izvir reke Elbro. Sprednj nacionalistične čete so na večer navedesscf dne bile že 7 lun pred Rejnoze, Komunisti si? a* splošno fišso piev«i upirali nacionalistič-! nemu prodiranju. Vse kaže, da hoče nacionalistični general Franca očistiti sverno bojišče in nato vreči vso moč na Madrid, ki je sicer večinoma v razvalinah, a zato nič manj trd orehi za Fvaocnvo armado.

katoliška cerkev
s Velika naloga krščanskih učiteljev. Kakor poroča »Osservatore Romano«, je preteklo soboto papež sprejel romarje iz Belgije, člane Zveze krščanske vzgoje, in jim med drugim izjavil sledeče: »Krščanski učitelji in vzgojitelji! Vaša naloga je resnično velika, kajti lahko rečemo, da je za milostjo sv. krsta tailosi krščanske vzgoje ena največjih božjih dobrot. Toda gorje Belgiji in gorje vsem deželam brez izjeme, v katerih se krščanska vzgoja zanemarja ali celo pobija. Nočem biti oznanjevalec nesreč, toda vidim v bodočnost, kaj bo v tem slučaju nujno motal« slediti. Jutri bo brez pomena tožiti in jokatj, »ko se danes ne bomo zavedali zdravilnega ieka proti temu, ki je krščanska vzgoja.«
s Ne ie trgovske, tadi verske Mire je Sreba apošievaii. Po vesteh iz angleških iatolišfiih krogov je Sv. Stoiica zadnje dni po angleškem zastopnika pri Vatikanu sporočila londonski vladi svoje mišljenje glede načrta o razdelitvi svete dežele. V tem mišljenju Sv. Stoiica navaja težke posledice in na neugoden odziv po vsem katoliškem svetu, ki bi ga razdelitev utegnila imeti. Palestina jc zibelka krščanstva, zato se zdi Sv. Stoiki nemogoče, da bi se palestinsko vprašanje urejalo z delitvijo, preden ne dobi krščanski svet zagotovila, da bodo pri iem ostali krščanski cilji za Palestino neokrnjeni. Zato je nujno, da se angleška vlada o tem sporazume s Sv. Stolico, saj je papež varuh mnogih verskih ustanov in zavodov v sveti deželi. Za krščansko pojmovanje je nesprejemljivo, da bi vse te ustanove mogle priti kdaj pod vrhovno judovsko ali mohamedansko oblast. Angleški katoliški krogi ostro obsojajo način, kako je angleška vlada urejala palestinsko vprašanje, Edina prava pot za to bi biia, da bi vlada sklicala na posvet zastopnike vseh evropskih in posvetnih skupin, ki
spodu zaspal 82 letni posestnik Ivan SemroV. — V Rajhenburgu so pokopali učitelja Borisa Agreža iz Zabnice. — V Slovenjgradcu je umrla soproga davčnega upravitelja v p. Ker-ia Gabron. — V Britofu pri Kranju je odšla v večnost 93 letna Helena Zabret roj. Bohinjec. -- V Btefanu pri Trebnjem Je zapustil solzno dolino g. Viljem Mfejnik, duhovnik j v p. — V Ljubljani so umrli: šolski ravni«- i teij v p. Božidar Porenta, Ivica Bergantovn t in s M. Gervazija Pire. Daj i«n», Gospod, j večni miri
so prizadete pri palestinskem vprašanju. Iz Londona poročajo tudi, da namerava patriarh v Jeruzalemu tudi načeti vprašanje o pravoslavnimi, verskih ustanovah v Palestini. V angleškem zunanjem ministrstvu niso zaradi palestinskega vprašanja pričakovali toliko težkož in zapletlja-jev. Zdaj bo treba palestinsko zadevo, ki jo je obravnaval doslej samo kolonialni odbor anglet
avstrija
s Rasno. V Bilčovsu so pokopali Andreja Markovica iz K&jzsz. — V Velinji vasi fe preminula Magdalena Jesenko, — Zadnjo polovico meseca julija je bivala v Košuti ena četa vojakov plesalcev, ki so sko/.i dva tedna pte-. j;ali po Košutinih stenah, Dn« 3. avgusta pa je prišla v Seie ena baterija (motorizirana) iz Beljaka, ki ima strelske vaje {ostro streljanje) v Košuti. Sebusi so se radovedno sukali okoli novodobnih avtomobilov in drugih motornih vozil, ki jiSi do sedaj Se niso videli. Eden tovorni avtomobil se je čelo tako oko-rajžil, da se je spustil po zelo težavni poti v Košuto do vojaške koče. Po zelo naporni vožnji je končno le dospel na določen kraj ia. se tam celo pognal po zidanih stopnic«!) pravdo koče, V Št. Jobu-Zmeiičah so spremili, k zadnjemu počitku Opresnikovo mater,
češkoslovaška
s VoHlai sladkor, Češkoslovaške opozici®-nalne stranke so začele ogorčeno propagando proti vladi zaradi razdeljevanja sladkorja potrebnemu prebivalstvu v državi. Češke sladkorna tovarne, ki imajo prevelike zaloge sladkorja, so namreč darovale vladi sedem milijonov kilogramov sladkorja. Vlada je določila, da bodo ta sladkor delili po podatkili in pod nadzorstvom političnih strank »amo tt-stiia, ki jih strankarske organizacije smatraj« za potrebne, Od tega sladkorja so strank« t
BomAMI
najboljši in aajlepš® opremljeni •tabožni mesečnik v nsSi državi, ima vedno lep© slika v fcakra-t iskra. Pišite, ds ga Vam poffljejo »s ogled. Naslov: »8<>ffoljnh«« Ljubljana, Jngoeiov. tiskalna.
Takile zračni orjaki bodo odslej stuino volili med Evropo in Ameriko.
vladni koaliciji dobile 400 vagonov, socialisti pa 300. Pri razdeljevanju sladkorja zaračunavajo politične organizacije kilogram po 2 kroni, sladkor v trgovinah pa siane 8 kron. Od tega ostane strankam pri kilogramu krona in pol, tako da bodo na lahek način prišle do desetih milijonov kron za različne strankine fonde. Opozicionalno časopisje označuje ta sladkor za volilni sladkor, ki ga vladne stranke dele že vnaprej kot reklamo za prihodnje volitve. Zadeva vzbuja v opozicionalnih krogih, zlasti pa na Slovaškem, veliko ogorčenje.
NEMČIJA
s in peklenska vrata je ne bodo zmagala.
Vatikansko uradno glasilo >Osservatore Romano- opisuje v daljšem članku veličino katoliških dni v Aachcnu v Nemčiji, kjer so — po običaju vsako sedmo leto — izpostavili za javno češčenje znane Kristusove relikvije, »Od vseh strani nemške države so prišle velikanske množice romarjev, tako da so bili katoliški dnevi v Aachenu veličastna manifestacija nemškega katolicizma. V 14 dneh, ko so trajale slovesnosti, je prišlo v Aachen 800.000 vernikov, ki so tamkaj skupno obnovili krstno zaobljubo. Dan za dnevom so se množice gnetle mimo svetih ostankov, in pri vseh pridigah je bilo na tisoče in tisoče poslušalcev.« Uradpa Nemčija je to katoliško svečanost ne samo zamolčala, ampak ji tudi nasprotovala. Oblasti so delale vse mogoče težave tako pri železniškem prometu kakor z najrazličnejšimi surovimi policijskimi šikanami v mestu Aache-nu samem. In vendar vse to ni moglo zaustaviti dviga nemških katoličanov, ki so v najtemnejših dneh svoje zgodovine hoteli pokazati, da še žive, da vztrajajo in da je preganjanje vere imelo edino ta uspeh, da je zvestobo okrepilo in gorečnost dvignilo. — Protestontovske duhovnike (pastorje) zapirajo v Nemčiji kar naprej. Te dni je policija spravila v zapor friedenauškega pastorja dr. Pleiferja in jc vzbudila njegova aretacija veliko pozornost po vsej Nemčiji.
kitajska
s Vedno večja napetost vlada na Daljnem vzhodu med Japonsko in Kitajsko. Po mrzličnih pripravah na obeh straneh sodeč, lahko smatramo, da je vojna neizbežna. Sedaj se vodijo med Japonci in Kitajci diplomatska pogajanja, ki jih je treba označiti kot zadnji
poizkus za ohranitev miru. Japonski poslanik v Nankingu je sporočil Kitajcem naslednje zahteve svoje vlade: Kitajska vlada r.aj pri-pozna avtonomni vladi v severnih pokrajinah Hopei in Čaharu. Dalje naj takoj odpokliče s tega ozemlja vse svoje čete, nakar bodo zapustili severno Kitajsko tudi Japonci. Končuo ima Kitajska z Japonsko skleniti pogodbo, na podlagi katere bosta obe državi lahko skupno nastopali proti komunistom. Istočasno je japonski zunanji minister Hirota dal novinarjem izjavo, da bo mir šele takrat zagotovljen, ko se bo Kitajska pridružila ja-ponsko-netnškemu dogovoru proti ruskemu komunizmu. Hirota je trdil, da tvorijo komunisti gonilno silo pri vseh protijaponskih podvigih na Kitajskem. Po zadnjih poročilih je priplulo v Šangaj 21 japonskih bojnih ladij. Zadnja poročila govore o strašnih bojih v mestu Šangaju in predmestjih. V eni ulici so našteli tisoč mrličev. Napad Japoncev pri Nankavu so Kitajci krvavo odbili,
ITALIJA _________________
d Drobiž. Na namig državnih oblasti je Zveza fašističnih trgovcev na Goriškem ustanovila poseben odbor, ki bo imel nalogo nadzirati cene po vseh trgovinah ter takoj prijaviti oblastem onega trgovca, ki bi prodajal blago po drugih kakor po uradno določenih cenah. Trgovsko združenje je objavilo pojasnilo, da je bilo k temu ukrepu prisiljeno iz razlogov gospo-
darske samoobrambe, kajti državna oblast na noben način noče dovoliti dviga cen, cene živil in drugega blaga pa neprestano silijo navzgor, tako da morajo trgovci sami skrbeti za disciplino, če se hočejo vzdržati nad vodo. — Tržaški listi poročajo o številnih zadrugah po Julijski Krajini, ki so prišle v plačilne zadrege in jih je oblast zaradi tega prisilila, da napovedo kon-kurz. Poglavitne in najbolj znane med njimi so po navedbi tržaških listov naslednje slovenske zadruge: Ljudska hranilnica in posojilnica v Kamnem, posojilnica v Drežnici, hranilnica in posojilnica v Podbrdu, hranilnica ir posojilnica v Prvačini, nekdaj mogočna posojilnica in hranilnica v Solkanu, kmetska posojilnica v Biljani, kmetske posojilnice in hranilnice v Kostanjevici na Krasu, Crničah, Kozani, Lokavcu, šentviški gori, Oseku, Pliskovici, Kojskem, Velikih Zabijali, Šmarju v Rihemberkti, Smartnem pri Kojskem, Sturijah in Trnovem na istoimenovani planoti. Nadalje osrednja posojilnica v Gorici, posojilnica v Podmelcu, posojilnica v Šebreljah, kmetska in delavska posojilnica v Renčali ter kmetska posojilnica v Rihemberku. Propadanje nekdaj tako cvetočih kreditnih zadrug po Julijski Krajini je slika gospodarskih razmer, ki so zavladale. — Vlak je do smrti povozil 65 letnega Andreja Mavrija iz Vrtojbe. — 40 letnega Josipa Vičiča so delovni tovariši našli sredi polja v goriškem predmestju mrtvega.
AMERIKA ________
s To in ono. Dne 25. julija je bilo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clcvelandu ob krasnem vremenu in ogromni udeležbi odkritje spomenika Ivanu Cankarju. To čast so po-verili Juliju Slapšaku, upok. šolskemu ravnatelju iz Ljubljane, ki se mudi te tedne s profesorjem dr. Franom Trdanom na obisku v Ameriki. Navzočih je bilo 24 društvenih zastav in nad 100 ameriških Slovenk v narodnih nošah. O slovesnosti so prinesli lepa poročila tudi krajevni angleški listi. — v Lle" velandu sta umrli Matilda Nosse, roj. Zavor-nik, iz Grintavca, tara Zagrac-Fužine, in Marija Svete. — V Brooklynu N. J. jc umrl zadet od srčne kapi Ludvik Benedik od Sv. Jo-šta nad Kranjem. — V Indianopolisu so pokopali Niko Dugarja iz vasi Avče na goriškem,	*
72 vSijih sovjetskih uradnikov so obsodil na »mtt v sibirskem Irkutaku.	, .
Skoraj <? Mjllijoaov ljudi je obiskalo dos> i pariško svetovno razstavo.
Stalin „čisft" naprej
h Moskve poročajo, da 'je Stalinova »čistka« sedaj z vso silo zajela tudi višje poveljstvo sovjetskega vojnega brodovja. Sedaj potrjujejo, da je bil aretiran poveljnik sovjetskega brodovja na Daljnem vzhodu admiral Viktorov s 50 častniki svojega štaba. Zaenkrat se nahaja še v vojaških zaporih v Vladivostoku. Osumljen je, da je skupno z nekaterimi trockisti rovaril proti Stalinu in obstoječemu režimu v Rusiji, V Kron-statu je tajna policija aretirala tri visoke pomorske častnike, katerih imena niso objavljena, a ki imajo baje vsi admiralske čine. Tudi oni so osumljeni protistalinovega zarotniškega delovanja Z njim vred je prišlo v zapor tudi 15 štabnih častnikov. Toda največjo senzacijo je vzbudila vest, da ji tudi vrhovni poveljnik vseh sovjetskih pomorskih sil, veliki admiral Orlov, na tem, &
da ga zaprejo. Morda je v trenutku, ko to poročamo, že zaprt, Orlova obtožujejo, da je pomorščakom sovjetskega vojnega brodovja dovolil, da organizirajo trockistične celicc. Ako se vest o aretaciji admirala Orlova potrdi, potem bo brez dvoma temeljito prečiščeno vse vrhovno poveljstvo vojnega brodovja in je treba pričakovati aretacije vsega višjega pomorskega štaba. Poročila iz Moskve pravijo, da so samo najvišji čini v sovjetskem brodovju, ki jih jc doletela »čast«, da so aretirani in da pridejo pred sodišče, medtem ko je za nižje čine osumljenih častnikov krajši postopek. Ti enostavno »izginejo«. — Naši komunisti si lahko čestitajo, da so še v Jugoslaviji, četudi pod »klerikalnim« režimom, zakaj v sovjetiji bi za svoja »zaslužna dela« že davno na »gavgah« viseli.
