Japoncem lep obraz. To ji pa nc gre od srca. Angleški gnev nasproti Japoncem je sicer prikrit zato je pa na tihem tem hujši posebno zato, ker Angleži mislijo da so jih Japonci presleparili.
Poštnina plačana v goiovii
Cena 2 (Sin
DRUŽINSKI TEDNIK
Ce Bog ne bi grehov odpuščal, bi njegov raj ostal prazen.
Arabski pregovor
Lelo IX.
Ljubljana, 23. septembra 193/
Slev. 38.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak Četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. St. 33-32 PoStni predal St. 345 Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: V'« leta 20 din, */s leta 40 din, leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, netiankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viSina 3 milimetre in Širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4'50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Vanu:
»RECEPTI ZA ŽENITEV-
(Gl. str. S)
ČMtitHOčt ift dolgčas
Nekdo je široko zazehal in dejal:
>Od samega dolgčasa me bo konec. Zbolel bom! Roke in noge so mi kakor oonagale, nimam ne volje ne veselja več za svoje delo, ki je za smrt enolično, vedno isti gibi, ista drža telesa, iste misli, iste besede. K temu pa še visi venomer ta pusta, čemerna sivina nad menoj. Ni toplote, ni sonca! Dan za dnem čakam, da se zgodi nekaj posebnega, nepričakovanega, da bi raztrgalo to morečo puščobo, ki traja že tako dolgo v meni in okoli metie.
In ko grem zjutraj v službo, moram korakati vedno isto pot! Mimo rjavkastosivega, preperelega plota, napol razdrtega, da se vidi skozenj v tuj zapuščen vrt. Orumenelo, od Prsti in blata umazano listje leži po tleh, gredice so zanemarjene in zarasle s plevelom in — kaj bi pravil, Poosebljen dolgčas!
V službi spet. isto. V pisarni vedno enaki zagrenjeni in dolgočasni obrazi, ista velika, mrzla soba brez slik, samo sive, mračne stene strme vame. Le sempatja kdo zahrka, zakašlja ali še pa zasliši od zunaj zategli glas aytomobilske trobe, drugače pa vse tiho. Po šipah drse deževne kaplje vedno v istem ritmu. Ko bi vsaj v to tišino nekdo zavpil, da bi vsi prestrašeni dvignili glave, ko bi hotela udariti strela med nas, pa nič in nič!« —
Kako pomagati obupanemu revežu? Neki hudomušnež mu je na vse to tarnanje lakonsko odvrnil: »Premalo delaš in preveč ješ!«
Nekoč sem videla zanimivo simbolno sliko. »Navada« — lahko bi ji rekli tudi enoličnost ali dolgčas — stoji mogočno na visokem podstavku. Nešteto vajeti drži v rokah in v te vajeti so vpreženi ljudje, sključena, izmučena bitja, mladi, stari, lepi, grdi. Ni jim treba drugega dela, kakor venomer hoditi v krogu, večno isto pot, isto pot. Na vseh obrazih je zapisan znak o neizbežnosti usode. In Navada se zadovoljno smehlja, kajti nikomur ne pride na misel, da bi pretrgal njene vezi, da bi razširil roke, se krepko zganil, svobodno zadihal in ubral svojo lastno pot, pot »o. »a in življenjskega razmaha.
'Pako je tudi z našo enoličnostjo. Kakor omrtveli čakamo, da se nas kdo usmili in nam pokaže novo pot. Enoličnost rodi dolgčas, dolgčas je vzrok obupa, zablod, je brezdelje, je Pot k zločinu.
V srednjem veku so postavili nekega hudodelca pod pripravo, iz katere mu je neprestano kapljala voda rta glavo. Hudodelec je sprva poslušal to enolično kapljanje vode in prav zabaven mu je bil občutek, ko )e kanila voda vedno na isto mesto rta temenu in potem zdrknila po vratu. Mislil si je, da taka kazen vendar rti jrrehuda. Toda minile so ure, minili so dnevi in nič drugega ni občutil in slišal kakor to enakomerno, počasno kapljanje vode vedno v istem ritmu: tok, tok, tok. Voda je s časom iz jedla kožo, načela lobanjsko kost in hudodelec je v neizrekljivih mukah zblaznel.
Tako more tudi nas enoličnost duševno in telesno ubiti. Preleni smo, Puščamo našo voljo spati in ne zdi se nam vredno, da bi prekinili večno isti, zdolgočaseni način življenja, da hi ga vsaj nekoliko spremenili in se razgledali po novih metodah, ki bi prinesle več zanimivosti, več veselja.
Ni vsak dan drugemu enak. Že Vreme je vsak dan malo drugačno in vsak dan se v naši okolici nekaj novega dogaja, samo oči je treba odpreti in treba je znati primemo doživljati. So ljudje, ki jim ni nikoli dolgčas, ker si znajo svoj posel po malem spreminjati, ga izpopolnjevati, dobivajo pri tem nove misli in nove Ideje, ki jih potem spet skušajo uresničiti; v tej svoji telesni in duševni razgibanosti jim niti ne pride na misel, da bi se kdaj utegnili dolgočasiti.
Milton pravi: >Duh je samemu sebi dom, lahko si v sebi napravimo ** nebes pekel, lahko pa tudi iz pekla tlebesa.«
Komur je pri delu dolgčas, ni z zanimanjem pri njem, mora si tedaj nekoliko spremeniti njegov način, se vživeti v svoje opravke in jih vzljubiti.
Komur je pa v prostem času dolg-šas, naj vzame v roke slovnico in naj Se uči tujih jezikov, ki mu bodo pripomogli do novih možnosti, do novega zaslužka. Vem za človeka, ki se je iz samega dolgočasja naučil slikanja.
Mnogo je poti, poizkusite jih!
Gorenjka.
‘Razgled po svetu
Angleži na razpotju T
Ker se zavedajo, da vsem trem možnim nasprotnikom ([Japonski, Italiji in NemdiJO hkratu niso kos, se baje mislijo pobotati z Nemčijo
V	Ljubljani, 21. septembra
Kadar koli nanese v družbi pogovor na sedanje zunanjepolitične razmere, vselej se v tej ali oni zvezi sliši ime Anglije. Izbrišimo Veliko Britanijo z zemljevida, in svet se bo podrl, kakor bi se podrla stavba, če bi ji izpodmaknili temelje — takšnih misli je vsaj večina ljudi, ki v gostilnah in kavarnah debatira o današnjem mednarodnem položaju.
Tako hudo seveda ne bi bilo, toda zrno resnice tiči vendarle v takšnem modrovanju. Anglija je glavni steber današnjega ravnotežja na svetu — če to, kar se zadnja leta dogaja, sploh še smemo
no« nalogo ureditve palestinskega problema, na njegovo mesto bi pa poklical sira Samuela Hoara. Po njegovem bi ta sprememba prinesla več »enotnosti in premočrtnosti« v vodstvo britanske zunanje politike. Znotraj londonske vlade — trde omenjeni po znavalci angleških razmer — vladajo namreč zastran zunanje politike prav resna nesoglasja. Gg. Eden, lord Hali-fax, Duff Cooper, sir Robert Vansit-tart i. dr. se zavzemajo za to, da bi se sedanja »šibka liberalno-demokrat-ska« zunanja politika nadaljevala, medtem ko si Chamberlain, notranji minister Hoare in vojni minister In-skip žele »trdnejše in realnejše« politike. Posebno predsednik vlade sam;
2 milijona ljudi se je v torek poslovilo v Pragi od ustanovitelja češkoslovaške republike in njenega dolgoletnega prezidenta, nešteti stotisoči so pa stali v pobožnem špalirju ob 40 km dolgi železniški progi iz Prage v Lane, ko so Tomaža Masaryka peljali k poslednjemu počitku. Veličastni pogreb enega izmed največjih državnikov vseh časov — Leon Blum je zapisal, da ga more primerjati edino z VVashingtonom, ustanoviteljem Združenih držav — je pokazal svemu svetu, kako je češkoslovaški narod ljubil svojega »tatička«; pokazal je pa tudi, kako dragocen zaklad je i Čehu i Slovaku 1 Nemcu svobodna demokratska republika, ki jo je ustvaril in izgradil nesmrtni pokojnik. — Naša slika je posneta po lesorezu češkega umetnika Karla Svolinskega.
imenovati ravnotežje. A kako dolgo bo ta steber stal? In kakšne so sile, ki mu izpodjedajo temelje?
Kdor se tako vpraša, mora dodati še tretje, ta trenutek najaktualnejše vprašanje: Kam stremi sodobna britanska politika?
O	tem vprašanju prinaša vele-zanimiv članek curiška »Welt-woche«; iz nje posnemamo v naslednjih vrsticah najvažnejše misli.
Angleški listi ne prikrivajo, da je Velika Britanija zaradi dogodkov zadnjih mesecev, posebno zaradi nacionalističnih zmag na španskem in prodiranja japonskega imperializma na Kitajskem, prišla na razpotje svoje zunanje politike, ko se bo morala premakniti s sedanje na vse strani nihajoče točke in se odločiti ali bolj na desno ali pa na levo. Zunanji izraz tega dozorevanja britanske zunanje politike so čedalje pogostejši glasovi o odstopu zunanjega ministra Edena. Sicer ni dvoma, da prihodnje tedne še ni pričakovati bistvenih sprememb v Londonu; toda dobri poznavalci britanskih razmer zatrjujejo, da se predsednik vlade prav resno ukvarja z mislijo, da nekako sredi ali konec oktobra izkrca Edena v kolonijsko ministrstvo in mu poveri »važno in čast-
pravijo, da si je vtepel v glavo ener-gičnejšo zunanjo politiko in da bo vsaj poskusil, ali se ne bi dal uresničiti njegov »mirovni načrt«.
Kakšen naj bi bil pa ta Chamberlainov »mirovni načrt«?
Najbolje bi na to vprašanje odgovoril seveda Chamberlain sam. Ker pa politiki navadno ne izdajajo svojih načrtov, smo tu spet navezani samo na ugibanja, resda bolj ali manj podprta z izjavami premierjevih ožjih prijateljev. In ti prijatelji pravijo, da je Chamberlain realen politik in da hladno in trezno proučuje svetovni položaj, predvsem s stališča britanskih trgovinskih koristi. Po njegovem ima Anglija tri »potencialne«, t. j. možne sovražnike: Japonsko, Italijo in Nemčijo. To je pa zanjo »nekoliko preveč«. Kajti če bi se lepega dne zapletla v vojno z vsemi tremi možnimi sovražniki, nikakor ne bi bilo gotovo, da bi zmagala, tudi če bi jo njeni zavezniki podprli. Anglija si ne sme privoščiti luksusa, da bi se spustila v vojno hkratu s tako mogočnim triom. Zato mora gledati, da se »vsaj z eno od teh treh držav pobota«.
Japonska in Italija — pravijo Chamberlainov! prijatelji — »preveč ogro-
žata« interese britanskega imperija Sporazum z njima sicer ni nemogoč, toda nasprotja so prevelika, da bi se dala izravnati v kratkih mesecih; morda bi bilo treba v ta namen več let, nemara celo desetletij. Drugačna je slika z Nemčijo. Med Angleži in Nemci danes ni več »resnih nasprot-stev«; Nemčija nikjer ne ogroža temeljev britanskega imperija.
Ta preprosti in neizpodbitni premislek (spoznanje, da Velika Britanija vsem trem državam hkratu ne bi bila kos, in želja, da vsaj eno od njih pri klene nase), pravijo, je Chamberlainu vsilil sklep, da se brez odloga in po vsaki ceni sporazume z Nemčijo.