--------- _2P0M0LJUB„ dne 18. avgusta 1937.
PO DOMOVINI
Prosvetni tabor v Boštanju
bo 89. avgusta no 22. avgusta, ker smo ga morali i?, tehničnih ozirov preložiti. Ker imamo krasno telovadišče, bodo tudi vsi telovadci zadovoljni 1 Naš novi društveni dom, katerega bomo ta dan blagoslovili, bo nad vse ljubko središče ir: zbirališče poštene zavedne slovenske mladine. Naš tabor pa bo velika manifestacija za slovensko in katoliško stvar za naš kraj, ki naj se d«igne iz oklepa lažnivega in gnilega libralizma. Vsi pridite. 1'riprosta postrežba bo pri novem domu opoldne tn po telovadnem nastopu. Na svidenje vsi v Boštanju dne 29. avgusta.
Prosvetni tabor za vrhniško dekani je
združen s proslavo 30 letnice domačega prosvetnega društva, bo dne 21. in 22. avgusta t. I. v Dolenjem Logatcu.
V	soboto 21. avgusta zvečer ob 8 gled. predstava »Naša kri« na pro6tein.
V	nedeljo 22 avgusta ob 8 zbirališče pred Kmet. društvom, ob pol 9 6prevcxl, ob 9 sv. maša. Cerkveni govornik g. dekan Kete z Vrhnike. — Ob iO prosvetno zborovanje, govorijo župnik Je-rina, odvetnik M aro! t in prosvetni šef 1, Dolencc.
Popoldne ob 2 večemice, ob 3 javita telovadba, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pestra ljudska zabava.
Prosvetni tabor v Moravčah
V	nedeljo, 29. avgusta bo praznik katoliške prosvete za vso moravško dolino. Pokazali bomo, <la smo se prebudiii v novo, 6e bolj krepko življenje. Ta dan bomo zbrani v središču moravško doline pod prijazno Limbarsko goro vsi, ki čutimo krščansko. Strnjeni v dolge vrste se l«jtno drug ob drugem poživili v navdušenju iri okrepili za na-daljne dplo.
Svečanost, ki jo priredi moraviko prosvetno okrožje, bomo pričeli dopoldne ob 9 pred Ljudskim domom. Tu bo sprejeta gostov, s katerimi «e bo-
mo ob pol 10 razvrstili v slavnostni obhod po Moravčah. Ob 10 slovesna sv. maša na prostem pred cerkvijo z ljudskim petjem in spremljevanjem godbe. Po maši ljudsko zborovanje na slavnostnem prostoru, kjer t«) nastopilo več govornikov. — Popoldne ob pol 3 litanije z ljudskim petjem, nato telovadba na vrtu ge. Veselove in prosta zabava, Ves dan sodelujejo pevci in domžalska godba.
vsi, ki ste naklonjeni delu za katoliško pro-sveto, prav vljudno vabljeni. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč, da bo manifestacija zares sijajna. Vabimo vsa sosednja društva, naj pridejo z zastavami, člani in članice pa v krojih in narodnih nošah. Dobrodožli fantje ria konjih in okrašenih vozovih. Nabavite si pravočasno slavnostne znake, j ki bodo veljali kot izkaznice za celodnevno prire-! ditev. Skrbimo vsi skupaj in vsak posebej, da bo
I> udeležba častna.
Brezje!
Na Biezjah bo 28. in 29. avguste, bojevniško zborovanje s položitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna za preureditev parka pred romarsko cerkvijo in za spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne.
Spored svečanosti:
28.	avgusta: ob pol 8 zvečer pete litanije z blagoslovom, nato zborovanje zastopnikov bojevniških skupiti v samostanski dvorani.
29.	avgusta: ob pol 10 sprejem gostov, zastopnikov in dostojanstvenikov. Ob 10 cerkveno opravilo na prostem. Pridigoval bo ljubljanski knezo-škof dr. G. Rozman, maševal pa mariborski kne-zoškof dr. J. Tomažič. Nato molitve za umrle vojake in blagoslovitev temeljnega kamna.
Po cerkvenem opravilu bo tabor na prostem pred cerkvijo.
Pri slovesnosti bodo peli bojevniki ln bo igrala godba.
Vabimo vse, da pridejo 29. avgusta na Brezje. Odbor Zveze bojevnikov je zaprosil za (etrtinsko voznino po železnici. I)a bo Zveza bojevnikov približno vedela za udeležbo, prosi župne urade, da ji vsaj do 20. t. m. sporoče število udeležencev. Delegati naj pridejo že t soboto, 28. t. m. zvečer.
Vsi župni uradi prejmejo to dni plakate in prosimo, da jih razobesijo na vidnih mestih. Za slovesnost je izšla priročna knjižica 3 Brezje — slovenskim žrtvam svetovne vojne«, ki vsebuje zanimive razprave in članke. Knjižica stane 2 din.
indijska džungla
Posebnost za Ljubljano bo indijska džungla, ki jo bomo imeli priložnost videti na indijski misijonski razstavi na velesejmu. Njen aranžma je v rakah priznanih strokovnjakov: ki dvornega pre-paratorja Viktorja Herforta, ravnatelja mestnih nasadov Ant. Lapa, indijskega misijonarja o. Ant. Vizjaka D. J. itd. Poleg eksotičnega rastlinstva in pokrajinskih prizorov bo tu na obsežnem prostoru okrog 40 kv. m zastopano redko indijsko živalstvo, od znamenitega bengalskega tigra, ki zalezuje preplašenega zebu vola, do raznovrstnih indijskih kač: mišolovk, bambusovk, zelo strupenega himalajskega modrasa in velikanskega pitona, ki se ovija okrog svojega plena in mu tre kosti. Zastopani bodo v lepi biološki skupini ob- vodi se sončajoči krokodili in razni plazilci, raznovrstne ptice v živih barvah, pisani metulji in hrošči, opice, šakali, divje mačke. Za nas nekaj nenavadnega bodo krasni eksemplari letečih veveric-velikank, ki so pravkar došle na velesejem. Že ta oddelek bo neprecenljive vrednosti in bo vsak obiskovalec poleg mnogih orugih pridobitev dobil lep vpogled v eksotično indijsko floro in fauno. Zato obisk indijske misijonske razstave vsem najtopleje priporočamo.
Ljubljansko barje dobi cerkev
Dolga in zanimiva zgodovina Ljubljanskega Barja pripoveduje, da je bilo lam nekoč obsežno jezero, na katerem so imeli v davnih dobah mostiščarji svoje domove na kolih. Jezero se je v stoletjih spremenilo v močvirje. Za stalno se je prva družina naselila na Barju šele pred 120 leti. Novi naseljenci so prihajali hitro drug za drugim, tako da je bila že po Štiridesetih letih potrebna šola. ?.e takrat se je mnogo govorilo, kako potrebna bi bila tudi cerkev v novem naselju. Ko je 1. 1935 umrli Josip Kosler, ugleden in spoštovan veleposestnik na Barju s svojim volilom 50 tisoč dinarjev omogoči! začetek dela, bo mogoče na tem temelju graditi že tako težko pričakovano in tako potrebno cerkev na Barju. Zadnja leta je bila za
RAZNO
Stekli eigani. Prebivalstvo Cluja v Romuniji je doživelo silno razburjenje. V nekem ciganskem taborišču izven mesta so zboleli vsi cigani na steklini in so ogrožali sosedstvo. Ljudje so pred cigani bežali v hiše in se niso upali odstraniti iz njih. Končno je ukrotila ciganske besneže žandar-merijo, ki je polovila vse c,K»'t« in jih odpremila v bolnišnico, kjer so nekateri okuženci umrli. — Oblast je odredila, d« se morajo uničiti vse živali, j^so jih imeii cigani pri
'laliuradža je držal bs-
»edo. Veliko pozornost je zbudilo v nekem tržaškem predmestju, ko so s« pred skromno hišo, v stanuje neki natn-»ar s parnika »Conte •"det, Giuseppe Tonda-10, ustavili trije luksuzni »"tomobili, v katerih je JfaH eksotično oblečen Indijec s svojimi spremljevalci. Obiskovalec je »» indijski knez, maha-»''«< iz Alvarja, katere-1? Tondato na nekem norskem potovanju tako J? 0 strcgel, d« mu je obljubil obisk v 'fstu. Dejal je, da pride * "Jemu na večerjo. V
L Ganghcfer:
38 Mmtinj klošier
Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Pozniči
Iz hoste je bila stopila Hincula, s pletenim košem na hrbtu in pastirsko palico v roki. Počasi se je bližala Šotoru obeh bratov, postavila koš na tla in začela razkladati, kar je prinesla: mleko in med, presno maslo in jajca, sir in ržen kruh. »Gledal bo, kadar se prebudi!« je smehljaje se zašepetala, ko se je vzravnala in zavihtela koS zopet na ramo. 2e je nameravala oditi, ko je v Šotoru zašumelo; hreščalo je, kakor bi rezala žaga — brat Svajker jo smrčal. Hincula so je zahihilala in poskusila posneti bratovo smrčanje; loda kar se ji je posrečilo, jo zvenelo v primeru s praglasom tam notri kakor cvrčanje murna proti renčanju medveda. Končno ji je bilo brezuspešnega truda zadosti. »Le smrči I Kdor dobro smrči, dobro spi, in smrčanje odganja more in vešče!« SmejoS se je odbrzela proti hosti, ko so se v rastoči svetlobi nad rosno travo začelo vzdigovati jutranje megle.
Brat Svajker se je vzpel na ležišču. »Zdaj ini jo pa že samemu, kakor bi bil nekaj slišal?« Je »mrmral in prisluhnil. V tem je opazil, da se je zdanilo. »Seveda, delo me je klicalo!« Pri priči je skočil na Ha. »Pokoncu s pomočjo Boga, hudič tolažite ne pozna!« Opravil se je kai brž- spal je bi! v hlačah in brezrokavniku in smuk-S e ttSUmo Se v čevlj* Svoj molek z lesenimi jagodami, ki ga jo imel ponoči oteženega nad glavo, je zataknil -a pas, zakaj oditi ho moral k skupni molitvi, čS odzvoni dan. Ko jo stopil pred Šotor, je uzrl darove
na tleh. Svetla rdečica mu je zalila obraz in široko se je posmejal predse. »Glej, glej, packa!«
Kraj gozda se je oglasil droben hibet. Svajker se je ozrl. Hincula!« je vzkliknil in se v dolgih skokih pognal profi devesom. Toda urno ko srna je skočila pastirica iz svojega skrivališča in stekla po gozdu v dolino proti Ahi. Toda nič daleč še ni prišla, ko je za vpil nanjo jezen glas: »Stoj!« Izmed drevja je prijezdil Henink in ustavil konja tik pred prestrašenim dekletom.. »Ali laziš zopet tod okoli? Mar ti nisem rekel, ti nesnaga, da Je tu prepovedan svet?«
Hincula je izpustila palico, in v tem ko je z obema rokama prijela oprtnice koša, se je strahoma ozrla v bledo, neprespano lice jezdeca, ki so se mu oči utrinjale od srda, gledajočega v njem vso prečuto noč. Henink je videl prazni koš na dekletovem hrbtu. »Odkod prihajaš?« je zarohnel in potegnil iz sedelne nožnice jezdno palico, okovano na ročaju s težko jeienjo roževino. »Odkod prihajaš?«
»Od tam, gospod,« je odgovorila deklica plašno, »kjer gradijo pobožni bratje hišo.«
»Kaj si imela tam opraviti?«
»Planšarske dajatve sem jim nesla, mleko in med, jajca in maslo.«
»Poberi te hudič!« je zaklel Henink in razsrjen zavihtel glavič jezdne palice.
»Gospod! Kaj mi hočeš storiti?« je zajeeljala pasti« iic-a in hotela pobegniti. Toda preden se je utegni!« obrniti, je padel udarec in zadel deklico na čelo. Hincula je bolestno jeknila od bolečine; medtem ko ji je rdeča kri vrela čez oči in po licih, se je opotekala Se kos poti nx*l drevjem, s hrbta ji Je zdrknil boš ln se zalakljal po mahu; potem je omahnila; z drgetajočimi rokami j« segla v zrak in se zgrudila na tla.	/
Str— tft.
"CO barjanakih šolarjev — |>v .j-i iu uve ::n oddaljenih od cerkva ~ Sebk* nua v zasilni kapelici v šolski sobi. tet«* i« mestna občina ljubljanska podarila de! svojega lercijišea na Barju ia cerkev in arhitekt Plečnik je napravil l?p. prav t, barjansko pokrajino primeren načrt. Po \eitki roči so Bštrjiiu naprosili m ii* voziti lepo skUda-nii-o lesa m kamenja. Z oMiidovssja vredno po-žrtvpvalKcctsi so našli poleg dela na poijn še ras, da so pripraviti vse, kar bo za zgradbo cerkve potrebam Zsdd jo nedeljo v majmku je hi! ua slav-bttto postavljen kri potem je šest tednov udarja! »ver, ia rabil eet f« ©sem metrov dolgih pilotov » raefckš barjanski »vet, sedaj že rastejo kameni« temelji iz tenjie ia v acArij* 2S. avgatUa
s* pet -i ftrp. tw> steves«* Wajp»sl»vij*K ia v*idss Mmtlm kaaa^a. Do mane pa upamo spraviti cerkev sv. Mihaela ra Barju pod streho. Ko t« sporočat!«! ia vabimo na slovesnost blagoslovitve temeljnega kamaa. naj bo izrečen* se beseda zahvale is ujihevo Aa^-daitjo pomoč: našim sosedom v Rcdmiški. Ižanski. Tomišeijski, Preserski fari za darovani les, Dobroviaaom n njvfl trad. ko so svo-je kale tsko daiei todi sami pripeljali, in sieriajie rseoj BarjaBMB. ki so v isče.k; dvomili in never-so g^tstnJi prve priprave, potem px redno boJj pop.*ijeoili za delo in se Bazadnje tako lepo vsi idrtifcti k skapnemti delu sa svoj« cerkev, ki jiso &» vir božjega biasjostov* ia hram lepe omike in rii .-redka.
ix raznih kraiev
Ražsik pri LjabJjsnL V nedeljo, 8. ivgusta, faxt pri aas doživeli lepo slovesoos:: blagoslov norega pokopališča. Pridigar aatrt jt ti) 6 zjutraj v nabito pofm cerkvi razložil, zakaj cerkev prepoveduje arrliče sežigati in jih le pokopavati v zerafjo, v skupnem blagoslovljenem pcAcpaiiiču, dalje je opisal vse lepe molitve ia obrede, ki so od cerkve zapovedane za U blagoslov. Po sv. maši je šla uu župnija v lepo urejeni procesiji si* aovo pokopališče, ki ga je, pooblaščen od škofa, blagoslovil
i. p. J13. Pnstov, D. J. v spremstva domačega g. župnika. Pevci «o zspeli dve žalostni nagrobni pesasi. Ovenčan grob prvega pokopanega moža io jofe dotnafih, pa tiha itsanba vseh je na vse rrio iiCifiktnila. b tem dnem je dobil g- župnik popolno zadoščenje za svoj sedemJetiu boj za to novo pokopališče. Čeravno sta hib žkofijstvo tn okrajno glavarstvo «1 rsfetka as sfrsni {upnikovi da se
-DOMOLJUB., dne 18. avgusta 1937.
Ste*. 3?.
napravi rtov® pokopaSšče, ae aa bliiajem župnika, vsa svetu, ampak na drugeta proitoru. m na dosedanjem pokopališč* so mrtva trupla ttrcfcana šele po 17 do 20 letih in bi bilo t, tem le ra nekaj le* pomaga no, — so nekateri žup)j»tti, athušsfcsni od političnih in verskih nasprotnikov, delili eosp. žepciku mnogo sitnosti, skrbi in trpljenja. Gosp. zunoiku j« je oosrečiie- kupiti od soseda lep prostor za novo pokopališče, ki je prostor« in bo zadostoval za 'M tet. Dodebus je šde en de! norega pokopališča; vsi ga favalijn. Vsi dobri smo svojenro žepoiku hvaležni, da nam je vendar izvojeval novo, tako iepo pokopališče, kjer booo počivj-1* aa5a trupla in čakab vstajenja.
Sainfiik. — Kdo
Kamničanov še ni vi-dei s prožnimi koraki koraki stopati jtosiar-nega duhovnega gospoda po kamniških olicah Tujec b; mislil, da je to feipnik katere sosednjih župnij, ne pa že dolgo upokojim biseromašnik 4ar.es Molj. Da, prav ie dni je obhajal »voj 00letni jubilej mašni-štva. CerkSiani, kjer je biseromašnik doma, so ga vabili, da bi na istem oltarju ko! tiovtt mašo ponovil tudi biserno, vabi?! aa Trritk-i. kjer je nazadnje detovsl in bil tako zelo priljubljen, veselili smo se Kamaičani, raed katerimi kot upokojene« ie več let živi. da bomo vendar enkrat doživeli izreduo biseromašni-5ko sioveeriost. Za kopa naj se odioei? Jubilant ai ninoao premišljeval. S par s-.ojimi duhovnimi so-brati «e k- dne 27. julija odpeljal na Brezje ie »atss-kaj v tiboti boijepotne cerkve na oltarju njensu tako drage Marije Pomočnice opravil svojo biserno mašo, Njegove dušnopastirske službe niso bile lahke: Bovte, Trii?, Smlednik, Bel« Peč, Stranje, So-stro in končno Tiziu. Toda njegova gorenjska narava, redno io prep«wto Tivij?nje, nje««v vedno veder snafej, ga je ohranil Se v 85. letu življenja tako krepkega in zdravega, Cudnvito js, ksko pozorno zasleduje vsakodnevne dogodke, čeprav mu je glavo že siobelil isnejjc, še vedno igra na njegovem svežem obrazu prijazen smeh. Ž?ia pa biti tudi odtočen in pove tudi reaaico kar v obrni, pa
lako. da ms is »meriS ne moreš. O	i fa
svoji preveliki šKrtHDiKW'i onranu ;e Gospodu,' pa naj »prejme v»aj tak® aafe n*#tisstiov»e festitia. — Bog mu naj navrže l« toliko let da bomo čer 10 let i njim mogli obhajati itMu^-iuibi jobilej.
Sk>yeaci v Zagreb«. Druga nedelja v avgustu jc prinesla vernim za^rebškitn SJoi-tucsn! mnogo duhovnega veselja. Obiskala sta na« namreč kar dva gv- «ovomaJoika iz naJe nepozabne Skn-eaije,-Dopoldne smo pri «v. Roku sprejeli g. Votaska iz Dobji pri Planini, Z lepim govorom g> je pazdti-vila Slovenka P. Rad&eva ia mu izročil« iopek nagdjoov; g. novonašoiSt s« je za oboje zahvalil in nato opravil «v. dariteV; pri kateri nam it jkj. deli! isovorn. blagoslov. Za to slovesnost so uaia »m dekleta ozaljšale cerkvico sv. Roka. ki n:»rda še nikdar n- bila tako okrašena. Zato jim vsa čast in priznanje! Popoldne j« ie priapel ie č. goip. \'ošitjak Jože iz St. Jurija ob j. ž«. On pa ie 6 svojim obiskom razveselil Marijino družbo slw,-deklet, ki eo tedaj imele »voj sestanek! Obema ge. st zahvaljujemo za obisk in jima želimo mnogo blagoslova v "božjem vinogradu.
St. Vid pri Stični. Nismo eicer imeii loče, tods pod vodo je bilo precej njiv in travnikov. Sai je bila ploha v nedeljo l. avgusta le presilna. — Pšenica je isiia redka, žito nismo veliko namlatili. Sadaa Setiaa pa »o še precej dobra. Novi napadi pa 30 še premladi, zato ne morejo dati veliko pridelka. Pač pa bo čez leta lahka prav veliko sadja v našem kraju. Ob državni cesti od Višnje gore do Velikega Gabra vidimo na stotine mladih sadnih dreves. Tudi po stranskih dolinah so zadnja lela veliko nasadili. Za spravo ssdji se že sedaj pri-pravljamo. V St. Pavlu delajo i banovinsko podpora veliko vzorno sadno sušilnico. V Gradu Selo p;s bo napravil g. Sever, trgovec s semeni, ki je aedaj lastnik gradu in posestva, ie letos sam vzorno sadno sušilnico.
Leitonc pri Krike*. Že doijjo v naši župniji ni bilo resnega požara, pred kratkim pa ji t""-' upepelil gospodarsko poslopje jmjs. Račka na Gumi. Zgorelo ie tudi par glav živine. Gasitsivo so-sedejih vasi ie požar omejilo. Kdo jc požigaiec, se ne ve. Vsekakor je požig ziočin, ki se premti« obstoj« med njuni. T« ni saitso materialna škoda, aiupak tudi «trah in skrajno razburjenje vaščasov, ki še platati niti ne da! Te vnite iločmi zaslužijo ostro zasledovanje in tudi primerno kazen! — Pri-
>Hirtcula! Hiccnlalc je zadonel Svajkerjev glas po Sumi. Slišat je bil, kako j« kliknila od boleSae, in je pritekel (n korenine ia z mahom obraslo kamenje, v dtelgih skokih in x vihrajt»iEo bra«5o, v roki krepelo, kakor da mora reSiti dekiieo pred grabežoo zverjo. »Hinntls! Binmlaic
Klic mu je starnrl »a ustnicah; med drevjem je za-gkMlai ležati pastirko, negibno, z zaprtimi očsni, oblito s krvjo. Krepek> mu je padlo iz roke, ni čul, kako so se lomilo veje, ai čul, kako je peketalo kopito beročega konja — v strahu in obupu je sklenil roke in se vrgel km kolena. .-Otrok! Otrok! O ti moj nebeški OSe, kaj se je tu zgodilo?« Dvignil je s krvjo oblito pastiričino glavico na svoje roke; nezavestna deklica je medlo zastokala in zevajoča rana na čelu ji j« !» boli Mtkrvaveia. Z mokrimi očmi se je oziral Svajker naokrog, kakor bi zaželena pomoč morala stopiti iz dreves, priti «trnku ko čudež. jO vsi dobri svetniki! Kaj naj 1© storim?« Pritisnil je drhtečo dlan na ran«, da bi ustavil kri, toda rdeči vrelec mu je vroče udarjal s»kozi med prsti. V neroan-akein strahu je prodirijivo zavpil: >Qra»r! Umor!« Z obema rokama je objel deklico in zate! s svojim bre-■»eaom teci. Hiipajoč je dospe! do goličave, čez katero se je razlival bledi jutraji svit in odkoder so puhtele redke snegie proti gorskemu pobočju. Šotora in kk>«ter sta m videla kakor prekrita s kopreos.
sOiw>r!t se je raalegal Svajkerjev glas.
Tedaj se j« {»javila v laegli človeška postava.. Eber-•aia jo Ul »Svajker! Kaj klifoš .umor'? Kdo j« v stiski?« Pribito) je nasproti in ugledal v Svajkerjevem naročju deklico, z všsefc glavo ia chlaptiRi! udi, n i-lifu
fWiobno.
»Poglejte, gospod, poglejteli je »tarnal Svajker z
glasom, dušečim se od solz. »Zdaj so nam ubili otroka! Našo edino, »ase edino upaajeU
>Zanesi deklico k ribnilat, ohladi rano z vodo! J a;', prineseni, česar potrebujem!« Ebervajn jo odbite!, gttbeč se v megli.
Svajker je drgetajoč sta! in strme! z brezupnim izgledom za odhajajočim unsiibom. Kar je začutil, kako se aiu poceja pasiiričiua kri po komolcih, kako premaka tta prsih jopič in mu toplo polzi po telesu. Kakor omotica ga j» spreletelo. »Izkrvavela bo, izkrvavela!« jo zabebljal iu stekel proti ribniku. Na bregu se je zgrudil jih kolena, aaravnal dekletovo glavo k sebi, zajel z votlo dlanjo vode in oblil s studeao močo ranjeno celo; vod«, tekoča Hin-culi tez lase in senca, se je pomešala s krvjo in jo razredčila. Svajker je »»jemal iu zajemal — in izpod umn za nosi e vode ia mreče krvi se je prikazal olroškoljubek obrazek z belo kožo. Vedno debeleje so gledale Svajkerjev« oči, vedno hitreje je zajemala njegova drhteča roka in oblivala in umivala...
Tedaj s« j® Hincuia zganila iu zastajajoče dihnila, da ji je otseslo prsi.
jOtrok! LjuW otrok!« je zajecljal Svajker iu privzdignil z obema rokama pastiričino glavo.
Počasi je odprla oči in pogled ji j« strmo obstal it« njegovem obratni. Zdaj j® ineada svojega rešitelja spo-Miafa, zakaj v tem ko ne ji je medel smehljaj utrnil okuli nst, je dvignila rmtabeio rok« in segla a razkre£e4itiai prsti v predivasio meo,!^}^-© brado, kakor bi utegnil pač storiti bolan otrok, ki bi se zbudil is hude mrzlice ia bi turi šaloatno liee> svojega očeta »ad seboj.
Debele solze so se udri« bratu Ser, porastia lica. »Povej vecdar, otrok, povej, kako ti je?«
zahtevo vsi to veforjo je ustavil natakarju svojo sliko v zlatem okvirju.
Milijonar s podpore '«
brezposelne. V Jerse.vp na Angleškem so aretirali večkratnega milijo; na rja .losepha Rosea, ki je bi! vsej okolici 7.nsn kol hud stiskaii. Po ''«■ kljufju je policija odkril« sleparsko afero, v katero se ie bil mož zapletel m ki je zbudita po vsem Angleškem veliko pozornost. ker tam podobne^ adočina še r.iso inteli. Milijonar je enajst tneserev vlekel podporo za brezposelne ... Obleke! 36 £ revno in je prihajal vs»« teden v urad za brezposelne*, da so mu < vali podporo. Neki m«-ki je hil nekoč sam
in je svoje izgubil, je goljufa I"' nrfeoliko dnevi spoins' iu i>oskrbel, da ga Je !?. policija
Skero aef*i^«a ri«" tM. U Madrid«	:
4a «o nedavno prip*^
giJal««	-«.
J,-stiata v !«'««•
klonili. M ia P"
kodfljo nedeljo, 'XI mg., slavimo v naši prijazni cerkvici ev. Ane god av. Roka. Pridite, sa počastit, kateri imate V*-«j zaupaaje /Urdi razvadi popivanja iD pcti^>n!h fečt pa r<»5 -no- aifei ateto malo konec!
fJaSi fantje se že navdušeno pripravljajo, da nastopijo, kot-bo v Rajlw!t4wreuv večjem »tevihi v Boštanju ob Savi 29. avg.,. kjer- bo blago-eiovilev novega prosvetna doma. Pridite tudi drugi, da doživite dan pravega in poštenega veselja!