če imamo pred očmi gornja izvajanja, se nam britanska politika zadnjih tednov res zazdi nekam razumljivejša. Le tako si na primer lahko razlagamo izredno zmerni angleški nastop na Kitajskem pa tudi v Sredozemlju, Kajti ne samo da angleška oborožba niti na morju še ni tako dozorela, da bi se lahko pomerila z Japonci; tudi stiah pred možnimi konflikti z Italijo in Nemčijo prav v trenutku, ko bi se Anglija zapletla v obračunavanje z Japonsko, jo odvrača od sleherne energičnosti na in jo sili, da kaže To ji pa ne gnev na-
Ko se je pripeljal mikadov brat, princ Cičibu, v London na kronanje, so ljudje govorili, da je prišel še s posebnim »mirovnim poslanstvom«, in so ga zato še bolj slavili. Danes so v Londonu prepričani, da je bilo njegovo poslanstvo predvsem uspavanje Angležev zastran pravih japonskih nakan. Ko je počil japonsko-kitajski konflikt, je bil zato London docela nepripravljen nanj. In takrat je na Angleškem vzklilo spoznanje, da je Velika Britanija prešibka za tri tako mogočne nasprotnike, kakor so Japonska, Italija in Nemčija skupaj.
Tega naziranja tudi sedanja prizadevanja za sporazum med Anglijo in Italijo niso izpodkopala. Angleži ne verjamejo, da bi se dalo razmerje med obema sredozemskima velesilama trajno popraviti. Kajpada jim tudi najnovejše Mussolinijeve napovedi, da bo poslal novo armado Francu na pomoč, ne gredo v račun. Ne morda zato, ker bi Angleži simpatizirali z va-lencijsko vlado; že večkrat smo povedali, da je Albion na Španskem zgolj hladen računar. In njegovi računi mu govore, da bi se Italija želela zasidrati na pirenejskem polotoku in na Balearih ter mu prej ali slej zapreti sredozemsko bližnjico v Indijo.
Pa ne samo to!
Pred kratkim je Mussolini izrekel v Palermu besede, da »ne bo mirno
<
gledal boljševizmov na Sredozemlju«. Važno je, pravijo v londonskem zunanjem uradu, da je italijanski diktator rabil množino:
,boljševizmov1, ne .boljševizma'. Utegnilo bi se pripetiti, da bi tudi v kateri drugi sredozemski državi počili revolucionarni nemiri; v njih bi smei Mussolini, če bi se mu le hotelo, videti poskus boljševizacije. Tako bi imel po palermski doktrini vsak trenutek moralno pravico, poseči v notranje razmere sredozemskih držav in se ustanoviti še na drugih obalah, ne samo na španskih. Zato je po palermskem govoru britanska vlada takoj povprašala v Beogradu, v Atenah in v Ankari. Zagotovila, ki jih je tam dobila, so jo vsaj začasno potolažila. Toda to še ne pomeni, da je ne bi nadaljnji italijanski naklepi nič več vznemirjali. Kajti Angleži žive še zmerom v veri, da meri Italija predvsem na Egipt in na Sudan. Zato vzlic vsem prijaznim zatrjevanjem Mussoliniju ne zaupajo.
Vsa ta izkustva, ki si jih je Anglija nabrala zadnje mesece z Japonsko in Italijo, so zatorej potrdila nazlranje tistih Angležev, ki so že od nekdaj trdili, da je nasprotje med Anglijo na eni strani in Japonsko in Italijo na drugi strani preveliko, da bi se dalo skovati trajno prijateljstvo s tema dvema državama. Obenem so pa ta izkustva tudi pomnožila vpliv tistih 'politikov, ki so zmerom zatrjevali, da se mora Velika Britanija med tremi »možnimi sovražniki« — Japonsko, Italijo in Nemčijo — odločiti za Nemčijo, češ dn bi sc z njo še najlaže dosegel sporazum, in da velja zato v to smer upreti britanska prizadevanja.
Takšen ie vsa i danes položaj v Londonu. Za zdaj so si pristaši nemške in italijanske orientacije na Angleškem še približno v ravnotežju, toda če vsa znamenja ne varajo, nam ne bo treba več dolgo čakati, na katero stran se bo nagnila tehtnica.
*r
Protipiratska vojno, ki smo v zadnji številki poročali, da jo je sklenila hyonska konferenca, se je medtem že začela. Devet držav, zbranih na tej konferenci, je dodatno še sklenilo, da bodo nastopile ne samo proti podmornicam, ki bi napadle njihove ladje, temveč tudi proti ostalim vojnim ladjam in proti letalom, ki bi uganjale piratstvo.
Anglija in Francija sta poslali v Sredozemlje skoraj vse svoje evropsko vojno brodovje, več ko sto najmodernejših in najhitrejših vojnih ladij. Obenem sta pa uradno izjavili, da s tem ne mislita demonstrirati proti Italiji; znano je namreč, da Rim ni maral iti v Nyon in da se tudi naknadno ni pridružil sklepom konference.
I	Anglija i Francija se zavedata, da sta tudi sami kos sredozemskemu piratstvu; zavedata se pa tudi, da napetosti v Sredozemlju ne bo prej konec, dokler se kako ne sporazumeta tudi z Italijo. Videč, da: se Rim trdovratno upira pristopu k nyonskim sklepom, češ da je za Italijo ponižujoče, da bi kot domačinka v tem morju smela tako rekoč samo gledati, kaj drugi počno, so Angleži in Francozi po dolgem iskanju vendarle našli izhod iz zagate: sklenili so predlagati rimski vladi sklicanje nove pomorske konference, to pot samo v treh (med Anglijo, Francijo in Nemčijo). Po najnovejših poročilih je Italija na to vabilo pristala.
Observer
»Nesrečneži, spet se odpravljajo na »Kaj so mar namenjeni na severni »Kaj še! Na Sredozemsko morje!«
pot! Bogme, res so pogumni!« tečaj?«
(»OšIšANI JEZ«, Beograd)
Kronika preteklega tedna
našiti dni
Obupal je nad živl/cu/cin
Žalostna smrt nezaposlenega šoferja v valovih narasle Ljubljanice
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Socialni čut delodajalcev
Pletilna industrija na Gorenjskem' daje mladim dekletom skoraj edini? feb, po rodu iz Idrije, je bil že dalje fsaslužek. Toda kako so dekleta pla-*časa brez službe, po vrhu ga je pa čana v enem izmed teh podjetij, nisot mučila še zavratna bolezen — jetika
(r) Ljubljana, septembra. Današnje žalostne razmere nam na-; zorno razgalja tragični dogodek, ki se [je te dni pripetil o belem dnevu sredi I Ljubljane.
401etni nezaposleni šofer Lojze Je-
rrnenda nikjer.
► Da bi si zdravje nekoliko popravil, je
Na mesec dobe 250 do 300 din, f poletne mesece preživel v Zireh in se torej na dan reci in piši din S-50, j je šele pred kratkim vrnil v Ljub-" i 12 ur. In to za-z ljano. jslužijo delavke, ki delajo že leta in j Mož je imel svoj čas prijateljsko j leta v tej tovarni. Vajenke ne dobe Z razmerje z nekaj mlajšo služkinjo pa nič.	j Anico Pavelškovo po imenu. Ondan
Seveda ker nadzornica deli pravico\io je srečal na čevljarskem mostu. V v oddelka! če se pa pritožijo šefu, Z začetku sta- se pomenkovala vsalcda-ftmigne z rameni in jih odpravi z Je-X nje stvari, nazadnje so pa iz dekletovimi besedami.	Z	vih ust prišle odločilne besede. Anica
Kaj pravite, g. urednik, ali je to Z je skušala Jereba zlepa prepričati, da častno za človeka, ki mi shodih vedno Z nista drug za drugega in da je zato govori o potrebi izboljšanja delav-Z najboljše, če gresta narazen, čeprav ekih plač, svoje delavce pa najslabšeZse je Lojze temu predlogu upiral, je plača?	Mihael,	t dekle odločno vztrajalo pri svojem.
»Kaj naj počne z bolehnim fantom, ki »GeradeailS«	|je po vrhu še brez službe!
„ L', -ji .	.	t	In	ko je živčno razdražljivi mož
/zora	PriCa“	prii	spoznal, da je vse njegovo prigovar-
' Pred menoj sta šla dva mlada |janje Zaman’ je na lepem Stekel k (gospoda in nekaj prav vneto deba-(tirala. Kar se tik njiju ustavi elegantna limuzina — zadaj na ovalni
ograji, se zavihtel čez njo in skočil v valove narasle Ljubljanice.
šele krik iz dekletovih ust je mimoidoče opozoril na nenavadni dogodek. Zmedeni so obstali in obstrmeli. Potlej so nekateri začeli bežati navzdol ob strugi, da bi priklicali pomoč in rešili nesrečneža iz valov.
Jereb se je pod mostom še nekajkrat prikazal iz kalnega valovja, zakrilil je z rokami in obupno klical na pomoč, nato je pa za zmerom izginil v deroči Ljubljanici.
Od čevljarskega do Zmajskega mostu se je med tem nabralo na stotine gledalcev in nihče izmed njih ni mogel nesrečnemu obupancu priskočiti na pomoč. Odkar je namreč ljubljanska struga v mestu zregulirana, so dohodi vanjo tako redki, da bi mogel skok v naraslo vodo tvegati le izredno drzen človek. Takšnega pa med toliko gledalcev ni bilo, kajti vsakdo je dobro vedel, da se iz deročih valov ne vrne več živ.
Tako je pred očmi mnogoštevilnega občinstva nesla voda Jereba čez brzice pod trimostovjem in še dalje proti Zmajskemu mostu. Tu se je na bregu in na mostu kar trlo ljudi. Zelenjadni
trg je bil skoraj prazen, še branjevke so pustile svoje košare in iz same radovednosti pohitele gledat, kako se potaplja obupan neznanec.
Medtem so mestni reševalci že dobili sporočilo o nesreči. Z orodnim avtom, z lestvami, vrvmi in kavlji so že čakali na bregu pri Zmajskem mostu in so se med gnečo komaj prerinili do vode. Blizu Pollakove tovarne so se spustili v strugo in so Jereba le s težavo spravili na breg.
Bilo je pa že prepozno, čeprav je nesrečnež še kazal znake življenja, mu je tik pred bolnišnico nehalo biti spce in reševalci so se s truplom vrnili v Mestni dom in ga po nalogu komisije nato prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Žalostna smrt Lojzeta Jereba je nov dokaz, kako malo je v Ljubljani preskrbljeno za najnujnejše potrebe uspešnega reševanja, posebno še odkar je struga Ljubljanice v mestu zregulirana. Vsaj čoln in najpotrebnejše orodje bi moralo biti vselej pri roki, tako da bi ljudje pri nesreči svojega bližnjega ne prodajali samo zijal, ampak bi mu lahko tudi pomagali.
_	    ^	■ Najnovejši podatki kažejo znatno
('tabli si opazil črko D, torej iz Nem-J povečanje dohodkov državnih podjetij. Ijijje — vratca se odpro in pri njiht^ zvezi s povečanim prometom so le-jse pokaže neki starejši gospod inž^* precej poskočili dohodki železnic [vljudno vpraša, v nemščini seveda,! ‘n 80 bili v prvih štirih mesecih za ali je to prava pot v Zagreb. (Cesta}veg ko 21 odstotkov večji kakor v ie držala v D. M. v Polju.) Gospoda 1razdobju lanskega leta. Tudi dojita odgovorila: »Ja, ja, nur gerade-Z^0^* pošte, brzojava in telefona, goz-iaus«.	Z	dov in rudnikov so letos zelo povoljni.