Polletni in podobni naročniki »Domoljuba«, obnovit* naročnino, v slučaju požara dobite V6aj sekaj povrnjenega!
Boh. Bistriea. 2e dober teden se mudi med Bohinjci vpeuilliški profesor fimid h Gradca. Sreča mu je letos šo bolj mila kot lansko leto. ko je odkril marsikaj zanimivega na Ajdovskem gradcu. lansko leto je odkril stare hišo, letos pa kar 24 starih grobov iz 5. stoletja pred Kristusom. V njih ie bilo mnogo lepih starih okraskov. Vse to je naiel v bližini bitenske cerkve na Žvabovem travniku. — Na Bitnjah so napravili letos elektriko, sedaj delajo vodovod. Vse pa je zasluga g. ministra Kreka. Most pri »Becu«, hvala Bogu, tudi napreduje. — Bohinjci smo se v obilnem številu udeležil! gorenjskega tobora v Radovljici. Bilo je kar 63 lepih bohinjskih narodnih noš, 25 kolesarjev in še okoli SO ostalih udeležencev. Dekleta so tudi nastopile v narodnih nošah s simholičuo vajo.
—	Vedno bolj se zavedamo, kje je naša rešitev. I,c v pravi krščanski prosvetl. Zato fantje in dekletu, v jeseni 'zopet v naše prosvetna domove, da se tudi tu izoblikujemo v kremenite značaje. — Bog živil
Stara Loka: V zadnjem času so tudi našo faro zadele večje nesreče. Ogenj je uniči! dvema posestnikoma ves letošnji pridelek. Vsa fara z njima sočustvuje posebno še, ker sta oba gospodarja velika dobrotnika vseb dobrih ustanov. Požigalec še ni padel v roke pravici, upanje pa je, da se ne bo dolgo naslajal ob trpljenju svojega bližnjega.
—	Velika nesreča je zadela dobro družino Jugo-vic od Sv. Duha. Sin Jože, 26 let star, ki je dolgo služi! pri orožnikih, je bil čez poletje oddeljen na Bled. Tam pa mu je bila usojena smrt; utonil je v pričo tovarišev v Blejskem jezeru. Dobil ga je skoraj na dnu jezera akademik Kramar, ki je iz Ljubljane prišel na pomoč reševalcem. O. Kramarju se mi tem mestu družina pokojnika najlepše zahvaljuje. Pripeljali so ga domov. Pogreb je pokazal, kak« je bil pokojni Jože priljubljen pri vseh laranih. Ves grob po mu posuli z cvetjem in venci, pevci so se žalostinko poslovili od nje- i
„ 80 nabra!e za ve* "vetih maš, ki se bodo opravile za pokojnega. Smrt tega dobrega
IZr J»rP?tlL®S,1V?.0 faro' P°sf,bno 8« bodo pa pogrešali starši, ki jim je bil velika upora. Pra-
S« B "»i. njegovo dobroto poplača, žalostnim
izkušnje USi	m,lfne tolažbe v dnevih prt
Drajjatiiš, Umrla je pretekli teden od kapi zadeta in bila pokopana v nedeljo, dne 15. avg. Gorše Katarina u Bolčegavrha. Bila je dobra gospodinja, ljubezniva mati in priljudna ter spoštovana žena. Že precej v starosti, 69 let, je vodila Se vse gospodinjstvo in jo bo družina zelo pogrešala. Zelo lepo pa je, da jc bila na »Domoljuba« naročena nepre6tano 36 let. Posnemanja vredno! — Naj v miru počiva!
Dulimiče. Pretekli teden se je poslovil od nas g. kaplan Milan KopuŠar, ter odšel v Višnjo goro. Niti dve teti ni služboval med nami, pa si jc pridobil srca vseli župljanov. On ni bil najemnik, temveč bi! je pravi vinogradnik v vinogradu Gospodovem. Cerkev, šola, Marijin vrtec, Kat. akcija, reveži, bolniki, to je bilo polje njegovega dela. Koliko revnfh otročičev je oblekel, koliko lačnih želodčkov nasitil, koliko zgubljenih ovčic naše! in nazaj pripeljal, ve le Oni. ki je gospodar vesolj-stva. Na tem mestu se g. kaplanu najlepše zahvaljujemo za vso požrtvovalnost, in mu na novem mestu želimo obilo sreče. Višnjanom čestitamo na taki pridobitvi!
lučine. Pretekli četrtek zvečer je prišel Maks Dolinar, posestnikov sin na pod posestnika Matevža Oblak in pri tej priliki razkazoval njegovemu sinu Janezu revolver. Medtem ko mu Janez dopoveduje, naj pazi, da ga ne bo obstrelil, se Maksu ponesreči revolver sproži in Janezu pre-streli drobovje v trebuhu. Po prejemu sv. popotnice in zdravniškem pregledu je bil takoj prepeljan v bolnišnico v Ljubljano, kjer je v petek umrl in bil prepeljan nazaj v Lučine. Skoda je zavednega katoliškega fanta, ki smo ga že nekaj let vsako prvo nedeljo v mesecu videli pri skup-
nem obhajilu apostolstva mož in fantov in tudi sicer večkrat, poleg svojega očeta. Radi smo ga imeli, a še rajši Bog, zato ga je k sebi poklical. Kako zavestno je rekel, preden so ga odpeljali v bolnišnico domačemu župniku in svojemu očetu: »Saj se nič ne bojim smrti, saj rad umrjem!« — Resnica ie m ostane, da se mladina krepi pri ob-hajilni mizi za močne v življenju in v sinrti.
Krka. Župni urad na Krki naznanja, da bo letos romarski shod pri sv. Kozinu in Damijanu na Krki za Gorenjce v nedeljo, 29, avgusta, za Do-lenjce in okolico v nedeljo, 5. septembra.
Žužemberk. Naše polje se kar ne more in n« more po toči ni?, popraviti. Ne raste nobena reč, niti repa ne, pa ni čudno, ko je zemlja tako bičana in poteptana. Več gospodarjev se je izrazilo: Najbolje, da bi zapadel sneg in zakri! našo žalostno revščino Žalostno je tudi, ko ne vidiš ptičk in ne čujež nobenega ptičjega petja. Vse je toča potolkla, škrbetov Tonče in njegov hlapec sta naštela v domači koruzi, drugi dan po toči 76 ptic pevk mrtvih, pač pa so ostale vrane in srake in teh več kot dovolj.
Škocjan p. M. ' V ljubljan. bolnišnici je za vedno zatisnil oči Reže« Alojzij U Vel. Poljan. Več let je bolehal na želodcu kljub temu pa je opravljal še vsa težka dela na svojem velikem in lepem posestvu. Odšel je v Ljubljano s trd-: nim zaupanjem, da so pozdravi in kmalu vrne. Po petih dneh pa mu je zapel mrtvaški zvon pri podružnici sv. Tomaža, kateri je bil pokojni Lojze več let vesten ključar. Bil je tudi mnogo let občinski odbornik. Bil je prijazen iu dober z vsemi, zato smo ga vsi radi imeli in ne je za njim solzilo marsikatero oko. Posebno v Poljanah ga ne bomo nikdar pozabili. Pokojni zapušča 82 let starega očeta, ženo in 6 majhnih otrok. Bog bodi tolažnik družini. Njemu naj sveti večna luč!
Št. Jernej, Uresničuje se načrt banske uprave, ki je dala v letošnji proračun velik znesek za iz-suševanje Kozarij. Komaj so pričeli, pa je že dvig-
i«nju lahko granata eke-lodira in požene vse v srak, Poklicali eo nato strokovnjaka od topništva, s pomočjo katerega so zdravniki izvlekli granato iz rane, ne da bi se pri tem zgodila nesreča. Tudi ranjeni vojak je operacijo ereino prestail.
V levje celic« j« rad Iml prote-.tpB»ki duhov-Davidson, da. je iz ®pn potem držal na gledalce verske pridige. Pri zadnjem njegovem poskusu v londonskem zveri-»laku je neka levinja pri.
prekinila 8 tem, d« ic drznemu midigarju od-griznila glavo.
betnjski promet; Rim-Alteba, Na r.račni Poti med Rimom in Addia
Abebo bodo skoraj sto-P'U_ v službo velikanski "Moplovi T.a osebni pru-fie}; To so letala s 4 mo-7 kt z več ko 4000 konj-m[ »Mami, ki bodo pre-Ii 1 P° 50 oseb in no-«'» tovor 30 do 35 ton. i?1'' imajo akcijski ra-*> 3000 do 4000 kilome-;™v tako da bodo pre-4500 km dolgo pot » Rima v Add!« Abebo * Abcsmiji v 12 urah in " bodo spotoma le «m-*>■>» ustavila.
»Dobro!« je šepetnila Hincula in se nasmehnila; toda že jo je obšla nova slabost in pogled so ji zastrlo zapirajoče 3e veke.
Pri Šotorih j« oživelo, čul se je Vampotov glas, in Ebervajn se je vrnil. »2ivi, gospod, živi,« mu je zaklical Švajker nasproti, »toda od slabosti je zopet omedlela!«
Ebervajn je pokleknil poleg brata; s sukneno krpo je osuši) pastiričino čelo in pričel z grezilom preiskovati rano. gvajker se je moral obrniti stran, ker nI mogel gledati, kako se pogreza svetlo železo v rano. V tem ko so pritekli tudi hlapci in Vampo, je opravljal Ebervajn molče svoj zdravniški posel; ko je luščil z nožem strto koščico iz rane, se je Hincula ječe zganila ln mahnila s pesljo po patrovi roki. »Drži bolj krepko!« je zašepetal Ebervajn.
Švajker je urno zgrabi! in stisnil dokletove roke, vendar je pobledel in je č,ez čas s skaljenimi očmi pogledal proti Vampotu: »Daj mi požirek vode, brat, slabo
mi prihaja!«	.
Vampo je strgal hlapcu usnjato kapo z glave in zajel vode, ki jo je Svajker željno popil. Ko se je Vampo zopet sklonil proti vodi. da bi znova napolnil kapo, so mu oei okrepenele; izpustil je kapo, stegnil roke in zavpil: »Vsemogočni Bog, čudež! V jezercu, sinoči še praznem, so ribe! Hibe!« Sinejoč se in kričeč je skočil v plitvo vodo in hlastal z obema rokama za ščukami in poatrvmi, ki so
splašeno švigale sem in tja.
Tedaj se je Ebervajn zravnal. »Brati« Je zaklical jezno. »Tu leži uboga alvar v stiski in krvi! In ti...?« Njegov žugajoči pogled je dodal, kar so zamolčala usta. Brat Vampo je plašno ^gledal ln se skobacal z vode. »Pojdi in prinesi kupo mašnega vina!«
Brez besede se jo zmuznil Vampo proč; na pol pota je poškilil nazaj čez ramo. »Ne bodo mi več ušle!« je
zarnomljal, si ožel vodo iz mokre kuto in pričel teči.
Pater Ebervajn je obvezoval pastineb.io čelo; pri tem se je Hincula prebudila iz omedlevice, in ko je zagledala patra in tuje obraze, j s hotela vstati. Toda Švajker jo je trdno držal v svojih rokah.
»Ne, otrok, ne, bodi mirna! Dobro je zate, kar s© godi.« Ozrla se je vanj, globoko zadihala ln se ni več ganila. Rahel veter je zahlidel, v sinjkastih oblačkih so je kodrala megla po pobočju navzgor, sonce se je vzdignilo in njegovi žarki so bleščeče posijali na Svajkerja in Hinculo. Brat Vampo je prinesel z vinom napolnjeno kupo; Ebervajn jo je nastavil pastirici na ustna in jo pojil s krepčilno pijačo do zadnje kaplje. Vino je Hinculo poživilo, njene oči so se zasvetile, njeni udje okrepili, in opirajoč se na Švajkerja se je postavila na noge. Tresoč se je stala, njena glavica ie počivala Svajkerju na prsih in bila r.a oko taka, da je morala buditi sočutje. Bela, s krvjo omadeževana preveza je ovijala čelo in lase, ki so do polovice še sršeli od prahu in čada, do polovice se pa mokro svetili in plavkasto blesteli. Kakor, paleta, ki jo je bil sredi dela odložil slikar, je bil videti drobni obrazek, bel in rdeč in siv k temu v bolečini smehljajoča se usta in velike, plahozroče otroške oči v svoji čisti modrini.
»Kdo si, deklica?« je vprašal Ebervajn s prevzetim glasom.
Strmela je vanj in ni vedela kaj odgovoriti.
»Hincula ji je ime,« je dejal Svajker, »in njen oče je Grajnvalder, ki ima hišo tam gori nad Aho.«
»In ona je bila prva, ki je čula zvon,« se je oglasil brat Vampo goreče, »prva, ki je prišla k nam z darom. Toda, povej, packa, povoj,« se je obrnil proti deklici, »kako te je zadela ta nezgoda? Ali si padla na kamen?«
menili 200 kub. metrov zemlje. Lepo je gledati ravne, globoke kanale, po katerih se pretaka voda, ki se ie prej razlivala po travnik.',. — Ta teden prično graditi banoviliBke elektrarne traiiafor-uialor za Pleterje Po hišah napeljujejo zasebna podjetja električne vode, ki so pa po mnenju strokov »jakov zelo dragi. Opozarjamo ljudi, naj ne sklepajo prehitro pogodb, ampak naj vprašajo se cene po drugih krajih prej, preden sklenejo pogodbo. — V soboto so potegnili iz Krke fi» Dobrovi mrtvega moža okrog 50 tet starega, ki je imel v žepih polno kamenja. Kdo je, se še ne ve. — Rokovo žegnanje na Tolstem vrhu bo v nedeljo po običajnem redu. Vsi, ki pridete na priljubljeno božjo pot, ee je spomnite, da nnm drugo leto zapoje nov bronast zvon.