Tujec se je vljudno zahvalil in se*^tuPai 60 znašali leto« dohodki želez-t>dpeljal dalje, ona dva sta se pa 2 n!.c>. pošte. gozdov in rudnikov 10t8'8 pričela smejati: »Ali sva ga! To*milijona dinarjev, t. j. za 151'7 milij. bo gledal, ko se bo pripeljal v De-|dinariev ve« kakor lansko leto,
Vico Marijo v Polju!«	Z	■ Nemški gospodarski strokovnjaki
Da, kako je ta tujec gledal in kaj| in časnikarji, ki se na željo nemškega *i je mislil, ko je bogve kje šele iz-* gospodarskega ministra dr. Sehaehta vedel, da se pelje v popolnoma na-1 m ude na študijskem potovanju po Bal-pačno smer. Nedvomno si je napra-t kanu, so prispeli v Beograd. Tu so si vil o ustrežljivosti naših ljudi prav* ogledali nove industrijske naprave in posebno lepo sodbo. Ne razumem,?Narodno banko. Iz Jugoslavije name-kako morejo biti odrasli ljudje tako* ravnjo kreniti v Romunijo, otročji in tako izpodkopavati tujski |	■	Strašen	ciklon	je	ondan divjal
promet, ko bi se vendar morali po-Jnad dubrovniško pokrajino. Povzročil truditi in postreči tujcu s pravilno f ' informacijo. Vi tudi ne razumete. 1 gospod urednik, kajne?	P. |
Delomrznezi
tje zlasti veliko škodo v Konavljih, ; kjer so vinogradi in sadovnjaki obe-! tali zelo dobro letino. Med nevihto se j je v morju kopala 341etna poštna Z uradnica Margareta Starbeckova iz Z Nemčije. Zajeli so jo valovi in nesreč-Bila sem pri nekem zobozdravni-t nica je kmalu izginila pod vodo. Trije ku. Potrka. Vstopita dva slabo oble-| ribiči so ii brž prihiteli na pomoč, ičena mladeniča in prav lepo prosita J Kmalu so jo potegnili iz vode in jo za majhno podporo. Zelo rada bi de-1 spravili na breg, kjer so takoj začeli ilala, a prav nikjer ne dobita za-2 z umetnim dihanjem. Margareta je res služka.	5	za trenutek odprla oči, toda vsa po-
| No, pravi zobozdravnik, ravrio* moč je bila zaman. Takoj po prevozu Prav. Imam nekaj drv in mi jih Z v bolnišnico je nesrečno dekle iz-bosta razžagala in scepila na drob-; dihnilo.
no; tako bo za dve uri dela in dal| B sirota brez starSer 9Ietna Savica
(vama bom po 10 din, da bosta >mela| Jonova, učenka drugega razreda osnovna prvo silo m dobro malico. _	|	I1R šole v BeU Cerkvi_ si že slu_
Gospod poklice služkinjo, naj jimai^j kru|. Zjutraj odhiti na delo že na pokaže drva, m potem naj jima da|we zgodaj in pospravlja do 8 urej ko
jesti. Ko je napravila malico, jo od iJiese dol, a o pridnih delavcih ni
mora v šolo. Opoldne se ne vrne domov k svoji siromašni stari materi,
% l _ i v	iv.	tr	x	Diivmanm	m<u	l	IlUtltfll,
,bilo ne duha ne sluha, ko pove to|ampak	,	h	,	^
‘gospodu se je razsrdil - kaj se ne.pri njej do vpfera. Dp|<ieice je bilo |bi bil! Rekel je. »Do zdaj sem dali|lepopi.sno veselo, ko je pred kratkim ivsakomur majhno podporo, a to je| preje|a svojo 0 me6ePCno plafo v že tretji primer, da so me takole J vi5ini r)0 dinarjev.
navlekli. Vidite, to so sadovi današnje nezaposlenosti. Ljudje so se vdali lenobi in jim je beračenje Jjubše kakor delo.«
■ S limeljskih bal je padel Gregor Zahojnik iz Žalca Zlomil si je levo nogo in se je pobil tudi drugod po životu. Ponesrečenca so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico.
■ Popival je po gostilnah v Rušah
, j	_24Ietni	delavec	Franc	Juiiar.	Fant	se
Neko nedeljo dopoldne sem sla po|je	^	da	so	moraU	vre-j
Najdenček
(Bohoričevi cesti, kar zagledam sredi ceste otroka, starega okoli 2 leti, kako se igra s kamenčki.
iz gostilne. Na cesti je padel, zadel z glavo ob kamen in obležal nezavesten. Nekaj ur nato je v mariborski
Prijela sem ga za ročico in ga od-| bolnišnici umrl, ker si je bil pri pad-jpeljala na hodnik. Ko sem rekla vfcu razbil lobanjo ►bližini stoječim ženam, zakaj ne pa-T ■ c*. -
zijo na izgubljenega otroka, dokler! "	■»'v.hta	je	te	dn,	divjala
 _____:J_	,.3_	6_____:	 n_.Jnad	Stolčeni	pri	Mostarju	(Hercegovi-
na). Trije hudourniki so naglo narasli in preplavili skoraj vso vas. Ljudje v razburjenosti niso vedeli, kje naj
ne pride kdo ponj, so mi odgovorile:
»Imamo dosti dela s svojimi.«
Otroka sem prijavila na najbližji
policijski stražnici, čez dobro uro je#„0- „	,	,,	•
» Z začno reševati. Keka Breeava e nre-»nsel njegov oce in je bil ves srečen,•	x	v	.
n, . v j v. . j	stopila bregove in nanašala pesek kar
da ^a ie našel živega in znravpn^a. Z „	r» • ,	“	1	,
v kupih Pridružil se ]e še ciklon in
podiral drevesa. Ves promet se je
da ga je našel živega in zdravega.
Matere, pazite na svoie otroke in jbodite usmiljene do bližnjih! A. B.
P.
I moral ustaviti,	kajti	ceste	so vse	raz-
J dejane.	Pozni	tobak in	grozdje	sta
Na vlaku	| skoraj popolnoma uničena. Mestna ob-
>čina v Mostarju ja siromašnim prebi-Pred nekaj dnevi sem se odpeljal?valcem izkazala prvo pomoč, po opravkih. Z menoj je stopil vi ■ Že 1. septembra 10:17 je potekla vlak tudi neki gospod, ki je mimo-ltrgovinska pogodba med našo državo grede pobaral sprevodnika, kje jejin Grčijo, vendar je veljala še dalje oddelek za nekadilce.	Ko mu	je spre-tZdaj	so	dosedanjo	pogodbo	podaljšali
vodnik pokazal, sem	šel tudi	jaz tja, J do	konca	septembra	1937.	V	kratkem
ker sem nekadilec.	|se bodo pričela pogajanja za sklenitev
i	V	vagonu	je	bilo	že	nekaj potni-Z novega	trgovinskega	in plačilnega	dokov,	večidel	ženskega spola.	J govora.
Kmalu je vlak odpeljal in gospod je začel citati časopis. Na lepem je' zasmrdelo po cigaretnem dimu. V Bplošno začudenje si	je bila	prižgala
cigareto mlada niti	18 let ne stara
gospodična, menda dijakinja. Gospod jo je vljudno opozoril, da je oddelek za nekadilce, ne pa za kadilce. Tedaj ga je pa mlada gospodična zavrnila:
»Ce vam ni kaj prav, si pa poiščite drugi prostor!«
S temi" besedami se je obrnila k oknu in se zakrila v oblak cigaretnega dima.
Gospodična dijikinja, ali ne bi dali namesto cigaret lajši bonbone Ki-Ki v usta?	Dijak.
■ Mestni muzej so te dni 6večano odprli v prostorih Auerspergove palače v Ljubljani. Nova kulturna ustanova je pri Ljubljančanih zbudila mnogo zanimanja. V.sobah je razstavljeno pohištvo od gotske dobe do bieder-mejerja.
■ Francoski frank je ponovno padel. Še pred kratkim je beležil v Cu-rihu 15.025, te dni je pa zdrknil na 14’70. Tudi na naših borzah je tečaj primerno nazadoval Padec francoskega franka je pripisovati popolni pasivnosti -francoskega valutnega sklada. Francozi pravijo, da se jam zdi važnejše vzdržati na primerni višmi tečaj rent kakor pa tečaj valute. Frank je zdaj dosegel najnižje stanje zadnjih It let.
■ V Sremu je zaradi deževnega vremena grozdje zelo trpelo in ima sorazmerno malo sladkorja. Precejšen del pridelka bodo morali porabiti namesto za vino le za vinsko žganje. Trgatev se je pričela te dni.
* Znana vlomilca Vinka Gačnika in Ferda Moleta 60 te dni spet prijeli. čeprav sta šele pred nekaj meseci prišla iz zanorov. Vinka Gačnika so prijeli orožniki v Št. Rupertu, Ferda Moleta pa na Mirni. Ljudstvo v Mirenski dolini se je zelo oddahnilo, kajti vlomilca sta bila strah vse Delen iške.
■ Najmlajša mati v Jugoslaviji ie
ISletna ban.at.jka Romunka Silvija Mindajeva iz Sv. Jovana pri Vršcu. Njen mož šteje komaj 16 let in je na svojega prvega sina zelo ponosen, prav tako pa tudi na svo'o ženo, saj je naimlajša mati v Jugoslaviji.
■ S* tremi streli ie ubil odpuščeni občinski tajnik Nikolič v Kosovem župana Radenka Petroviča iz Obilica (Srbija). Pokoinik je bil eden izmed najsposobnejših županov na Kosovskem polju. Morilec je pobegnil.
■ Na balincarski tekmi je popil 3 litre žgania in nekaj litrov vina dja-kovski zidar Antun Francen. Zaradi prevelike količine zaužitesa alkohola je mož v železniški čakalnici omahnil na klop in umrl.
■ Ker so ga odpustili iz službe, ie 441etni banovinski cestar >n posestnik Filin Tašler iz Škatc pri Sloveni*irndou izvršil samomor. V usta si je dal di-namitno patrono in prižgal vžigatno vrvco. Kksnlozija mu 'e rarne«la slavo na koščke. Mož zapušča ženo in dva otroka.
■ Zadušila se ie v senu padavična popotnica Neža Pločeva iz Sv. Jurija. Reva je posestnika Ornika v Pn rti n ju v Slovenskih Goricah poprosila za prenočišče na skednju in po=estnik je rade volje ustregel njeni želii. Drugo jutro so jo našli mrtvo. Naibrže ;e dobila ponoči l>ožiastni napad, kajti glavo je imela zarito v seno.
■ Na okrajnega načelnika v Samo-boru pri Zagrebu je streljal že ponovno odslovljeni tajnik površke občine Marijan Poto’niak. Fant si je kljub strogim uradnikom priboril dostop do načelnikove pisarne. Takoj ga je napadel in po kratkem pretepu je začel nanj streljati Strel je zadel okrajnega načelnika v leva pljuča. Občinski zdravnik je ranienca sam prepeljal v zagrebško bolnišnico, kajti njegovo stanje je zelo nevarno.
■ 200 kg težkega kozla z 1 meter 20 cm dolgimi rogovi ima v Svilajncu (Srbija) kmet Dragan Miloševič. Kozel je velik kakor bik iu če se postavi na zadnje noge doseže veje drevesa, segajoče tri metre nad zemljo. Žival z lahkoto preskoči dva metra visoko ograjo in njegov gosj>odar se pritožuje, da mu je v treh letih uničil že vsa sadje. Zdaj ga je sklenil zaklati, toda njegovi otroci mu tega ne dovolijo.
■ Izvoz našega letošnjega lepega in obilnega sadnega pridelka je zelo slab. Od približno 1700 razpoložljivih lOtonskih vagonov namiznih. 500 vagonov gospodarskih in 1200 vagonov jabolk za sadjevec smo doslej izvozili komaj 350 pet- in desettonskih vagonov v skupni teži približno 2500 ton. Nemci našo stisko temeljito izrabljajo in so ceno našim jabolkom tako po-tisnili navzdol, da se izvoz sploh ne iziplača. čeprav kupujejo izvozničarji najlepša jabolka pri kmetih po 1 dinar. Za naša jabolka ponujajo Nemci 12 RM, toda postaviti jih moramo fran-ko nemška meja, kar pomeni pri vagonu 4000 dinarjev stroškov. Našo sadno trgovino hi bilo letos še mogoče rešiti, če hj se posrečilo Nemce pripraviti do tega, da bi plačevali tovora ino.