Voklo pri Šenčurju. Tri kilometre južno od Šenčurja na križišču dveh cesta, ismed katerih drži ena od severa proti Ljubljani, druga pa od zahoda proti Kamniku, leži velika in trdna kmečka vas Voklo. Sredi vasi mogočno kraljuje pod ni žn s cerkev svetega Jerneja. Pogled na njeno mogočno pročelje spominja na znano cerkev vrh Rožnika. Letos praznuje vokianska cerkev 75-letnico, odkar stoji. Dozidal jo je ista 18t>2. tedauji šenčurski kaplan Jane? Koprivnikar, ki je imet v Šenčurju zelo burno življenje. Eden izmed tedanjih šenčur-skih liberalnih nemčurjev ga je ovadil, da je pridigal zoper nove šolske postave. In kaplan Koprivnikar je moral pred sodišče v Ljubljano in nato 7 sspt. 1870 v kaznilnico Schuben, Umrl je leta 1898. kot vrhniški dekan. V šenčurski župniji pa si je postavil trajen spomenik z voklansko cerkvijo. Za to cerkev je naredil načrte in sam osebno vodil zidanje. Ves čas dokler ni bila stavba pod streho, je zjutraj o!> petih maševal v Šenčurju, pote.m pa odhitel v Voklo med zidarje. Ni Jhnia, da imajo Voklani največjo podružnico v tari! Razume se, da bodo Voklani 75-letnieo svoje ljubljene cerkvice kar najlepše proslavili. To se bo zgodilo na Jernejevo nedeljo, dne 29. avgusta. Cerkev bo vsa prenovljena. Pred proslavo bodo tridnevne duliovne vaje. Na dan proslave bo ob de-•setih dopoldne slovesna sveta maša, ob dveh popoldne pa svečana procesija po vasi, ki bo « cerkvijo vred vsa okrašena. Po procesiji bo spominska zabava. Vabimo tudi okoličane, naj pridejo io nedeljo v Voklo, da si ogledajo cerkev ter dele t Voklani veselje nad pomembnim jubilejem!
Brezovica. Z oziram na obširno poročilo o prireditvi r.sšegs sokolskega društva, ki pa ni po-
polnoma točna, hočemo še mi pridejsti par tečoih številk in ugotovitev. V slavnostnem sprevodu emo mogli uri najboljši volji našteti le tri domače člane v krojih, par članov v oivihi in nekaj otrok, ki eo hiteli na kolodvor, sprejemat drage goste. V sprevodu smo naštel! pet ia trideset moških kro ev s sokoliiko godbo iz Ljubljane vred. Nosili W> dve državni in dve društveni zastavi. Sprevod je s cvetjem obsipalo 5 gospa in eospodičeu, drugih ljudi ob cesti ni bilo. Sedem hiš je izobesilo zastave gostom na čast. Govoril je starost* jevec, ki m bi. vedno istih misli, kakor je sedaj Pri telovadbi so nakopali dragi gostje. Res pa je, kar piše »Srtov. narod« da se mora naš Sokol boriti z velikimi težavami za svoj obstanek. Škoda, da tudi ni povedal, zakaj se mora boriti.
Savtjo. Oni teden je Melklajeva nnm a dosegi« svojih 80 lat. — Lepa in redka j« taka obletnic*, pa naš® asa-m» že zailuii. d« jo na primeren način proslavi tudi »-Domoljub«. S ponosom pove 5e zmerom trdna Meš— klajka, da j« ona bila prva v Savijak, ki j* k<n ®b rojstvu »Domoljuba« v svojo hišo sprejela ta list, pa ž» tudi »kosi v»u sv o,o življenjsko dobo ves do svoj« 80 letnice obdržala pri hiši. Prvotno sic bila »Domoljuba« ob začetku izhajanja naročila skupaj a starin) Paveljčkom. Kar p« s« »ipanorija« navadno nikoli ne obnese dohro, j» mama kmalu l»t naročila *am« zase. Vsa vesela pove žen« tudi, d« je l»to» z©pe,t dobila nami svoj vid, ki ga je bila že skoraj zgubila. 2daj zop©t s velikim veoeljem prebira oiebsrni tedsa svoj priljubljeni »Domoljub«, ki «e ob njsni 80 letalci svoje zvutc naročnic* in čitatsljiee z veHkfea spoštovanjem spominja. Trdni ir, krščanski ženi, ki j* v avojeas bogatem in dolgem življenju tudi mnogo pretrpela, saj so ji v enem samem tednu pomrli vsi Štirje otroci zs davlco, iskrssio čestita vsi Domoljubov« družina: ie n« dolga srečna leta'
Kaka pri Ksikess, Pr»5!e uedslj* popokia® eo k nam pod vodstvom svojih voditeljev prihiteli otroci Marijinih vrtcev lj: Bučki, Studenca, Sv. Duhu In Skocjana, slednji s svojim prav lepim pra-
porom. G. dakan J.An4iž ia St. Jwas.j* j, v , atvduSsvsl a>la4«S *a Mamama »»ara. Skdtl« ,, slovesa« r »d srnici, pri katarih ie odpevnU r«, otroška armada. Nat>* pa «o m «r ubrali etocru lNrtd žutMiiičMif ki«r j« <xrav «amozave,tM vodil »barvanj« Gr*baarj«v i* Adra. Zastopniki sameinih vrtcev so Wraj4ao nastopati t«r fel; VM priznanj«. Marijin vriše w M« j« pokat«! iu cslo vrsto prizorov pa tudi domači auso hoteli tl. ostati. Z Marijino pesnijo so otroci zaključili evo-jo prireditev pa od ri eni! lep aporoin nanjo t,i 4vojs domovs>.
h naših dvušimt
Dot pri Ljubljani. Pretekli teden smo prenovili in ^praviii našjproevetei dom, ki jc nekaterim pravi !rn v peti. Zlasti streho «mo temeljito pop«, vili. Prepletali pa smo tudi vso zunanjo stavbo, kar sf. ta hišo, v kateri imajo poleg društva svoj sedež pošta in občina, tudi spodobi. Omenjen* dela pa «o «eveda močno obremenila našo blagajno, tako da stroški močtso presegajo naše premoženje. V*'ed tega sc obračamo na vse prijatelje naše pr». svete, d<s aam z darovi priskočijo na pomoč -Drugo nedeljo, 29. av&uatn, bomo igrali, oziroma ponovili Žigouovo dramo; »Kate »e utrga oWak« na kar ve« obiskoval« it dane« opozarjamo. B«? živi!
Stara Loka: v soboto zvečer ob pol 9 In r nedeljo. 22. avgusta ob po! 4 popoldne bo v prosvetnem domu v Stari toki dijaška predstav« »CrnoSoiee«. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih kulia, ki jih društvo še nif nima, ut« se atarološSki Stndenij« priporočajo t s obilno udeležbo.
Sšorsrče, Zanimanja m raoravški pros»«tai tabor, ki bo v nedeljo 29. avgusta, ja o<l dneva 4» dneva večje iu prodira « »edafo gorsko vasico, ainsti mladina <ms marljiv« pripravlja, kar dolu-zujejo številni sestanki !n medsebojni razgovori. Naši vrli fantje bodo poukrbeii, da bo slavaostm prostor pred cerkvijo, kskar tudi telovadile dostojno okrašeno, dekleta p ixf>o napletla veBcev. V *ob«te »veiar bom« prižigali kresove. Ss»i pn-jaini grički, kakor Limbarsia gora, Sv. Miklavt Javoršca, Žirenk, Storovjs itd., nsj »-arijo v 'sfernih ognjih, pa tudi doiint naj ne zaostane. Dniji
W tiflti« ~ j. O.:
Pravljice
Sestro je bilo sram, da bi jo drugi zasmehovali; zato pravi: >0, to prav lahko storim; kakšno cvetlico pa bi radi?<
»V vsej vasi ne cvete nobena bela roža, samo tam je: zato nam prinesi čopek teh belih rožic«, odgovori neka njena prijateljica. Vstala je in šla, in vsi možje so hvalili njen pogum, toda žene so majale z glavo in dejale: »Da bi se le dobro izteklo!* Sestra je šla proti pokopališču; mesec je svetlo sijal in začela jo je tresti groznica, ko je bila ura polnoči in je ona odprla pokopališču« vrata.
Čla je čez marsikateri grob, ki ga jo poznale, in srce ji je upadalo vedno bolj in bolj, čim bolj ae je bližala Katičinim belim rožam in grobu pošastnega branjevca.
Pride un mesto; trepetaj« poklekne in trga cvetlice, Tedaj se ji zazdi, da sliši prav blizu neko šumenje; ozre se: dva koraka od nje »loti zemlja % nekega groba in počasi se dviga neka postava iz njega. Bil je star, bled mož z belo nočno čepico na glavi. Sestra se prestraši; pogleda še enkrat tja, da bi »e prepričala, ali je prav videia; ko pa začne oni v grobu govoriti % nosljajočim glasom; »Dober večer, dekle; odkod pa !ako pozno?« jo obide smrtna groaa; skoči kvišku, dirja čez grobe do one hige, pripoveduje, skoraj brez sape, kaj je videla, in postane Ji tako slabo, da so jo morali domov nests. Kaj nam je koristilo, da smo drugi dan izvedeli, da jo bil grobar, ki je tam kopal grob in govoril moji ubogi sestri? fts preder, je to izvedela, se js je lotila huda rro&ea,
ni se več zavedala in čez tri dni je umrla. Rože za svoj mrtvaški venec »i j© bila sama natrgala,«:
Voznik je umolknil in solza se mu je zablesitela v očeh, drugi pa so ga sočutno gledali.
»Tako je moral ubogi otrok umreti zaradi te trapaste vere,« je dejal mladi zlatar; »prišla mi Je na misel pravljica, ki bi vam jo rad pripovedoval in ki stoji žal v zvezi s takim smrtnim primerom.«
STEBNFOLLSKA* VOTLINA Škotska pravljica.
Na nekem skalnatem otoku Škotske sta živela pred mnogo leti dva ribiča v lepi slogi. Oba sta bila neoženjena in kidi sicer nista imela nobenih sorodnikov; skupno delo, čeprav različno vrste, ju je preživljalo. Po starosti sta si bila precej blizu, toda po postavi in značaju sta si bila toliko podobna kot orel in tjulenj.
GaSper Grča je bii kratek, dsbei človek g ši-rokim, mastnim, okroglim obličjem in dobrodušno «e smejočimi očmi, ki sta jim bila po vsej priliki žalost in skrb tuja. Ni pa bii samo debel, ampak tudi sanpan in len in zato je o«krbovai hišna doli: kuhal je in pekel, plete! mreže za iastni ribolov in za prodajo, pa tudi njuno malo polje je po veiiki večini on obdelal. Živo nasprotje od njoga jo bil njegov tovariš; dolg in suh. % drznim orlovskim nosom in ostrimi očmi J« bil snan kot najmarljlvejšl in naJsreftuejSi ribi«, kot najpodjetnojai plezalec za ptiči in njihovim puhom, kot najp^idaojfii poljski delavec na otokih ia
* £z$. stiutotaks,
E A I N 0
OrjM&i otrok s« i« rodil v porodnišnici v Vij»-Vatiu X Italiji. N«k« it-!*včev« 2«m» je porodili šestega otroka, novorojen«« p« je bil vprav v«* likaa: vsok je 61 ca ™ tehte 6 in pol kiloiSrjmil (Novorojenčki tehtajo navadno 3 in pol kg.) 'r". njih pat otrok ni j""1" aobenih takih Silovitosti. Otrok vslikan je *««* in tudi mati je zdrava-
Pravs!« m P«' rte. Sodiič« V CaniH« jc imslo zadnj« dni opraviti n rsdkini. Če M. do «dai sploh edin'!««1® primerom. Razsoditi P moralo »por. ki j«i tig tramvaj« zaradi cm gs pa« nodavic, - »• cestne žel.a.i« 1«°' nekoč prsce, Pp1" tako d« »o stah 2» naj kar po
kega trgov« )« f» fu ku tako (rpodneslo, d« »> bii kmalu š*"^1 " •to. Med tem P» J« hodil n«ko damo m )■ P»
.».zai .»ii«..
Savad« « i' ie. ^f! 5«! opravičevati, toda p miriti I. »i
lo dajMi nairazM«^ .obklaiks«. irtov« )• tudi izjavil, da I« P"r
dan pa na svidenje vsi, ki ee morete le količkaj strgati od domal
. Smolenja vas. Na Veliko mašo popoldne sem jo mahnil v Smoienjo vse. da ai r«Msii! igro »Naša kri«, ki 1° uprizorili smolenjski fantje in
deklefa na prostem. Tvegati reč, prirejati fako igro M prostem in z ijudmi, ki eo večinoma prvič igrali, sj je marsikdo mudil. Pa smo bili vsi prijetno pre-ttnečeni. Krasno t.o nam podali to slovensko vele-delo, kljub razmirn težkočarn. Dokler imamo v našem narodu tako požrtvovalnih ljudi, strto lahko mirni pa tudi ponosni. Smolenjci, čestitam Var.i! - Mimogrede sem ae oglasil tinti na gatiteki »veselici«. Ni bilo plesa ia običajnega dirindaja, pa je bila vendar lepa, poštena zabava ob petju naših krasnih slovenskih pismi. Vsaj za nekaj Časa smo pozabili na razne težave, na primer na gosenice, ii so nam požrle skoraj vse zelje, te lnrhe grde!