■ Velika državna tovarna prediva
na državnem veleposestvu v Beliu v vasi Kneževu je te dni vzlic veliki požrtvovalnosti gasilcev pogorela do til. škodo cenijo na 350 000 dinarjev. Požar ie nastal zaradi nespretnega rav-nnnia s stroji.
■ V posodo negašenega apna je padla 31etna hčerka Ev la Vasiča iz Sarajeva. Nesrečno dekletce ie po vsem telesu dobila hude ojiekline in je že drugi dan izdihnila v bolnišnici.
• Ker jim medvedi delajo veliko š'fodo, so kmetje iz Romanije in iz Kla'*e (Sr^iial zan>-o«ili ohln*ti. naj škodljive živali postrele, češ da te?ja ne morejo več prenašati, kajti medvedi ne napadajo samo ovc in drugih domačih živali, ampak tudi ljudi.
■ S 70 metrov visoke pečine je padel v prepad Sletni Milorad Kamne-novič iz Banianov pri Mostarju. Fantič je nesel svojemu očetu kosilo, spotoma je pa onazil za neko skalo nad prepadom golobje gnezdo. Ker bi goloba rad ujel. je »plezal na skalo, toda nesreča ie hotela, da je fantu spodrsnilo in je padel v prepad. Nesrečni oče ie ves obupan odhitel v sosednjo vas Bileče in tamkaj zaprosil dva delavca, da sta jiotegnila njegovega sina iz prepada. Deček ie ležal na dnu ves ra^mesarien v mlaki. krvi.
B V Pančevu je najpopularnejši meščan M. Dadič. svoj čas premožen milijonski trgovec, zapravil vse svoje premoženje s šalami in potegavščinami. Igrača mu je bilo, prirediti svatbeni sprevod, samo da hi svoje someščane potegnil, pa čeprav ga je to stalo eno samo rx>poldne več tisočakov zapilka. Zelo rad je tudi pošiljal tega ali onega v Zagreb in mu plačal vse stroške, samo da so se ljudje smejali, češ: spet je šel eden po dediščino iz Amerike. Neštetokrat je gostil velike družbe in je vselej poskrbel za smeh in najboljše razpoloženje. Njegova velika zaloga manufakture je nazadnje skopnela, z njo vred pa tudi premoženje. Danes ie Dedič skromen mož, ki se preživi ja s prispevki v krajev-ne-ni časopisu. Vzlic temu pa pravi, da ie tudi brez premoženja najsrečnejši človek, če mu le uspe dober dovtip.
■ Pri belem dnevu so cigani v Bjelovarju ugrabili cigansko lepotico Ja-go Djurdjevičevo. Mlada Jaga se ni marala potepati s cigani po svetu in je rajši odšla služit v mesto. V lepotico 6e je bil pa zaljubil 201etni cigan Slavko Djurdjevič iz Bulinca. Fant je dekle nagovarjal, naj se vrne nazaj k ciganom, toda mladenka se ni dala pregovoriti. Ondan je pregovoril njeno mater, da je izvabila hčer na cesto, tamkaj so jo pa s silo spravili v ciganski voz in pognali. Mladenkino vpitje je slišal neki podnarednik. Postavil se je ciganom po robu in jih tako dolgo zadrževal, dokler niso prišli policijski stražniki. Cigansko lepotico so izpustili, cigane 60 pa odpeljali v zapor.
i
Hranilne
knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu, izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje
Alojzi) PLANINŠEK
TRG. AG. BANČNIH POSLOV LJUBLJANA Beethovnova ul. 14 1. nadstr. Tel. 35-10
■ Prihodnjo pomlad se bo zač®* reden letalski promet med Jugoslavijo, Italijo in Romunijo. Promet se bo vršil čez Benetke na progi Rim—Zemun—Bukarešta z italijanskimi letali’ Eno tako letalo tipa »Savoia Marcliet-ti« s tremi motorji je pred kratkim preletelo progo iz Rima čez Jadransko morje, Split in Sarajevo v Zemun v 2 urah 40 minutah. V letalu bo prostora za 25 potnikov in za 2.000 kg prtljage.
■ Načrti za regulacijo Skadrskcg* jezera so gotovi. Z osušenjeni bodo dobili kmetje okoli jezera toliko zemlje> da bo rodila na leto kakih 5000 vagonov koruze.
■ V naši ladjedelniški industriji se v zadnjih letih opaža velik napredek-V splitski ladjedelnici so letos pričeh graditi dva večja parnika za Jadransko plovbo. Oba bosta kar najmoder-neje opremljena. Eden l>o vozil med Splitom in Metkovičem, drugi jja med Splitom in Visom. Trup obeh ladij je že zgrajen. Obe ladji bodo spustili v morje 15. oktobra. Tedaj bodo priredili tudi veliko svečanost, kajti to bosta prva dva večja parnika, zgrajena v Jugoslaviji.
■ Zaradi odpravljanja plodu je sodišče obsodilo beograjskega zdravnika dr. Pančo Stanojeviča na 8 mesecev strogega zapora in na 500 din povprečnine, njegovi priiateliici in njegovo služkinjo so pa obsodili vsako na 3 mesece zapora, pogojno na leto dni.
■ Po 23 letih se je javil iz Rusije
Ivan Seveder, edinec uj»l:ojenega železničarja Josipa Sevederja iz Maribora. Ivana so med svetovno vojno leta 1915. v Karpatih Rusi uieli in vse do zdaj niso domači dobili o njeni nikakega glasu. Mislili so, da ie že davno mrtev. Starši so nepopisno veseli, ko vedo, da niihov edinec živi. Ivan piše. da ie v Moskvi poročen in ima sina in hčerko.
■ Na posestvu Grofa Thurna v črni pri Prevaliah je ondan začelo goreti. Veter ie bil zanesel iskre iz dimnika v seno. Škodo cenijo na 40 0^0 dinarjev. Gašen ie 'e bilo zaradi moč-ne-rti vetra zelo težavno.
■ Strupene kače so se v velikem številu pojavile v Stenjevcu pri Zagrebu. Kmetje trdijo, da so začele napadati ljudi in govedo in da so nekatere dolge tudi po dva metra. Oblasti so odredile posebnega paznika, da opozori liudi, ki hodijo po stezi ob kačii gošči, na strupeno nevarnost.
■ Za 10.000 dinarjev je kupil lepo ženo N uri jo siromašni a marljivi delavec Uka Demirovič iz Kosovske Mitroviče. Kmalu po poroki je opazil, da ga žena vara s sosedom Isom. Navzlic moževim opominom se je žena čedalje pogosteje sestajala z ljubčkom. Mož jo je zato začel pestiti in lepi Nuriji nazadnje ni ostalo drugega, kakor da ostane pri možu ali pa odide k ljubčku. Odločila se je za drugo in pred kratkim je res ušla od moža. Prevarani mož je užalien čaka! priložnosti, da se bo nezvesti ženi maščeval. Ondan ko je šla mimo njegove hiše. jo je z motiko tako pretepel, da najbrže ne bo ostala pri življenju. Potlej se je sam javil oblastvom.
■ Tatovi so. v hlevu pri posestniku Francu Pungartniku v Orehovi vasi blizu Maribora zaklali dva debela prašiča in ju odnesli. Kmalu nato so se zglasili pri posestniku Antonu Čebeju in pri posestniku Bergantu. Prvemu so ukradli 6, drugemu pa 12 lepo pitanih jiiščancev. V zvezi s tatvino so orožniki aretirali 321etnega Franca B. s Pobrežja, toda mož taji vsako krivdo in se izgovarja, da je prašičevo meso in piščance kupil od nekega — neznanca. Tatu so izročili sodišču.
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsaHdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega s rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
CGW/ sin ima pravico do dote!
Tako je razsodilo avstrijsko najvišje sodišče
(d B. i.) Dunaj, septembra. Mlad zdravnik je tožil svoje starše /V^hteval 30.000 šilingov dote. Iz . _se ie Pa na lepem razvila romantična ljubezenska zgodba. Kajti jegovi starši ne marajo, da bi se nji-°v sin poročil s siromašnim dekletom.
Zdravnik in dekla
r*r. FYic g. je tožil svojega očeta, Premožnega tovarnarja, in svojo ma-er. V tožbi zbuja največjo pozornost rditev, da ima tudi sin in ne samo hči zakonito pravico do dote. Pri
ravnavi ^ Je Pa iz te navidezno nepomembne zadeve razvil roman dveh "Uadih src, ki sta se borili za svojo Srečo.
»Moja nevesta...« je vselej rekel “r* G., kadar je omenil skromno, a 7* ° dekle, sedečo v prvi vrsti med P°slušalci. Popolnoma brezčutno je Prisostvovala boju, ki se je bil pred sodnikovo mizo. Toda kadar jo je omenila tovarnarjeva žena, je vselej rekla: >Ta navadna dekla...«
»Prepovedujem ti takšne žaljivke!« Ko je zdravnikova mati še enkrat ponovila te sramotilne besede, je dr. G. n^?>ur^en Poskočil. Obrnil se je k sod-*u in mu začel na dolgo in na široko Popisovati ozadje svojega boja s starši.
»Ko sem napravil poslednji rigoroz, “e® šel v prakso na kliniko,« je pripovedoval dr. G. »In tam je zbudila n>°jo pozornost gospodična Lizelota.
°t°vo zaradi imena. Njeno lepo ime, ® katerim so jo vsi klicali, se ni nam-“ prav nič ujemalo s cunjo, metlo
in škafom, ki se je morala z njimi dan za dnem ukvarjati. Opazil sem pa čedalje več takih nasprotij. Ko je imela gospodična Lizelota prosto — bila je namreč postrežnica v bolnišnici —• se je vtihotapila v bolniško sobo in sicer prav takrat, ko so zdravniki pregledovali bolnike. Napeto jih je opazovala, ali je pa prišla v laboratorij in se zanimala zdaj za to stvar, zdaj za ono.
Prosila me je tudi, ali bi smela biti pri kakšni operacin. Po mojem naročilu je pospravljala v operacijski sobi, tako da je lahko kaj videla. In takrat mi je razodela vso svojo tragiko. Pri operaciji je namreč spoznala bolnikovo bolezen in je nehote vzkliknila njeno nevsakdanje latinsko ime.
Pozneje sem jo vprašal, od kod vse to zna, in povedala mi je, da je tri leta študirala medicino. Delala je doma za i-azne konfekcijske trgovine in si je s tem precej zaslužila — toliko, da je lahko podpirala svojo mater, ki je kot vdova dobivala le skromno pokojnino, in da ji je še za knjige nekaj malega ostalo. Ko ji je pa mati umrla, je izgubila pokojnino in tudi postranskega zaslužka ni bilo več. Zato je morala dati medicini slovo.
Da bi lahko nadaljevala študij in da je ne bi preveč stalo, je prosila za postrežniško službo na kliniki. In tako je prakticirala kot stud. med. z metlo in s škafom. Moja mati ji pravi dekla, zame je pa moja nevesta !«
Odgovor zdravnikove matere je izdal vzrok, zakaj zdravnikovi starši ta-
ko nasprotujejo poroki svojega sina z gospodično Lizeloto:
»Gospod sodnik, kako more mlad človek, ki ga še čaka velika bodočnost, vzeti za ženo takšnole revno dekle! Posebno, ker bi se bil lahko bogato poročil!«
Srečen konec...