Prhanje pri Litiji. Prošlo nedeljo eo naši fantje, ki so vpisani v fantovskem odseku, imeli vajo v petju fantovske himne. Himno je učil naš neumorni duhovni vodja g, župnik 8'upica, ki so se ga fantje z vsem srcem okienili. Fantje, že v nedeljo smo tudi pri telovadbi pokazali, da je nnš pogum krepak. Zatorej naj nas od odseka iib od-tegnje nobena stvar. Načelniku smo hvaležni za njegov praktični in teoretični pouk. Fanle, ki 5e iie priii.ij.ijo redno k našim vajam, vabimo, da se ,iam pridružijo. V nedeljo, 22. avgusta, zopet na veselo svidenje Jamčarji in Frcžganjci. llo« živil šltolja Lok a. Skupina bojevnikov v Skoiji loki priredi v nedeljo, 22. avgusta velik bojevniški labor na Suhi pri skoti i Loki, Spominska 'svečanost se prične ob po! 9 dop. f, sveto mašo in govorom za v svetovni vojni umrle tovariše, ki jo daruje predsednik zveze g. Miroslav Ratej, pri sv. maši sodeluje združeni moiki pevski zbor. Po sv. maši bo pred cerkvijo bojevniški tabor, kjer bodo govorili govorniki zveznega odbora. Po taboru bo občni žbor skupine bojevnikov, pri tovarišu Hafner Lovrenci. Ker je ta svečanost predpriprava za veliki bojevniški tabor na Brezjah, pozivamo vse lovarišs, di 6e tabora zanesljivo udeleže.
žvirže pri Jfinjnh. V nedeljo, dne 22 avgusta, priredi Prostovoljna gasilska četa v Zvirčali pod pokroviteljstvom bana dravske banovine gospoda dr. Marka .Natlačena blagoslovitev nore motorna brizgalne, združeno z delno žnpno gasilsko vajo 7, naslednjim sporedom: Ob po! 10. sprejem geetov in gasilcev. Ob 10 sv. maša z ljudskim petjem in godlio. Popoldne ob 3. slavnostni sprejem časiriih gostov in pokrovitelja in kunis g. bana dr. Marka
Natlačena in kumice ge. Minke dr. Logarjeve, soprogo tea. inšpektorja. Ob pol 16. blagoslovitev motorne brizgahe. Po blagoslovitvi govori pred-s avnikov oblasti ln gasilstva ter mimohod gasil-stui čet. Nato deina zupna gasilska vaja. Po vsjt pa bo velika vrtna veselica in prosta zabava. Ker ja istega dne v vasi tudi cerkveno čaščenje sv. Roka, se vljudno vabijo vsi prijatelji gasilstva, da pribite ta oan v Zvirče in se povesele k gasilci Suhe krajine, ki budno čuvajo nad imetjem ubogega aubo-kranjskega kmeta. Ker počasti prireditev osebno tudi g. ban, se vljudno vabijo vsi, da s» udeleže ta dan polnoštevilno sprejema najvišjega predstavnika Slovenijo In ljudskega bana.
Brusnice pri Novem mestu. Za 25-letnico in blagoslovitev prapora prostovoljne gasilske čete v Brusnic dne 8. i iu. nam je Bog naklonil krasno vreme. Zastopnik gasilske zveze g. Jenko Jože, župna uprava s starešinom mg. Bergmanom na čelu, ISO gasilcev in množica ljudstva to sprejeli kutua dr. Marijana Polenška, novomeškega župana in gospo Agničevo, ki je zastopala radi bolezni odsotno kumico gospo Milko dr. Polenškovo, Pri sv. maši je iepo prepeval domači pevski zbor, žentjernejska godba prosvetnega društva pa je igrala lepe nabožne pesmi. Pred blagoslovitvijo prapora je imel uoatači g. župnik pomemben govor. Po blagoslovitvi prapore, je pripela zastopnica ge. kumice nanj dragocen »rab, ki bo ga, kakor prapor, krasno izdelale č. šolske sestre v Ljubljani. 81 spominskih žebljičkov smo pribiti na drog prapora, lue dnjimi 27 zlatih. Učenka Vida Kon-dova pa je izročila gospe kumici lep šopek vrtnic. Župm tajnik je prebral dopis gasilske zajednice v Ljubljani, ki našim vrlim gasilcem, ki že leta ia letu delujejo v brezplačni službi do bližnjega, čestita in jih vzpodbuja k nadaljevanju plemenitega dela. Po mimohodu čet je bila na Gorenčevem vriu veselica, ki je dražila ljudi v pošteni zabavi. Že po proslavi jo prispela vesela vest, da je bila naši četi uakazaua lepa vsota za spominski žebljiček kraljeviča Tomislava. Notranji minister dr. Anton Korošec pa je naklonil naši četi tisoč din, za kar se mu na tem mestu vsi zahvaljujemo. Vsem, ki ste nam s svojimi darovi in s svojo navzočnostjo izrazili svojo naklonjenost, se prav toplo zahvaljujemo ; željo: Bog Vam naj povrne!
n Patronsko opravilo pr; sv. Roku v župniji 8f. Vid pri Stični bo v nedeljo 22. avgusta zjutraj ob 6. Ker je cerkev tik državne ceste, je dohod lahek.
radio ljubljana
Vaafe d« is i 12 PloSče, 38.46 Vreme, poročila, 1» Cas, spored, obvestila, 18.16 Plošče, 14 Vrem«,
borza, 19 lo 12. Cus, vreme, poročila, spored, obvestila.
Četrtek, 19. avg. 19.30 Nac. ura. 19.50 Saljapm poje. 20.10 Zgodovinsko ozadje slovenske narodne pesmi. 20.30 Ruska ciganske pesmi. 21.30 Radijski orkester. 22.18 Radijski orkester. — Petek, 2tt, avgusta: 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Plošč«?. 20.10 Gospodinja in vrt. 20.30 Koncert godbo >Sloga«, 22.15 Angleške plošče, — Soboota, 21. avgusta: 18.00 Radijski orkester. 18.40 Freudovi učenci. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 Zunanja politika. 20.30 Vesel pisan večer. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 22. avg.: 8 CitraShi trio jVesnav. 9 Cas poročila, spored. 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Verski govor. 10 Prenos pro-cienadnega koncerta iz Dobrne. 11.30 Otroška ura. 13.15 Lahka glasba. 17 Kmet ura: Koristi izložb« seinljiSS. 17.30 Radijski jazz. 19.30 Nac. ura. 19.50 Nastop naših izseljencev. 20.30 Pevski koncert. 22.15 Radijski orkester. - Ponedeljek, 23. avg.: 19.30 Nac, ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Plošče. 20.10 Obraz nastajajoče kulture. 20.30 Slovenski vokalni kvintet 21.1« Plošče, 21.80 Radijski orkester. 22.15 Radijski orkester. — Torek, 24, avg.: 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Zavarovan je za starost, onemoglost in smrt. 20.30 Klavirski koncert. 21.80 Plošče. 22.15 Radiiski orkester. Sredo, 25. avg.: 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20.10 Mladinska ura. 20,30 Koncert Glasbene Matice. 21,10 Plošče. 21.20 Radijski orkester. 22.15 Cimermariov trlo.
d Zveza bojevnikov ima svoje prostore v Ljubljani, v Kolodvorski ulici št. 25. Uradne ure so vsak delavnik od 10 do U in od 17 do 19, oh nedeljah in praznikih pa od 11 do 12. Tovariše bo* jevnike vabimo, da se zglase v pisarni, kadar pridejo v Ljubljano. Dobili bodo vsa potrebna navodila in informacije. V pisarni je na razpolago tudi knjiga, kamor člani lahko vpišejo želje, nasvete in navodila, ki naj jih odbor ali posamezni odborniki upoštevajo. Zlasti sedaj naj ee tovariši bojevniki zglašajo v pisarni, ko je na vidiku ve-lika bojevniška slovesnost dne 29. avgusta f. 1. na Brezjah.
!icn dami Kupiti nove nogavice in ji je res tudi Iz-roSil toliko denarja, da bi si iih bila lahko kupila. Toda za to je pa zahteval, naj mu izroči nogavice ki jih ji je pomazal. Dama pa se je odločno branila, CeS da bi se lah-ko vsak škanaaliziral. Ke- se nista mogla zedi-nili, je prišla stvar z umazanimi nogavicami celo pred naglo sodišče, ki je razsodilo v prilog trgovcu. Prepričano je bilo, da ®ia trgovec prav, kajti če ic dal denar za nove nogavice, ima vendar pravico do starih. Pravijo, oa gospodični ni preosta-io ničesar drugega, kakor »a ie pred sodniki sezula svoje nogavice in jiji izrodila trgovcu.
Tri leta start »rekrut«, »'štete napake, ki jih 'lovek napravi pri tem »k onem poslu kažejo, ka. ™ I« resnična trditev o človeški zmotljivosti. Ta-napak je vedno do-v«l posebno tam, kjer bi vsak misli, da sa '"[liičene. Takšne po-™o'a. kakršna se. je vtihotapila pred nedavnim • ""me nekega vojaške-" »rada na Bolgarskem, P.4 v ?c	tako kma-
"*ki Bolgar, Lspafe-
0T ?o imemii je
poleg tega kot najpohlepiiejši sejmar v bližnjem mestecu; ker pa je bilo njegovo blaga dobro in ni poznal goljufije, je vsakdo rad pri njem kupoval. Viljem Skalar —• tako so ga klicali njegovi rojaki — in Gašper Grča, s katerim ie kljub svoji lakomnosti rad delil težko pridobljeni dobiček, nisia samo dobro živela, ampak sia bila tudi na tem, da postaneta premožna. Toda lakomnemu Skalarju rti bilo po volji, da bi bil samo premožen; bogat je hotel biti, zelo bogat, in ker je kmalu spoznal, da po navadni poti s pridnostjo človek ne obogati tako hitro, ga je naposled obSIa misel, da mora priti do bogastva po kakem izredno srečnem slučaju; ko pa se je ta misel v njegovem nemirpo valujočem duhu trdno usidrala, ni imel za nobeno drugo stvar več smisla in začel je z GaSparjem Grčo govoriti o tej zadevi, kakor bi bila 2e čisto gotova. Ker je ime! Gašper vse, kar je Skalar rekel, za evangelij, je pripovedoval to sosedom in kmalu se je razširila govorica, da je Viljem Skalar ali resnično prodal hudiču svojo dušo za zlato ah pa da mu je knez temo vsaj stavil ti. ko ponudbo.
Sprva se je Skalar tem govoricam smejal, toda polagoma se je vživel v misel, da bi mu mogel kdaj kak duh pokazati kakšen zaklad, in nič več m ugovarjal, če so m« njegovi rojaki s tem nagajali. Svoje delo je sicer opravljal prej ko slej, a ne veo z isto gorečnostjo in cesto je potrati! mnogo časa, ki ga je sicer porabljal za ribolov aii druga koristna opravila, za to da je brezplodno iskal izrednega dogodka, ki bi mu v trenutku naklonil bogastvo. Tudi je hotela nesreča, da mu je nekega dne, ko je stal na samotnem obrežju in v nedoločnem hrepenenju gledal na nemirno morje, kakor da mu mora od tam prit. njegova velika sreča, prikotalil velik val med množico na-
plavljenega mahu in kamenja pred noge rumeiio kroglo, kroglo iz zlata.
Viljem je stal kot začaran; torej vendarle niso bile njegove nade prazne sanje, saj mu je morje podarilo zlato, lepo, čisto zlato, najbrž preostanek težke palice, ki so jo valovi na dnu morja obrusili de velikosti puškine krogle. In zdaj mu je stalo jasno pred dušo, da se je morala nekoč nekje ob tem obrežju potopiti bogato obložena ladja iu je prav on poklican, da dvigne v osrčju morja pokopane zaklade. To je bilo zdaj njegovo edino stremljenje. Skrbno je skrival, kar je našel, celo pred svojim prijateljem, da ne bi tudi drugi prišli njegovemu odkritju na sled, in je pri tem zanemarjal vse drugo; po cele dneve in noči se je mudil na obrežju, kjer je metal v morje ne mreže za ribami, ampak posebej v ta namen narejeno lopato — za zlatom. Toda našel ni drugega kakor revščino; kajti sam ni zaslužil nič več in Gašperjevo zaspano delo ni zadostovalo, da bi redilo oba. Ob iskanju večjih zakladov je izginilo ne samo najdeno zlato, ampak polagoma tudi vse njuno premoženje. Toda Grča, ki je prej molče dopuščal, da je večinoma Skalar skrbel za njegovo prehrano, je tudi sedaj molče in brez mrmranja prenašal, da mu jo je njegovo nesmiselno iskanje odtegovalo; in prav ta krotka strpljivost njegovega prijatelja ga je le še bolj izpodbadala, da je neumorno stikal sta bogastvom. Še nekaj je bilo, kar je podžigalo njegovo delavnost; 'kadar se je vlegel k počitku in mu je spanec oči zalisnil, mu je uekaj zašepetalo v uho neko besedo, ki jo je dozdevno prav razločno slišal iu se je vsnkikrat enako glasiia, ki »i je pa nikoli ni uiogel zapomniti. Sicer ni vedel, kaj naj bi imela tn čudna okolnost »pravili z njegovim sedanjim stremljenjem;
IZ ŽSVUENJA KMEČKIH ZVEZ
Dolenjski kmečki tabor na Zaplata
ki bi se »mel vršiti * nedeljo. 22. avgusta, te snradi nepredvidena sitprek preložen na nedeljo, 29. evgnat*. Člani kmečkih uvet, opom-rite vm tovarifes n« lo spremembo in posgSti-Tajtc, da »e bodo onim, ki so se Je »dtoešU, da gredo a« tabor, prldrolDe že asove vrste kmečkih mož i« Snu tov. N* avšdeafe, dolenjski kmeti«« 29. avgaat« na Zaplasa 1
Gorenjski kmečki tabor © Kranju
V	nedeljo, 22. avgusta priredi OKZ Kranj kmečko stanovski tabor v Kranju, ki bo največji kmečki tabor v Sloveniji v tem letu, kakor je soditi po pripravah. Dopoldne bo ob pol t) sprevod skozi maslo, v raznih skupinah, ki bodo na vozovih prikazovale kmečko delo in «jeg» uspehe. Sprevod !>« zelo zanimiv, pester ter poučen. Po sprevodu ha ev. maša »Na planini« in po 6V. maši veliko kmetico stanovsko zborovanje, na katerem govore kmečki voditelji iz cele Slovenije. Popoldne bo prikaz kmečkih navad pri nakladanju baie, ko pripeljejo nevesto k hiši m nastopajo skupine e starimi narodnimi plesi. Ta kmečki tabor je vreden, da se ga ogleda in se zato pričakuje udeležbe iz cele Gorenjske ps tudi iz drugih krajev Slovenije. Bo prava manifestacija in praznik kmečkega dela in Kmečkega stanu.