Starši so ostali med procesom neizprosni in so sinu odrekli vsako denarno podporo. Zadevo je odločil zdravnikov zagovornik: skliceval se je na razsodbo, ki jo je najvišje sodišče malo prej izreklo, da ima namreč sin tudi proti volji staršev zakonito pravico do dote. Ker je višina te zahteve, kakor je odločilo najvišje sodišče, v skladu s premoženjskimi razmerami staršev, tudi zahtevana vsota 30.000 šilingov (četrt milijona din) ni prevelika.
Zagovornik je predložil sodišču omenjeno razsodbo, ki jo je najvišje sodišče objavilo v judikatih. Nato je pa sodnik povedal svoje mnenje zdravnikovim staršem:
»Ta razsodba res leži pred menoj. Mogoče se še premislite in spor mirno poravnate. V ta namen vam dam na razpolago čas za premislek in preložim razpravo. Ce bi pa vztrajali na istem stališču in odklanjali spravo, potem se bom moral držati razsodbe višjega sodišča. V ostalem se mi pa zdi, da je čisto neupravičeno, imenovati sinovo zaročenko .deklo'.«
Doktor G. in gospodična Lizelota sta sprejela sodnikove besede kot odrešilno obljubo, da se bo stvar ugodno razpletla...
100.000 odgovorov
S. x Pariz, septembra. Tednik »Ven-demiaire« je razpisal kaj nenavaden natečaj. Vprašal je namreč 100.000 Američanov: »Kdo, mislite, bo odgovoren za prihodnjo vojno?«
30«/» vprašancev je odgovorilo: Nem-e*ja. i9»/o je naprtilo Japonski odgovornost za bodočo vojno, 11“/« pa Ru-Slji. Na Španijo je prišlo le 5•/», na Anglijo pa samo 2°/» odgovorov.
Na vprašanje, ali je katera država odgovorna za preteklo svetovno .vojno, ali so je bile pa krive splošne razmere, ^ je 45“/« vprašancev izreklo za krivdo Posameznih držav, 55“/o pa za krivdo Vseh.
Namesto rib je ulovil dragulje
(d) London, septembra. Neki ribič Je lovil ribe v reki Edenu pri Carlislu, *° je iznenada začutil na trnku nenavadno težo. Misleč, da je ulovil veliko ribo, je potegnil trnek iz vode — ® kdo popiše njegovo presenečenje, ko j® zagledal na trnku ne ribe, ampak dragocen nakit.
Seveda je zadevo prijavil policiji. Jn res je preiskava dognala, da je na-ukraden. Tatovi so ga bili najbrže Vrgli v reko, da bi pri prvi ugodni Priložnosti prišli ponj. Toda naključje v srečo siromašnega ribiča (saj mu Kre desetina vrednosti najdbe) njihove načrte prekrižala.
Kuščar s tremi očmi
■ (nq-o) Newyork, septembra. Na Novi Zelandiji živi zanimiv plazilec, kuščar tuatara, poslednji potomec predpotopnih pošasti: dinozavrov, ihtiozav-rov in stegozavrov. Njegovi predniki s° živeli dobrih 180 milijonov let pred nami, on sam pa zdaj životari na skalnatih otokih ob Novi Zelandiji. Močno je podoben predpotopnim zverinam, katerih rekonstruirane okostnjake občudujemo v muzejih.
Tuatava ima tri oči, srednje oko je Pokrito s tenko kožico, vendar ima pa Vidni živec, mrežico in zenico.
Novozelandska vlada je izdala posebno stroge ukrepe, da ohrani ta poslednji vršiček izumrle plazilske družne.	(»Life«)
Smrt zaradi »črnega moža«.
(d) Newyork, septembra. V Madisonu v ameriški zvezni državi Wisconsinu je ondan pripetil nenavaden dogori, da si je neki lOletni deček vzel življenje, ker je živel v neprestanem strahu pred »črnim možem«. Zato so 2(Jaj v državi Wisconsinu izdali zakon Proti staršem in vzgojiteljem, ki se l'e zavedajo svoje odgovornosti.
V	uvodu pravi zakon, da na duševno “•vljenje otrok zelo slabo vpliva, če JJh straše. Zato bodo po novem vsi starši in vzgojitelji, ki ne znajo otrok drugače vzgajati, kakor da jih straše s »parkljem«, kaznovani z zaporom eh do treh let.
Posnemanja vredno!
Kdo je hitrejši, avto ati lev ?
Prijetno poživilo: Kal odo nt voda za usta! Koncentrirane sestavine, izborno razlcuževalno sredstvo, varčna v uporabi.
Dirka na živlienie in smrt
Razumna mati ga Je o pravem č<sul naučila, da čisti zobe. Čilčenje zob*
1 je ravno tako važno zjutraj kakor i zvečer, ker bodo samo tako ostali1 — J zobje vse življenje čisti, lepi inj z d ra v i.
SARGDV
KALODONT
J PROTI ZOBNEMU KAMNU
(n N. i.) Kairo, septembra. Džungla. Avto brzi po krasni cesti v čudoviti pokrajini. Znano je, da so kolonijske ceste skozi džunglo med najlepšimi in najboljšimi na svetu. Ni še dolgo tega, ko smo to pokrajino nekam zaničljivo imenovali »zamorsko Afriko«, zdaj sta pa trgovski in borbeni gon kolonijskih držav zgradila mrežo neprekosljivih cest, držečih vprek po domovini krvoločnih zveri.
Na teh ravnih, belih cestah, kjer se daljava meri v tisočih kilometrih, preži pa na človeka ob vsakem koraku smrtna nevarnost. Nič nenavadnega ni, če ti pot prekriža kralj živali — lev, ali pa zahrbtni tiger. Da se takšno srečanje ne konča vselej, kakor bi človek želel, nam dokazuje doživljaj angleškega trgovca Rolanda Baileya.
Robovi in meje teh avtomobilskih cest so še zmerom domovanje divjih zveri; država jih je pa vzela v svojo zaščito in zato človek na teh cestah ne sme streljati, razen če je v življenjski nevarnosti. Zverjad je taka postala bolj zaupljiva in priljudna. Vendar se živali teh cest rajši ogibajo, če pa slučajno nalete na avto, si ga le začudeno ogledajo, potem jo pa hitro ucvro v goščavo. Ne da bi
jim očitali strahopetnost, le zdi se da vdor civilizacije kraljevskim živalim nič kaj ne ugaja, zatorej se rajši umaknejo.
Moč materinske ljubezni
Sem in tja se zgodi, da prestrašena žival napade vozilo, toda brez posebnih posledic, saj zveri ne morejo dolgo vzdržati hitrosti 80 in 90 kilometrov na uro in po kratkem zasledovanju same nekam začudene odnehajo.
Doživljaj angleškega trgovca je bil pa bolj tvegan, ker je bila vanj zapletena tudi materinska ljubezen štirih levjih mater. Bailey se je vozil s svojo ženo in dvema črnima služabnikoma s hitrostjo šestdesetih kilometrov. Kar zagleda sredi ceste kopico levjih mladičev Pogled na te neskrbne mlade mačice je bil tako ljubek in ganljiv, da je Bailey vzlic opominjanju črncev zavrl in z ženo izstopil. Počasi sta se bližala nič hudega ne slutečim levičem. Nista bila še pri njih, ko sta opazila štiri stare levinje, kako renče hite na pomoč svojim mladičem. Nekaj metrov pred Baileyem in ženo so se ustavile in ju godrnjaje nezaupno opazovale. Ni bilo videti, da bi ju nameravale napasti, j
Trgovec in njegova žena sta spoznala nevarnost, a nista pokazala strahu in nista spustila živali iz oči, le prav polahko sta se zadenski umikala proti avtomobilu. Videti je bilo, da se bo nevarno srečanje vendarle srečno končalo.
Toda komaj je Bailey pognal motor, so se preplašeni mladiči pognali naravnost v avto in tako je eden izmed levičev prišel pod kolesa. Razjarjene levinje so planile na sovražnika in ena med njimi se je celo povzpela na stopnico avtomobila, od ondod se je pa vrgla na oblazinjene sedeže v zadnjem koncu avtomobila, kjer sta sedela črnca.
Tekma s smrtjo
Bailey, skoraj popolnoma krit s služabnikoma, ki sta v smrtnem strahu planila naprej, je pognal avto, da je drvel s hitrostjo devetdesetih kilometrov po ravni cesti. Toda razjarjene zverine niso odnehale. Tri levinje so v velikanskih skokih zasledovale avtomobil, četrta se je pa zagrizla v blazine. Naposled se je enemu služabniku posrečilo izdreti samokres in sprožiti nekaj strelov v levinjo v avtomobilu. Streli so zadeli, težko ranjena žival je zamahnila s šapo po junaškem črncu in mu odtrgala del prsi, potem je pa izgubila ravnotežje in se zvalila na cesto. Drugi služab-
nik je streljal na ostale tri levinje, ki se še zmerom niso hotele odreči svojemu plenu. Zadel jih sicer ni, zato jih je pa tako preplašil, da so naposled vendar odnehale. Bailey in njegovi so bili rešeni...
Ra j enega služabnika so oddali v najbližjo bolnišnico, toda pomoči mu ni bilo več. Padel je kot žrtev civilizacije in brezmejne materinske ljubezni kraljice živali...
Edina filmska režiserka na svetu
(d) HoI!ywood, septembra. Miss Do-rothy Atznerjeva, nekdanja študentka medicine, je edina ženska na svetu, ki se udejstvuje kot filmska režiserka. Pri filmu je najprej delala kot strojepiska, pozneje je pa napisala filmsko dramo in jo je zelo dobro prodala. Ko je njen šef odkril njeno sposobnost, ji je takoj prepustil režijo nekega zvočnega filma.
V	tem filmu je igrala glavno vloga Ester Ralstonova. Ker je film žel med občinstvom velik uspeh, je nova režiserko vprizorila s Claro Bowovo, Ka-tharino Hepburnovo in drugimi slavnimi filmskimi zvezdami še 30 uspelih zvočnih filmov.
Spoznaj najprej sebe - potem se šele ženi ali moži!
Nevaren recept
Z ^ekla si mI> da naJ obleko očistim bencinom in naj jo čez noč obesim a Prostem. Zdaj pa imam!«
»Kaj mar madeži niso izginili?« »Seveda so — skupaj z obleko!«
V	katero vrsto žensk in moških se štejete? Kakšna je glavna črta vašega značaja?
Na ti dve vprašanji ne morete naravnost odgovoriti, ker se ne poznate do dna. Oprostite! Ne mislimo vas žaliti! Toda tako je pač: človek je proti sebi zmerom preveč prizanesljiv in tako se nikoli docela ne spozna. Navadno je torej »tehtanje« samega sebe — bi človek rekel — le izgubljen čas.
Prav zato vam hočemo priskočiti na pomoč! Zelo važno je, da se docela spoznate! Ne verjamete? Mar ne pravite sami v neštevtlnih pogovorih o zakonu, da morata biti zakonca nasprotnih značajev, če se hočeta vselej dobro razumeti in skladati v vsem?
Ravnajte se torej tudi vi po tem modrem pravilu, posebno če še niste skočili v »zakonski jarem«! Ni treba sicer, da bi jemali zakonskega druga »po receptu«, vendar je boljše, da pretehtate in dobro premislite, kakšen mora biti značaj osebe, ki bo živela z vami vse življenje.
Pojdite torej na delo! Poglobite se vase, pretehtajte svoj okus in svoje navade, vpoštevajte svoje želje in svoje težnje! Da vam olajšamo delo, vam bomo popisali štiri različne značaje, ki jih največkrat srečamo v današnjem življenju.