Kmečki tabor v Zagorju
V	vrste številnih in mogočnih prosvetnih in kmečkih taborov, ki so tekom letošnjega leta žirom naš« slovenske zemlje izpričevali ter utrjevali našo azrodoo in politično zavest ter zaupanje v naše voditelje, »topa tudi naš .»agotskt kmečki tabor, ki bo dne" 5. septembra 1937 v Zagorju za ves litijski okraj!
Njegov namen jc utrditi kmečko-deiavsko zavest, zavest slovenske narodne skupnosti, zdrave
politične zrelosti ter povdarck zvestobe do naših narodnih voditeljev.
Pozivamo, da ee zgrne ta dan v našo dolino vsa množica osiih, ki z nami mielijo iti pase delo odobravajo! Naj ae sestavijo v krajih, kjer jim je udeležba na nas tabor takorekoč obvezna, posebni odbori, ki naj z energično agitacijo začno takoj!
Udeležene! iz druash krajev, ki so navezani ni vlak naj pomnijo, da pm je priti s prvimi jutranjimi vlaki v oben smereh!
Ta da«, naj ne ostane doma nobena narodna noša!	...
Med konjenike naj ee uvrsti vsak, kdor ima konja ali ai ga lahko izposodi! Lastniki voz saj se pripeljejo s svojimi okrašenimi »lojtrkami« aii pa na; skušajo na njih prikazati kak prizor it kmečkega življenja!
Kolesarji naj bodo številčno častno zastopani!
Gasilci, tudi vi ste pozvani k sodelovanju, saj ste večinoma iz kmečko delavskih vrst!
Posebno važnost pa polagamo na udeiežfco naših županov ter oSičinskih odbornikov, ki naj pridejo pokioštevilno!
Tabora se udeleže mnogi naši odiičniki!
Spored tabora jt naslednji: Točno ob 9 se začne razvijati sprevod k cerkvi v Zagorje. Na prostem pred cerkvijo je nato sv. maša, potem govori, popcldne pa na Stadionu velika tombola. Pomniti Je: Na taboru ne rabimo eledavcev, ireba nam je sodelavcev zato vsi udeleženci v sprevod in nato «sa tabori Vsak udeleženec naj si omisli taboraki znsk! Sporočite do sobote 4. septembra koliko kosil naročate, cena S do 10 din. O vsem, kar vasn bi ne bilo jasno, ae obrnite ni reditelje!
Dne 5. septembra vsi na tabor v Zagorje! Agitiraite za čimvečio udeležbo, ob sodelovanju nm vseh sam je uspeh zagotovljen!
Sefna!
Vsak 9«nedeli«k: veliki t rini 'dan v Kranju (prodaja se lahko vse).
Vsak® ».cd®: veliki tržni dan v Ljubljani in v Tržiču.
Vsako sobota: tržni dan v Domžalah, v Kamniku, v Ljubljani, v Skofji Loki in v Tržiču.
n
5. —11. septembra 1937
Tehnični in poljedelski sejem do 12. septembra
Veliki srednjeevropski sejem
Razstavljale! is 20 držav Nakttpovsilci ia 72 dežel
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni visum se dobi e sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na .Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmska izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri
Wlener Mssm A. G. Itasa&l VE
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tjrrševa cesta 81. Zir<sm m tajski premet v Sleveatji iPataik)
Tyrše?a cesta 1. Zre«; s& tajski proste! v Skrealji (Patsik), podružnice hotel Mrklič nasproti glavnega kolodvora.
Tujsko-prometna »ve«a „P»&aik" Maribor, Celje, Gornja Radgona, 6t llj, Dravograd in Maribor glavni kolodvor.
20. avgusta: živ. iu kramar, sejni v Blagovici pri Kamniku ter živ. in kram. eejm »pri kloštruc v Stični na Dolenjskem. — 21. avgusta: gov„ svinj, šn kramar, sejm v Mokronogu. — 28. avgasta ker je 22. avg. nedelja: živin, sejem v Litiji (?), živ. In krasu, sejm v Novi vasi (?) ter kramar, sejm na Boh. Beli. — %%. avgnsSa: živ. in kramar, sejm v Kočevju, živ. in kramar, sejm v obč. Šmartno pri Litiji in sicer v kraju Javorje Ser živ. in kram. sejni, v St. Jerneju na Dol — 86. avgusta: živ. Iu kramar, sejm v Velikem Gabru na Dolenjskem.
toda na tak značaj, kakor je bil Viljem Skalar, je moralo vse vplivati in tudi to skrivnostno šepetanje ga je le še bolj potrjevalo v veri, da ga čaka velika sreča, ki jo je upal najti seveda le v kupu zlata.
Nekega dne ga je zajel vihar ob bregu, kjer je bil našel zlato kroglo; bil je tako silovit, da se je moral zateči pred njim v bližnjo votlino. Ta votlina, ki jo prebivalci imenujejo steenfollsko, je dolg podzemeljski hodnik, ki se na dveh straneh odpira proti morju in pušča prost prehod valovom, ki se glasno bučefi ln peneč neprestano podijo skozenj. Ta votlina je imela ie en dohod, in sicer skozi razpoko od zgoraj, v katero je razen razposajenih dečkov le redko kdo zašel; kajti kraj sam je bil nevaren, pa tudi razvpit, da straši v njem. S težavo se je spustil ,'Viljem kakih dvanajst čevljev globoko v razpoko, kjer je stSdel na kamen, čez katerega je molelo pe~ čevje; valovje mu je bučalo pod nogami in vihar divjal nad glavo, on pa se je predal svojim navadnim mislim, katera je bila pač tista ladja, ki se je tu pogreznila; kajti kljub vsemu poizvedovanju ni mogel niti pri najstarejših ljudeh dognati, da bi se bila na tem mestu potopila kaka ladja. Kako dolgo je taka sedel, sam ni vedel; ko pa se je naposled zbudil Iz svojega sanjarjenja, je videl, da je vihar minil; in ravno je hotel zopet splezati kvišku, ko se začuje iz globine neki glas in mu popolnoma razločno zadoni na uho beseda C a r m i 1 h a n. Prestrašen plane kvi-Sku in pogleda v brezdno pod seboj. »Moj Bog!« zavpije, »to je tista beseda, ki me preganja v spanjul Kaj, 7,a Boga, neki pomeni?« — »Carmilhan!« za-.vzdihne še enkrat iz votline gori, ko je bil že z eno nogo zunaj razpoke; in kakor splašena srna je bežal proti svoji koči.
Viljem pa nikakor ni bil bojazljivec, samo nepričakovano se mu je to pripetilo; tudi je bil v njem pohlep po denarju presilen, kakor da bi ga bila mogla možnost kake nevarnosti odvrniti od tega, da ne bi hodii dalje po svoji nevarni poti. Ko je nekoč pozno ponoči ob luninem svitu nasproti steenfollski votlini a svojo lopato lovil zaklade, »e mu jo nenadoma ob nekaj zataknila. Vlekel je na vso mož, toda stvar se ni dala premakniti. Med tem se je vzdignil veter, temni oblaki so prepregli nebo, čoln se je nvočno zibal, toliko da se ni prevrnil. Toda Viljem se ni dal motiti; vlekel je in vlekel, dokler se ni vrv vdala, in ker ni čuti! nobene Seže, je mislil, da se je strgala. A preden so se oblaki nad mesecem zgrnili, se je prikazala na površini okrogla temna kepa in zadonela je beseda, ki ga je preganjala; Carmilhan! Ze je hlastnil po kepi, toda prav tako hitro, kakor je stegni! roko po njej, je izginila zopet v nočni temini in vihar, bi je zadivjal, ga je prisilil, da je poiskal zavetje pod bližnjimi pečinami. Tu je od utrujenosti zaspal; v spanju pa ga je mučila razgreta domišljija, da je znova prestal vse muke, s katerimi ga je podnevi trpinčilo njegovo neprestano boprnenje po bogastvu. Prvi žarki vzhajajočega sonca so osvetlili zdaj mirno morsko gladino, ko se je Skalar zbudil. Ravno je hotel zopet ven na avoje navadno delo, ko je zagledal, da prihaja od daleč nekaj proti njemu. Kmalu je spoznal, da je to čoln in v njem človeška postava; najbolj pa se mu je zdelo čudno, da se pomika naprej brez jadra ali vesla, in sicer s kljunom psoti obali, ne da bi se v njem sedeča poslava količkaj brigala za brmilo, če ga je čoln aploh imel.
(Nadaljevanje.)
pega dna poziv, da se mora njegov »ia nemudoma javiti na vojaški »sabor. To pa še na bi bilo tako čudno, če ne bi bil ta sin star komaj tri leta. La-pajotov j« bil sprva precej isnenaden, epoznai pa je kmalu, da ja bolje, č» se javi vojaškemu poveljstvu in tsm sahteva pojasnila, zakaj njegovega triletnega sina kiičojo na nabor. Vojaški uradniki Lapajotovu sprva niso hoteli vcrj«ti. da on spl°<) tiiraa nobenega sina, k. bi bi! že dorastel za vojake. Tedaj pa je oče odšel domov po mladega n-ekruta«, vzel »tačka v naročje. in 2» prinesel pokazat na vojaški urad. Sedaj so se pač morali prepričati, da se je v njihove spiske vrinila pomota, ki je napravila skoro malo šale.
Žid ostane iid. Pod ve-šali ao stali trije zločinci, dva kristjana, tretji pa žid. Prva dvs eo obesili. Žida pa v zadnjem hipu pomiloetili. Ko st Je nekoliko opomogel od stra-hu, se je obrnil h krvniku, češ: »Gospod, kaj pa bo z obleko teh dveh tam gori?«
Francoz Moliere Je H bril norce iz tlitih učenjakov, ki so uporabljali nemogoče izraze za {isto navadne, vsakdanje stvari. Od Moliera do danes eo se &si spremenili. Danet* učenjašk; izrazi ne izzivajo več občudovanja tistih, ki jih izgovarjajo, marveč služijo le za to, da poslušavca naredijo še bolj neumnega. Ce ti teče kri iz nosa, se temu pravi epi« isksis, če te boli glava, moraš reči, da imaš cepila-iaigijo, fe je odpovedal želodec in te boli po domače trebuh, potem mora ž reči, da bolehaš za coii-bacilloeo. To «o mala zadoščenja za naše častihlepje, ki niso prav nič nevarna. Toda druga so. Tako se je zgodilo, d« se je visok gospod t. laske-čim imenom vračal po prekrokani noči v avtomobilu domov v svoj ffrad, in je povozi! mater štirih otrok. Mater je pusti! mrtvo na cesti, sam pa je pobegnil po zajčevo iu io ga orožniki dobih šele drugi dan, ko je ravno barval svoj krvoločni avto. Pred poiiciio se ie ta junaški sin junaške družine opravičil, cfa je takrat, ko jf povozil revno ženo, ime! »mentalne konluzije«, ki eo bite posledice »eti-liiične intoksikacije«. Ali veste, kaj je to, etilitična intoksikacija? Posledica plinskega napada v svetovni vojni? Ne, slovar za tujke nam pove, da ie to čisto običajna posledica celonočnega krokanja. Toda, ker je dotičui gospod trpel le na »mentalnih konfuz-.jah« kot posledici »etilififne intoksikacije« in «e ga »ni samo assekal* in bi! »pijan kot čik-n, solze Štirih otročičkov, ki so prišli oh svojo mater, iii&o tehtale toliko v tehtnici pravice. — (Quotidien.)
»Veselico"
Polnoč ura s stolpa bije. zdai za mir bi b!l že čas. Tods, kje pa nekdo vpije kaj pa se godi pri nas? ■
Tam pri »2alo6tni Marjanci* je nccoj še vse živo, menda rnfti se pijanci tam prerekajo, tepo
Mož si vina še natofi, žena spravlja ga domov. »Ljuba ženka, nič ne joči, pij na zdravje vseh bogov!«
V	kotu nekaj čudno škriplje, to bo menda muzika,
Doli Nace na nse kriplje
meh svoj 6ti«ka in rahlja. Tam vrti se mlada tropa, vsem mudi se nekam res, vsak po tujih jjrstih stopa, temu pravijo pa — ples.
Zdajci temno not preseka glasen vrisk in »auf!« nato. vse kriti že in vse teka; kri bo tekla — nič zato!
V	bolnico so jih peljali, nekaj v keho ričef jest. drugi, kajpak, so zbežali ujeli so jih samo šest.
Jaz pa brž povprašam ctrica. kaj je prav za prav l?i!o-»Krivček, io je veselica, ti lahko bi vedel to...«
Krivček.
Nsznauo ljudstvo. E. W. Ch.nnery, ravnatelj okrajnih uprav ua otoku Novi Gvineji, se je pred nedavnim vrnil z ekspedicije v notranje dele tega "toka, ki so bili doslsj neznani ir, ki eo jih sma-™ za gorato puščavo. Odkril pa je tu mnogo Malniivosti, med drugim novo ljudstvo, o katerem '•"iinost dosle| ni iinela niti pojma iti za katerega se znanstveniki zelo zanimali. Dežela, ki jO je uranery raziskal, se je izkazala sa najboljši »n »airodovitejši de! Novo Gvineje. Tu j« odkril nad •»"JO m visoko gorsko skupino, v kateri izvira več ""raziskanih rek. Na površini kakšnih 10.000 kva-J.™'h kilometrov živi narod, ki Šteje okrog 200 "80« duš in ki ui prej nikoli slišal kaj o belem Plemenu. To ljudstvo je zelo divje, kar j« raz-*'*»•> Skoljkastlh ogrlic, ki jih nosijo njegovi nio51s' in ki jih po ostali Papuanski nosijo le
*StKtv&> koza


ni rurheti luksmf	//
Bavno teko kakor soje nekdaj po kri-	'
■vici muitralo čiščenje zob za luluns,	.
prav tako napačno je, smatrati z« nepo- " J^^Sj^. «relmo pametno insmotreno nego kože.	,	—,
Znanstvene ugotovitve zadnjih let le preveč jasno ' dokazujejo, koliko je vredno, Ce koža dobro diha, če je zdrava in dobro negovana. Zdrava koža pa je vedno ' tudi lepa! ,	•
Kdor se redno vsak dan umiva s Soiea milom (z aktivnim leeitmoln) in se neposredno nato, ko se je osušil, nekoliko nadrgoe po obrazu, vrat« in rokah s Solea kremo (s kole-sterinom, ki krepi kožo), ta .ščiti najbolj prizadeta mesta na koži pred utrujenostjo, postaranjem, pred gubami in brazgotinami, ta vrši z črto besedo*, razumno in sniotreno nego kože! Cvetoča, zdrava in odporna koža se pokaže kot uspeh!

UtiUr iti kmmui
fer« troiarine. W««.-5.~3.-*

možje, ki so v boju usmrtili sovražnike. Drugače pa je to ljudstvo na neprimerno višji kulturni stopnji, nego drugi papuanski divjaški rodovi, kar j? zelo iiminiivo dejstvo, iz katerega sk.tej>ajo sedaj, da bo utegnilo pojasniti neka vprašanja o izvoru in razširitvi človeškepa rodu. Raziskovalcev niso novo odkriti divjak; nikoli tako nadlegovali, da bi morali rabiti orožje.
»Ze 400 let nsše ure napačno gredo! Kdo bi si bil mislil, da se naše stare, dobre ure tako aa-robe obračajo. Prav tako narobe gredo, kakor je včasih tudi človeštvo narobe mislilo, da solnce vzhaja in zahaja ter da zemlja sioii. Tej napačni domnevi moramo pripisovati, če tudi današnje ure. še napačno gredo. V tem trenutku, ko je veliki zvezdoznanec Kopernik razloži! človeštvu, da je zemlja okrogla ter da se vrti okrog svoje osi od zahoda na vzhod in s leni dela dan in noč, je tudi prišel čas, da bi .bili svoje ure morali preurediti. In čudno je, da celili 400 leti tega nihče m stori! S pomočjo dveh sodelavcev se mi je sedaj posrečilo dokazati, da kazalci dosedanjih ur narobe kažejo in da sc bo nova ura morala obračati v nasprotno smer. S tem obenem sem rešil tudi doslej nerešeno vprašanje ure svetovnega časa. Na mo)i novi uri bo vsakdo lahko vedno videl, koliko je po voent svetu v posameznih časih v posameznih deželah in v posameznih krajih ura. To pomeni revolucijo v urarstvu.* Nova ura je sestavljena iz «ie trdne in ene premikajoče se plošče. Premikajoča se plošča nadomešča kazalce. Na tej premikajoči se plošči so zaznamovani vsi večji Kraji in dežele. Na nepremakljivi plošči pa je kazalo, kaiero je razdeljeno na 34 ur. Premikajoča se p ošca po: snema resnično gibanje zemeljske obie ter krozs kakor zemlja od zahoda na vzhod, od leve na desno, torej narobe, kakor dosedanji kazalec ns uri.
Gospod (prodajalcu časopisov): »Kdo pa je oni gospod, s katerim si pravkar govor,1?<
Fant: »Jaz in on že več let skupno delava. On je namreč izdajatelj enega mojih časopisov.«
ZA DOBRO VOLJO
Učitelj je bil strasten nasprotnik alkoholizma
in kjerkoli se inu je nudila prilika, ga je pobijal' z besedo in dejanjem. Nekoč je naletel na žensko, ki je s trudom potiskala otroški voziček pred seboj. Učitelj ji .je priskočil na pomoč ter pomagal, riniti voziček vkreber. Vrh klanca se mu je žena zahvaljevala, on pa je zahvalo odklanjal, '»Za plačilo mi pokažite otročička, ki spi v vozičku «
»Otročička?« se je začudila žena, »saj nimam nobenega otroka, pač pa imam pod odejo skritih deset litrov vina in dve zelenici žganja.'
Sodnik: »Zakaj jia sle ozmerjali in napadli poštnega uradnika na glavni poŠti?«	" .
Obtoženec: »Gospod sodnik, takole je bilo: jaz Bem napisal brzojavko za mojo zaročenko ter list izvočii uradniku. Ta pa je kar meni nič, tebi
nič pričel brati, kar je bilo napisanega.«
*
»Gospod zdravnik, bolečine čutim v križu. Ce se uagnein naprej, iztegnem roki ter zaokrožim t njima, pie zbode v plečih.«
»Ja, čemu pa deiate takšne gibe?!
»Gospod doktor, čc vi veste kak drug način, kako noj oblečeui suknjo, pa mi ga povejte.«
Minka je prvič videla cerkveni obred poroke. Opazila jc tudi, da je nevesto vodit k oltarju ženinov drug, od oltarja pa ženin. Obrnila se je k materi: ;>Mama, ali si je nevesta premislila?«
Mati: »čemu pa to vprašaš.?*
Minka: »I, k oltarju je šla z enim moškim,
zdaj pa odhaja z drugim.«
*
Čarovnik na sejmu: »In zdaj sledi največje čudo svela. Kakor hitro bom šel s klobukom v roki ekolu vas, b» izginila polovica gledak«v «
Stara SH

'S. srpasta '
Kim j? *ffliu ' mi nii«ftwi»	r
idiarv asx-K	aMGur. JcA. m am » mat-
ncji? '	»»mm ai « »t	"
salam -mm ar. '/»r tke *jee£xiL n « -tr-t*1«
-s-.sl.u» "-Mift.	ta <a» >rwa«BBr, a
jjs.; acjia	«feiaa»-..
Hrano. ¥l€M|e
iinž»»l* »soiffl met« atemi B*O»IMM ■nm. —	"»BNTjja. BOMBU? RHSS.
tpmmm. ^aaUiSta "	" '■<?:tsu. '#-CW
s 1»kepsa. Zwsm ya. 3 uskl-sj s. e «*jaahx 3 i ii^bk k : mu*«1 ' lac. ammmaimasa • atiim. b :sksu ei. « -saaasroai i oaii* ara® ar a in«Kaw i>nir z »learesiefs	Sir e i ffldss
'tos-rg^a -kes r asamat u išemat SEStaie a=« 3*ST a MUE-KiifiE jiei^sc. f sase^si' ■sa .is. aei	»rsarcs. Zjata »netEjsi*
tir* JJ.
Jtfrira ni lejko,
bkset asa« »u««ti :S»:SJI;.K -r i»-n»a Vi v&matiti tjsb«e -ifeet-sk.	"»s ir «n
issc 5»-.«jbi UTus^ct 'v. iras* s*; kok« " «Sls t ušbeš m In^ne nečruni »turna***. a to ;« ms isemiE	sL p
iers — fanceiK se	— *
:r«mEKi t^tiei sfcw-»s»atjs iisa. £a jtasoBt ¥» fiBsesfes
WnNt»#ftsi£
i-MS' «« ilUIBISi
aMtaoc. Sj>aer« Mf iS
t-eteam 3t—s
? Osi siuun w	i.	iek£w> jassssa
ssasa Si k', sesež-is m usef* ir-aa * m®.' -jranmsak a «s® rsm » 22®tei .a^asr:
SKS> asa	iit.r^* »s jfBKHirir. ,
» a «sst '-«s. b t s sapi W ran; a ras
n wr. Jncš. Stac. J«**« ir. 5». * ; iSecar-ae.	■
T»rt 3Esaa-s» sa at jmeyofla w vtnf .fcrjf-»■-iivi ngiaia. »Ki	fesasar!-!; sasusnc, a
932C.
t*» i » *ussi. jirnflinirti..- jrs-n jbtt-stsnor-s.	3s»a je ^sfci irut. Ssatte-
■J«?! Jit»fi3i|lEj<	jr^ftrišra SS-
io	jiai mnunftt Jra^a-i
-Ti 5» ii ad* se .nprn femp .* m «MB* &m. E*4artoe iJiiif-jnitsa
Med
r.i!3w-» CSSSS^T BOLEHEC.	cjc^K*
-sritiaESL Vsias^Tt »fesi JS.
Sar. Inseaik je sst aa£ ssisfje; * jsnUiTas it	i
m i.-^r.tt-t-^ ^ ^bbsaoege faira-ies ja
siaj«. i>£» gafiaii sihkrrs m »*«. » »	.
3»s50. 3eam aa šst -najM «««» -sur ime	i
uu^scn i "sacim injsHi	»rosi-	}
sfe.« ««	«ar»a IsŽBBfna ^iih^. ]w	!
ai ir»f aagat. > ti 1rwsm je e»»s aafm^K awni>	j
sess... Lsa m ssscieraič. še 5wtek$3t m tj&ast.	:
m	aeri " ga^zlsa
tr
?rosr- mb sris&K. žt «1« aa^&Bjs asac ti£3 .vsssas&ss«	fniffiv <
PtMfk- T&zzr 3SSSŠ,	K	t
olj jmm& sc ta ■asnerjv* s sa®«®	i
is ram. jiaA» aa< asfejsi Tis janttea £ < »t sum eč :&sa*i£.
HrkrsM Aim
JE SAš C3S1S1	Si s J.
5T8HI« m'AISLUai Tfž>rt© mi^SOtfA-»i. tSUiA fS&I. S>«La*SIS Ml B U
ss&m mmtm sam u	sa
a s« as »sa »H^fm mcit IS aSMTBSS&l S»OS(-c
»iB®iE»Tim rami sa Mnssiei cmri sauerssaasCA v uist. sai vjl« r®eu« msuj afsitnLS IJ&TA. SA mum.
IMMM POSOJILNICA i umurn
TVgaasr. ssaMra^at s	B*V*W»
Mlifl	ccsli i.
vsak čas
pr&li odpoved! po 5%

T BI	rTCfflt «ii na fpsar
sat «ut7«( Ina V—■ SamafiBki »&aiaai;2o«c tu« ^otofstB, sita .ta^i^i sa«. tsjflrt«- jr<sr*K<ifea« aii	»m >r-ie»Vfj
ae -•fcp.-v aflaMi1*	-»rtniki -smatst-
x.w ais iat«SK)f .a una«.'

fe- .vr,-ur iihf uahi
sa	ta-
ii-ai tpr»iewaB.
pn«4 fe ttTtt
m i
JE OWBMK. iiufi 4f.sfWiaat.iit "inrška
- i-.ta	14.
Kiškfst
afe "aSji 5k«sm?m»ž(.
?tjs:.a pa	{V
ia i£>rs«'j
»sivi	lirrt

poir«-
aaprtf .-3 aoaai, j«««« ia	Dolšcaia
Stai&rr.
VaScsv- Srsma
4J.scMi.~ia;?® 1 lii.
šr Camter Sf- Viti aaiš Li»2>iyBB
M
it K jas^. fesra SSS»K
1.4—Sr jjcatt.*
šSfS. jpc-ifssa^fst ISutoBiJi.	S,
^S. V;.i Li^Aivitnf.
i b-mgtm.
iEMkhSM^t ra 3«-
O.:«
f r šiao ia
;wir.5nik	ta
^MtHitt.-.j. Jv
Soraia^ci i šipaiks ia spm»> >S<vT»s«t< J?irata*i it MT70
-rejjMiftim 'Opnrr':..tr^t ii-Trse JS iaw«fci rtel. iftf-^JSKVi. Ufc.> — Sl-■sfcfif SajBBtaire. SUri fgi Lm&t.
iiim sa sto-
Fibb JVH, DtitI;«—
Urnrn.mMm
.a	t> rpr*;ffli>.
— d*wr Tiscf. Soto
3BSSSO.
bg^ M '/f a# '.i iK.
t vssiS fcsiisfisfcai
-fei, tprnjaafa?; SL lat-sii. Ma&a 1»$ L iritit.
sjmutu.
y.«absi 3&> Dva. Mariji SsKHtBr. Sms. Grad 91
vp&smmn. n toeiijo. —	IS.
ifio^an«.
■^TRSS^CL 3 ko*
w Ukoj
ngfrtsr. >333.0^' iba ^
M
w T^fiis-t 1» in Vf
iprf.m* 'iko) Sturt-f liiiiasj. iufcni" tefi__
As 16 let-
JB99B m iwt i«5£- --V ji-fOt.
rA r. W- Faije.
»J"^-"" tsBUftBfciJ (jej.
i,. w Mhki SVJwtaw* »K «:J?<*-
IZiS X	^n-^enj
» j»®srš® >tn >Fsaa»rc. » L
^iiarjv-: Ti 1 iliiinii 11 intrt««.

Hranilne
Aeaae»iil, Mrnit&B; »JtSse«* ia »rfcrj^s*^ ,rnM»WMčB« Biitii/i1««!""!1
tlobija«18
Tjfo&HS
AL	«
* aa b MsSBt m aaoBfa « Osa	ta t«H» Sfc«|c9Mt trt<slii«»
____■ «»r«»« sOraaatBgsiafto. — S3^aas «r asPBiraaresij® m	cadk«. — TaMu	te	«
JBM*. SMS	- SaBtpMrtk S^K^i Pflj." - t^^.^fc KHT^fc - fT^^S^LteJTK*^