Odgovorite na vsa vprašanja odkrito »da« ali »ne«. Na koncu seštejte vse trdilne in nikalne odgovore; značaj, ki bo imel največ trdil-
nih odgovorov, je vašemu značaju najbližji. Zdaj si ne bo pa nič več tako težko izbrati tovarišico ali tovariša za zakonski stan. Brž poglejte, pri katerem značaju je največ nikalnih odgovorov, kajti prav ta se bo z vašim kar najbolj ujemal!
RAZDRAZLJIVKA
Prepirljiva je in še kako! Vsaka beseda jo lahko vname, njena živčna razdražljivost je že kar bolestna. Ker razdražljivka svojih živcev ne zna obvladati, lahko zaradi neznatnega »da« ali »ne« docela izgubi svoj duševni mir. Zmerom se kislo drži in venomer živi v veri, da jo ljudje izzivajo. Zato se tudi često brez vzroka razburi in zelo strupeno brani, čeprav jo ni nihče nameraval žaliti. Njena govorica, pa tudi njeni gibi so sunkoviti in neobrzdani. Razpploženje se menjava kakor aprilsko vreme; iz smeha v jok, iz joka brez prehoda v smeh.
Zdaj pa preberite spodnja vprašanja in vestno nanje odgovorite!
Vprašanja
1. Ali ste živahni?
2. Ali brez premisleka ravnate?
3. Ali se hitro prestrašite?
4. Ali pogosto rabite radi izraze kakor: »čudovito«, »prekrasno«?
5. Ali radi Jokate?
6. Ah ste maščevalni?
7. Ali vas kritika vaših bližnjih razdraži?
8. Ali hitro preidete od besed k dejanjem?
0.	Ali radi mislite, da se vam krivica godi?
10. Ali vam gre obrekovanje zelo do živega?
OPTIMIST
Zmerom in povsod je zelo vesel. Z razigranim smehljajem na ustnicah in z veselimi očmi gre skozi življenje. Ničesar se ne boji in tudi kadar mu trda prede, vidi vse v najlepši luči. Nerad se omejuje in se često nagiba k razsipnosti. Nepremišljen je in večkrat celo nekoliko predrzen, toda le zato, ker tako trdno zaupa v svojo srečno zvezdo. Žilav je in delaven, pri delu pa nikoli ne obupa.
Vprašanja
1. Ali se radi od srca nasmejete?
2. Ali ste blazno smeli?
3. Ali se lahko prilagodite?
4. Ali se lahko učite?
5. Ali ste radi v družbi?
6. Ali hočete, piiti vsaki stvari do dna?
7. Ali ste zmerom enake volje?
8. Ali imate smisel za diplomacijo?
9. Ali se zanimate za umetnost?
10. Ali ste častihlepni?
HLADNOKRVNEZ
Tako je miren, da je kar težak. Njegove želje in težnje so v prelepem ravnotežju, in zna jih tako spretno voditi, da nikdar ne prekipe. Z obraza mu ne moreš ničesar razbrati, po značaju je bolj miren. Prav zato se rad nagiba k nedejavnosti.
Vprašanja
1. Ali tehtate »za« in »protic, preden sc za kaj odloCite?
2. Ali skušate svoja dejanja pojasniti?
3. Ali ste mirni tudi v težkih trenutkih?
4. Ali ste dlakocepec?
5. Ali sem in tja radi polenarite?
6. Ali radi govorite o človeški neumnosti?
7. Ali se radi greste filozofa?
8 Ali odgovorite na krivico?
9.	Al| radi delate načrte za (Uleč vnaprej?
10. Ali ste počasni?
31 EL ANHOLICAKK A
Otožna je in žalostna do solz, vsaka malenkost ji vzame pogum, takoj se prestraši in zapre vase. Nihče je ne razume. V življenju vidi same težave: ob vsaki priložnosti ji upade pogum: v nenavadnem položaju se nikakor ne znajde in v novo okolje se vživi le počasi in z velikim premagovanjem. Pretirano varčna je in ima velik strah pred bodočnostjo. Živi v napačni veri, da je vse njeno prizadevanje zaman, zatorej se prerada nagiba k nedejavnosti.
Vprašanj«
1. Ali st« plalil?
2. Ali vam hitro upade pogum?
3. Alt ste bojazljivi?
4. Ali »te razdražljivi?
5. Ali ate čemerni?
6. Ali ne marate ljudi?
7. Ali »e zanimate za umetnost?
8. Ali radi ridAte gradove v ohlakif«?
0 Ali tivite v yeri, da ste rojeni Sk04t nesrečno zvezdo?
10.	Ali ste cinlcni?
Seveda ljudje nimajo docela »katalogiziranih« značajev, saj jih mati narava ni ustvarila natanko po naših vprašanjih. Toda nedvomno drži, da se skoraj vsak človek po značaju približuje enemu izmed štirih tipov, ki smo jih zgoraj opisali. Pri vpraševanju in odgovarjanju seveda lahko ženska odgovarja tudi na »optimistova* vprašanja in moški na »razdraži jiv-klna«.
Zdaj pa svinčnik v roke in veliko sreče v zakonu^sklenjenem po našem
»receptu«!
(n)
Deseti brati
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V sedan|i čas postavil In v stihe prelil Ivan Rob
XXVI.
Če so prijetne naše ure, hitreje čas od nas beži.
To šala naše je nature, ki za spremembami teži.
Z jedjo, s kopanjem in s sprehodi se hitro prekobali dan.
Že sonce nizko na zahodi odhaja svetit v drugo stran.
Že Zarja v rožnati pidžami v slovo mežika za gorami.
XXVII.
Znoči se. Mesec se prikaže.
Čuj! Zvonček poje prek dolin. Nekje se slavček milo zlaže v tolažbo srčnih bolečin. —•
V usodni utici sedimo.
Molčimo. Z nami noč molči.
Jaz iščem Olgi novo rimo, ko mi gospa tako veli:
»Povejte pesem nam ljubavno, sentimentalno in zabavno!«
XXVIII.
»O milostljiva, oprostite, ustregel vašim bi željam, a pesmice, ki je želite poslušati, res ne poznam.« »Nesporazum,« gospa odvrne,
»jaz vaših pesmic si želim, ker po sodobni pesmi vedno brez sanj in brez težav zaspim.« Nato brenkalo v roke vzamem in recitando peti jamem:
V zelnik mojega srca sta dve kozi vdrli, radi zelja boljšega sta hudo se sprli.
Zelje žalostno leži v srcu pomendrano, še štorovja najti ni, vse je razorano.
Kozi sta se pomirili, srčni zelnik zapustili.
V njem zdaj vlada krasen mir, ali zelja ni nikjer.
XXIX.
Nihče, pohvalil ni teh stihov, glasu nihče pohvalil ni, zaslišal' sem le nekaj vzdihov; nam končno dremež spat veli. — Pod streho sivega gradu, tam v senci starodavne slave pospale utrujene so glave, le meni noč ne da miru.
Po srcu mi ljubezen rije, dokler dvanajsta ne odbije.
XXX.
Takrat — o groza — vame plane korakov drsajočih šum, razsodnost vsako mi posname in vzame moč mi in pogum.
Čuj, vedno bliže po hodniku hiti nekdo, drsi nekdo; pri srcu mi je ko bolniku, ki gleda smrti že v oko.
Tedajci vrata zaječijo, napnem oči, da me bolijo.
XXXI.
Postava čudna se prikaže, v rjuho zamotana vsa, na pragu brez besed obstane, oči žare ko oglja dva.
Tako stoji in v me bolšči, e trepetom mozeg mi navdaja, pošast pa vidno se naslaja, reži se zlobno in — molči.
Da molk moreči bi prekinil,
Bern v grozno noč svoj glas porinil:
Po
priporočil*1 naših zobozdravnikov
povsod'
Novela »Družinskega tednika**
Zapelji	m
Madžarski napisal M. E r d o d y
Gospa K’itty se je ob devetih zvečer pripeljala pred gledališče in se je ustavila pri vhodu za igralce. Odprla je vratca avtomobila in se obrnila do vratarja.
»Prosim, pokličite gospodično Tesso Szabojevo...«
In izrodila niu je svojo posetnico.
Vratar je odšel.
Gospa Kitty je čakala. Zdajci se je prikazala Tessa Szabojeva, ljubka mlada igralka. Zelo prijazno je pozdravila svojo nekdanjo sošolko, toda ta je kar takoj prešla k stvari.
»Tessa, majhne usluge bi te prosila...«
»Če je le v moji moči...«
»Ne bo težko. Povedala ti bom prav na kratko, za kaj gre.«
Gospa Kitty je umolknila in vprašujoče pogledala Tessi v nalepotičeni obraz. Potlej je povzela:
»Zapelji mi moža!«
Tessa jo je začudeno pogledala. Kit-ty jo je zgrabila za roko.
»Prosim te, stori mi to uslugo!... Bogato te bom nagradila!«
Tessa se je zvonko zasmejala.
»Česa se le ne spomniš!«
Kitty je prebledela, čutila je, da se je s svojo željo izročila igralki na milost in nemilost. Če ji Tessa prošnjo odbije, se bo pred vsemi osmešila. Zato je še dalje silila:
»Na ljubo najinemu nekdanjemu prijateljstvu te prosim — prevzemi mi moža... Že dolgo ga ne maram več, varati ga pa nočem. Rada bi se poročila z drugim, toda prej se moram ločiti.«
»Skratka, priskrbim naj ti torej vzrok za ločitev?
»Tvoja vloga bo zelo lahka. Glavno je, da vaju bom zasačila sama. Potlej vložim tožbo za ločitev zakona in tako se bom vendarle lahko poročila s svojim dragim Kurtom...«
Tessa se je še zmerom obotavljala.
»Premislila se bom. Jutri dopoldne te obiščem na stanovanju. Tamkaj se bova tudi pogovorili, kako bi stvar izvedli... Zdaj se mi pa mudi nazaj. Na svidenje!«
*
Tessa se je odločila, da bo zapeljala Kiittynega moža še tisto popoldne. Obe ženi sta načrt dobro pripravili: mož se ob treh popoldne vrne domov. Namesto Kitty bo našel Tesso. 0 poli štirih bo vstopila Kitty. Vse drugo se bo razvilo samo po sebi.
Kitty je napeto čakala, kaj bo. Tes-sinemu početju ni nič kaj zaupala, kajti bala se je, da bi ga njen mož ne spregledal. Bil je namreč lisjak, ki ga ni bilo lahko zvabiti v past.
Pustila je Tesso samo in zelo razburjena odšla.
Namesto ob treh je pozvonilo že o poli treh. Igralka je odprla vrata.
»Tessa Szabojeva,« je zažvrgolela, »Kittyna prijateljica iz mladih let. Kajne, čudno se vam zdi, da me dobite samo? Kitty se mora vsak čas vrniti. Imela je važen opravek in me je poprosila, naj počakam na vas...«
»Sedite, prosim... Zelo me veseli!«
Tessa je sedla v naslanjač in zapeljivo prekrižala noge.
»Ali vam smem ponuditi cigareto?«
»Pravkar sem vas hotela prosita zanjo.«
Igralka je vzela iz cigaretnice ozko cigareto in ko ji jo je mož prižgal, so ga njeni svileni kodri lahno oplazili po roki.
»Ne morem vam povedati, kako zelo me veseli, da sem vas spoznal.«
Tessa je 6meje se puhnila dim predse.
»Res?«
»Častna beseda.«
»Bodite previdni... zatožila vas bom...«
Radio Ljubljana
od 25. do 29. sept. 1937.
ČETRTEK, 23. SEPTEMBRA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, sporeči, obvestila ■ 18.15: Radijski orkester II 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Narodne pesmi na ploščah ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Koncert pevskega društva »Sava« ■ 20.45: Plošče ■ 21.00: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jazz ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 24. SEPTEMBRA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ruski sekstet ■ 18.40: Ženska ura ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, 6pored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Novice o izseljencih ■ 20.00: Fantje na vasi in Kmečki trio ■ 21.00. Prenos iz Zagreba ■ 22.00: Čas, vreme, poročila spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 25. SEPTEMBRA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila
»Tako lepi dami, kakor ste vi, se človek ne more upirati...«
Tessa se je koketno naslonila nazaj.
»Skratka, všeč sem vam?...«
»In še kako!...«
Prijel je lepo ženo za njeno ozko roko in se nagnil čisto k njej.
Tudi Tessa mu je stisnila roko in pri tem je pomislila:
»Prišel je pol ure prej, kakor sva ga pričakovali. Dobro bi bilo, da malo zavlečem, kajti če pojde v tem tempu dalje, ne bo mogla Kitty o poli štirih ničesar več zalotiti.«
Izmaknila mu je roko.
»Gospod, pozabljate na zvestobo, ki ste jo dolžni Kitty.«
»To naj vas ne skrbi. Sicer je pa med Kitiy in menoj od tega trenutka za vselej opravljeno.«
Tessa se je smehljala.
»Ali gre to pri vas tako hitro?«
»Glejte, madame: to kar me priklepa na Kitty. je nekaj čisto drugega. Naju veže zgolj duševno soglasje. Saj poznate Kittyno hladno nrav, Meni se pa hoče temperamenta, ognjevitosti... Že
od nekdaj sanjam o takšni ženi, kakor J ste vi...«,
Tessa je nemo gledala predse.
»Madame... Sama previdnost vas je privedla semkaj... To srečanje nama jej usojeno Mar ne čutite tega?«
»Da...« je dahnila Tessa in pobesila^ oči.
Takoj nato je začutila vroč poljub naj svojih belih lehteh.
*
Vrata so se odprla in vstopila je Kilty.
»Kaj imata?« je vzkliknila, vsa tre-pečoča od razburjenja.
Tessa se je kot izurjena igralka zelo začudila. Osuplo si je popravila obleko, ki ji je bila zdrsnila z ramen. Kitty jo je nadrla:
»Proč! Proč iz moje hiše!... Glej, da se mi pri priči pobereš!«
Tessa se ni mogla načuditi, da Kitty tako sijajno igra svojo vlogo; potahem ji je zašepetala:
»Posrečilo se je...«
Kitty se je kar penila od razjarje-nosti.
»Nesrečnica! Ali mar misliš, da jej ta bedna figura moj mož?«	J
»Kdo naj pa bo?«	2
Kitty se je onemogla zgrudila v na-J slaniač, komaj loveč sapo:
»To je vendar Kurt — moj dobri, zvesti prijatelj!«
Hu
Sli®!1
Nič se ne čudi
»Ali ste čitali, da v našem mestu vsako leto brez sledu izgine sto Pe“" deset ljudi?«
»To mi je že znano — sem namreč krojač.«
Zakonski prepir
»Pri Kačičevih je pa zavladala V hipu tišina, čeprav je bil še pravkar takšen vik in krik!«
»Pri njih je zmerom tako. Najprej si pomečeta vse posode in krožnike v glavo, potem pa skupaj sedeta i11 jih pričneta lepiti.«
Velikodušnost
»Kovač je vse, kar je imel, zapustil sirotišnici.«
»To je pa res velikodušno. Kaj le pa imel?«
»Deset otrok.«
Rekorder je bolan
je moja vročina, S°'
PRI ZDRAVNIKU
Nemški napisal Alfred Novvak
»Najprej bi rad vedel,
gospod za en
Zdravnik: kaj pijete.«
Bolnik: »Predobrotni ste, d-oktor. Prosil bi vas torej konjak.«
Zdravnik: »Ne razumete me prav. Vprašam vas le, ali veliko pijete?«
Bolnik:	»Kakor vzamete, gospod
doktor. Po mojem mneuju premalo, po ženinem spet preveč.«
Zdravnik: »Ali vas večkrat hudo žeja?«
Bolnik: »Ne, tako daleč pa sploh ne pride.«
Zdravnik: »Mislim namreč, ali vas kdaj že a muči?«
Bolnik: »Ne, gospod doktor, žeje se kvečjemu veselim.«
Zdravnik: »In vaš tek?«
Bolnik: »Včasih ga imam, včasih ne.«
Zdravnik: »No, in kdaj ga nimate?«
Bolnik: »Takoj po jedi, gospod doktor. Toda moje srce, joj, moje srce!«
Zdravnik: »Torej imate srčne težave? In kaj jiim je vzrok?«
Bolnik: »Ribolov.«
Zdravnik: »Ribolov? Saj to je vendar zelo mirno opravilo.«
Bolnik: »Seveda, samo dovoljenja nimam zanj.«
Zdravnik: »No, da, to je že res, srčno napako imate. Toda z njo lahko učakate še osemdeset let.«
Bolnik: »In brez nje?«
Zdravnik: »Če hočete ozdraveti, morate popiti vsako jutro kozarec mlačne vode.«
Bolnik: »Saj jo že pijem, gospod doktor. Samo da jii moja žena pravi kava.«
Zdravnik: »Če bi radi popolnoma ozdraveli, potem se morate alkoholu čisto odpovedati.«
Bolnik: »Mislil sem, da bi mi mogoče pomagala operacija. Povejte, gospod doktor, ali je res, da majhni ljudje dal e žive kakor veliki?«
»Kako visoka * spod doktor?«
»Ena in štirideset stopinj.«
»In kakšen je svetovni rekord?«
Natakarska
Jože meša juho.
Jože zdajci spusti žlico in ogorčeno j vzklikne:
»V juhi sta kar dve muhi!«
»Nič se ne razburjajte,« ga poto-► laži natakar, »najbrže bo zaljubljen j parček, ki je hotel iti skupaj v smrt.«
Zakonski odgovor
»Franci, kako bi le mogel ;brez mene?«
»Na vsak način ceneje.«
živeti
Iz otroških ust
Petrček se je okopal in hodi popolnoma nag po spalnici. Sramežljiva sedemletna sestrica Sonja ga zatoži pri mamici in Petrček dobi ukor. Seveda Kje užaljen in se na vse kriplje brani nočne strajčke. Tedaj pa meni Sonja prezirljivo:
»Naša pestunja je prav rekla: kdor
Zdravnik: »Seveda! Goliat je umrL;ni tako ustvarjen kakor vsi drugi, ni-prej kakor David.«	-	J	-	-
Bolnik: »Če torej za to boleznijo umrem, bo vse to zdravljenje zastonj.«
Zdravnik: »To pa ne. Plačati mo-r „ ,	,	  ,,
rale vsekako. Popolnoma ozdraveli! .Neke““	J
boste le tedaj Če ne boste sploh nič-^ff1 klobuk Neki škodoželjnez mil več pili. Ali razumete?«	;;	zakliče:	»Pribijte
Bolnik: »Potlej sem pa neozdrav-;; ljivo bolan, gospod doktor.«
(d G. k.)
si ga na glavo, go-
; :spod!«
;; »Prav rad, če bi imel glavo iz iste snovi kakor vi!« je dobil odgovor.
ŽaIESEM-
angleSko,
ČEŠKO
$/u6fjunci
ma nag hoditi okoli.«
Zasolil mu je
■ 13.15: V pisanem venčku se plošče vrstijo. Plošče ■ 14.00:	Vreme ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Javna dela v dravski banovini ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Spored za prihodnji teden ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Vesela reportaža ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 26. SEPTEMBRA:
8.00: Kmečki trio in ploščo ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: Ver6ki govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30; Promenadni koncert godbe »Sloga« ■ 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah (oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) ■ 17.00: Kmetska ura 1117.30: Lahka glasba* 19.00: Čas, vreme, jjoročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 20.00: Prenos iz Prage ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jazz ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, 6pored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.40: Pogled v bodočo sezono ■ 19.00: Čas, vreme, poročila,
19.30: Nac. ura
spored, obvestila I 19.50: Zanimivosti I ura ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Prelovčevi samospevi ■ Konec ob 23. uri.
TOREK
Verouk
;; »Koliko zakramentov poznaš?« vpraša katehet malega prvošolčka.
»Sest, gospod katehet,« odgovori fantiček.
»Motiš se, fantiček, sedem jih je, sedem!«
»Da, včasih jih je bilo sedem, gospod katehet. Toda zdaj jih je samo še šest, saj mi je očka povedal, da sta sv. zakon in sv. pokora zdaj en lisam zakrament!«
Neutolažljiva vdova
Sosedje venomer nadlegujejo mlado vdovo Miciko, naj se v drugo poroči.
»Zakaj neki?« vpraša lepa vdova, »saj imam psička, papigo in muco!«
»Toda ti trije vam vendar ne mo-< ■ rejo nadomestiti moža!« menijo sosedje.
»Pa še kako! Psiček ves čas godrnja, papiga ves dan vpije in mačka •;ostaja vse noči zunaj!«
»Pijanec se spreobrne...«
»Jože,« pravi duhovni gospod, »ne-j poboljšljivi ste, pravkar prihajate iz
28. SEPTEMBRA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas. spored, obvestila ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Glasbeni spored v prih. letu ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.000 Violinski koncert ■ 20.40: Plošče ■21.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: »Fantje na vasi« ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, 29. SEPTEMBRA:
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas. spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ruski sekstet ■ 18.40: Mladinski spored prihodnjega leta ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šah ■ 20.00: Lahka glasba ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plošče za ples ■ Konec ob 23. uri.
gostilne!«
20.00: Mozartova *SaJ vendar nisem pijan, gospod!«
odgovori Jože. »Posedel sem le ob kupici piva pri svojih prijateljih!« »To je vse?... Kaj pa nosite potem ;;v tej steklenici?«
»Hmm, hmm! Nekoliko .zelenega*, toda polovica je za Franceta.«
»No, dobro Jože, ako se hočete poboljšati, imate koj tukaj priložnost. Izlijte svojo polovico v jarek, le brž se malo žrtvujte!«
»O, gospod... prav zares ne morem... Moja polovica... je namreč... na dnu!«
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
sr
Ona misli?«
O n :	»Zakaj
poljubili?«
»Veste, da znam brati tuje me potem še niste
ELIDA/
CVETIC
foC* &&>Qst4’PPt’£'9 9 9
CBabičino pismo vnukinji AnčkO
Ljuba Ančka! Tvoje poslednje pi-sm° nie je bolj užalostilo kakor razveselilo. Takšna si kakor nešteto *ovrstnio tvojih let! Jaz sem si pa domišljevala, da si vse boljša, vse razumna, usmiljena in dovzetna! Ali sem se res zmotila, ali je pa Pravica mladosti, da je površna in neskrbna? Najbrže bo prava pot, Kakor zmerom, nekje v sredi.
Iz tvojega pisma veje nekako nezadovoljstvo nad materino skrbjo, ki 3° ti preprosto imenuješ »sitnost«; Pntožuješ se tudi nad »zastarelo vzgo-Jo«, in nad »nerazumevanjem« svo-Pn staršev. Vse te pojme in izraze, Ančka — nič se ne čudil — so upodabljala dekleta že tedaj, ko sem bi-. še jaz mlada, in tudi takrat, ko Je doraščala tvoja mati. Je že tako: starost in mladost gresta težko z Toko v roki! Toda ti kot moderno f c{e, polno novih zamisli, bi lahko «*usalu ugladiti to razliko, namesto jo še poostruješ!
Oglejmo si najprej od bliže materino »sitnost«.• mama te ne pusti ** izlet same s tovarišicami, rajši 1 videla, da bi šel z vami gospod Profesor, ali pa kakšna druga odraca oseba. Nedavno si prišla o pol aevetih domov in mama je bila nejevoljna. Ondan ti je vzela knjigo, o Kateri praviš, da jo je »prebrala že Polovica tvojih sošolk*. Nič kaj rada ne vidi v družbi sosedove Micke in Vsak čas te priganja k učenju. To So torej mamine zahteve, ki so se tako nemilo dotaknile tvojega svobodoljubja.
Ančka, povedala ti bom nekaj či-SJ° drugega, nekaj česar nisi morda Se nikoli slišala, kar je pa na moč Podobno zdanji materini »sitnosti«.
si bila še majhen knofek, je pri-*«* mama s teboj k nam na počitnice. Vpina je bila in v mestih ni bilo do-"iti mleka. Mi smo imeli pa še eno kravico, tisto Čado, veš, ki si jo Pozneje tako rada božala. Veš, kaj Je rekla ranjka teta Mica, ko te je iagledala? >Pojdite no, pojdite, saj ne bo živelo, kar mežnarju naročite, da bo o pravem času zazvonil!* pa si tedaj videla svojo mamo: nič ni rekla, niti pogledala nas ni, samo solze so ji polzele po licih, kar venomer, brez prestanka.
. Tetine prerokbe bi se bile skoraj Spolnile. Iz mesta si prinesla grižo, hudo grižo, kaj bi govorila; tako zelenih plenic še nisem videla! Tudi takrat tvoja mati ni jokala ne tožila. Samo noč za nočjo je hodila po *obi in te nosila, od postelje do vrat xn spet nazaj, desetkrat, petdesetkrat, stokrat... Ti si pa vreščala, otepala, le sem pa tja si se umirila in zaspala. Takrat sem rekla mami: j>Pusti zdaj, bom jaz pazila nanjo!* Tvoja nuiti me je .pa užaljeno pogledala in *ekla: i>Oh, mama, pustite mi jo, tako se bojim zanjo!*
..Ali kaj razumeš, Ančka? Ali se
* že kaj svita? Mlada si še in ne Veš, da se človek za največjo srečo Najbolj boji. In ti si materina prva *reča! Zmerom se je tresla zate, čeprav te ni zapirala v sobo, temveč Puščala z otroki k igram. Sem in tja Je pa prišla gledat, srce ji ni dalo miru; morala je videti, kaj počne njen otrok! In tvoji izleti? Ali niso zate tudi nekakšna igra? Toda to Pot ste nameravale oditi daleč, v planine — ali je kaj nenavadnega, če te ^ama tako nerada pusti na pot? "feni se bolj čudno zdi, da se nisi še nikdar spomnila in povabila tudi ma-1710 na izlet. Med tem ko bi ti s tovarišicami trgala rože, ali smuknila na bližnji hribček, bi mama sedela ® kakšni senci in čitala lepo knjigo. ®ewi in tja bi pa vstala in vas poklicala po imenu, da bi se prepričala, ali ste še vse >zdrave in žive*.
Namrduješ se, Ančka! Mama pa na izlet! Kakor da bi bila višja gim-n*izistka trileten otrok! '»Ančka, ne pij mrzle limonade!< »Ančka, teti Pepci bo treba pisati!* Ančka sem, Ančka tja!
Dekletce moje, saj te razumem! Devetnajst let imaš, pa bi bila rada Prosta kakor tiček na veji, rada bi 6*?a samostojna, »velika*! Prisluhni vendar, kaj pravi starost, kaj meni tvoja babica: zmerom je vsak prezgodaj samostojen, prost in velik, vselej prehitro občuti, kako prijetno ®®.J6 nekoč grel v skrbi svojih bližnjih! Poglej mene! Starši so mi Umrli, otroci odrasli! Sama sem zdaj, ®e preveč sama. Moje veselje so tvoja Pisma in tisti solnčni dnevi, ko prt-iz mesta k meni na počitnice. Kako rada bi zdaj imela nekoga, ki trenutek popazil name, toda zdaj Je Prepozno!
Zaradi »večerne urec bodi pa kar zadovoljna. Do osmih si lahko zunaj, v parku ali na promenadi, po-lej moraš pa priti domov k večerji. t,° «e ti zdi tako žaljivo! Misliš, da
* mama ne zaupa tiste pol urice? yaknj pa vse sfVari gledaš skozi ta-,c° ostra očala? Le pomisli: ob osmih tr,iate večerjo in ako ne prideš točno, Se jed ohladi in tudi poslabša. To Pa že ni vse. Mama te mora čakati * Pomivanjem posode, ki se tudi zavleče za pol urice, prav tako pa tudi
njena urica za spanje. Ves red postaviš na glavo s svojim »nujnim pomenkom« na promenadi!
Ah otroci, otroci! Zmerom bi samo jemali! Ančka, ali se spomniš nedelj, tistih pustih, jesenskih nedelj, ko se že v soboto odločiš, da boš šla popoldne v gledališče ali kino? »Mama, danes grem v kino, saj bo kosilo malo prej kakor navadno/« In potlej greš. Zvečer ob osmih si spet doma. Pripoveduješ, kako je bilo, zakaj ti film ni bil všeč, obenem povečerjaš in kmalu odrineš v posteljo. Ali si pa že kdaj povprašala mamo, kako je bilo doma? Morda zato ne, ker ti ne bi vedela ničesar odgovoriti, saj je njen nedeljski popoldan prav hiido podoben delovnim popoldnevom. Mati vzame Tončkove hlačke in ko so te cele, očkove nogavice, potlej tvojo šolsko haljo in potlej, hvala Bogu, pozvoni. Tonček! Vrnil se je z nogometne tekme. Dve uri za njim prideš še ti.
Ančka, še nekaj naj ti svetujem, čeprav ne vem, ali me boš ubogala ali ne. Tri nedelje v mesecu naj bodo tvoje, eno pa posveti svoji nuiteri! Saj ni treba, da jo povabiš v gledališče ali kino, morda mami to še ugajalo ne bi, dovolj je, da ostaneš pri njej, da ji delaš družbo, da ji ljubeznivo pomagaš pri krpanju, da ji pomoreš pri večerji. Ako je lep dan, jo pa popelji na izprehod po. mestu ali okolici, pomenkuj se z njo kakor s svojimi tovarišicami, čeprav tolikokrat misliš, da te ne razume tako dobro kakor one. Saj ne trdim, da te sošolke in prijateljice nimajo rade! Toda njihova ljubezen je mla- ] da, solnčna, sebična ljubezen, ki ne pozna bojazni, ker nima skušenj. Nobena tovarišica ti še ni dejala: »Ančka, rajši ne hodi tja, lahko se ti kaj zgodi!« ker se ni v srcu še nikdar zbala zate, kakor se vsak čas zboji za svojo ljubljenko tvoja mama! \
Naj končam današnje pismo, tako se je zavleklo, da sem pozabila \ vse polno novic, upam pa, da ti ni žal zanje. Vesela in zadovoljna bom, ako boš v pismu do dna doumela vsaj en stavek, ki spremlja življenje tvoje matere, stavek, ki ji je privrel na usta nekoč, v največji sili: »Pustite mi jo, tako se bojim zanjo!*
Te poljublja in pozdravlja tvoja babica.
»To je pa kopica dobrih lastnosti, ki so človeku že prirojene in katerih se le težko priuči!« porečete začudene.
Bes je. Vsaka ženska prav gotovo ni sposobna za tajnico. Morda se boste čudile, zakaj polagam tolikšno važnost na značaj. Toda prav v tem je glavna razlika — recimo — med spretno korespondentko in dobro tajnico. Korespondentka mora res docela obvladati tehnično znanje, toda niso ji nujno potrebne ožje, tesnejše vezi s podjetjem. Tajničino delo nima pa nobenega točnega obrisa. Danes to, jutri ono, pri tem je pa tudi še včerajšnje dokaj važno. Prišli smo torej še do ene lastnosti, ki jo mora imeti vsaka dobra in porabna tajnica: do dobrega spomina. Ako vse te vrline zabelimo s humorjem, bomo menda zadostili tudi najstrožjim zahtevam.
Vrnimo se še k tehničnemu znanju. Prav gotovo nimam namena, da bi ga podcenjevala, povedati hočem le, da je tehnično znanje vprašanje pridnosti in izobrazbe, nikakor pa ne človekovega značaja in človekove zrelosti. Najboljša in najsmotrnejša je nedvomno trgovska izobrazba, pa tudi srednja šola je kolikor toliko uporabna. Zelo važno je znanje jezikov. Ni treba, da obvladate jezike .perfektno*; najboljše je, da se jih na-
sJovsod enako mnenje: njihova kakovost je neprekosljiva!
posebno blago in učin kovito čudovitega vonja
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Ženska v sodobnih poklicih
Privatna tajnica
Poklic privatne tajnice je kakor ustvarjen za žensko: delati, a ne po svoji zamisli, temveč pod moškim vodstvom. Ni vsaka poklicana za docela samostojne poklice, ki zahtevajo od človeka koš iznajdljivosti in ustvarjalne sile. Marsikatera bi v samostojnem poklicu ne uspevala, primanjkovalo bi ji modi in volje; privatna taj-
Tajnica pri tipkanju stenograma
učite najprej teoretsko, pozneje jih pa izpopolnite, bodisi s konverzacijo doma, ali pa v domovini prizadetega jezika. Dobro je, da obvladate vsaj tri jezike in stenografijo domačega jezika; seveda ne pozabite pri tem na strojepisje, ki »povsod prav pride«. Nekoliko smisla za točnost, za organizacijo in red — pa vas bodo veseli v vsaki službi.
Človek mora pa zmerom stremeti po izpopolnitvi, zatorej tudi v službi ne gre docela zanemariti razno drugo učenje. Gotovo gospodarju ne bo neprijetno, ako se bo njegova uslužbenka zanimala za umetnost, glasbo ali fotografijo, seveda ako bo to zanimanje znala urediti tako, da ne bo segalo v njen poklic. Pametna in prebrisana tajnica ne bo pa nikoli pokazala, da zna kaj več kakor njen gospodar, saj
Četrtek; Riževa juha, buče v omaki, krompirjev pirč, govedina. — Zvečer: Testenine s solato.
Petek: Fižolova juha, jabolčna gibanica in hruškov kompot. — Zvečer: Ribja marinada.
Sobota:	DžuveS e srbsko solato,*
pečena jabolka. — Zvečer:	Go-
veji golaž.
| Nedelja: Goveja juha z vlivanci,
I nadevana telečja prsa, dušen krompir in mešana solata. Grozdova pogača.** Zvečer; Kranjske klobase z zeljem.
Ponedeljek: Obarna juha, krompir v omaki in govedina z rezanci. — Zvečer: Kisel stročji iižol, krompirjev pire.
Torek; Možganova juha, z mezgo nadevane palačinke, grozdje. — Zvečer:	Segedinski golaž.
Pojasnila
* Džuvce: Zreža na kocke V/t kg prašičjega vratnika, daj ga v lonec in nalij vode, da srtoji čez meso, malo osoli in pusti počasi vreli. Med tem daj v kozico dve žlici masti, zarumeni v njej žlico čebule, pridaj 20 dkg riža, malo soli in pičel Vk 1 vrele vode. Zdaj pomakaj v vrelo vodo posamezne paradižnike in jih olupi; opeci in olupi 6 sladkih, še zelenih paprik, odstrani seme papriki in paradižnikom, pa oboje zreži na re-zančke (na seme vlij malo vode, pre-vri in precedi k mesu). Zdaj daj v kozico plast na pol epraženega riža, nanj daj koščke mesa in papriko, vrh paprike še paradižnike in polij s so-
Tajnica stenografira Setov diktat
nica izpolnjuje pa voljo drugega, voljo svojega gospodarja.
Seveda tudi ta poklic ni rožnat; kjer je volja, je tudi nevolja. Tajnica mora često neopaženo sprejeti gospodarjevo nevoljo in jo z ljubeznivostjo in duševno spretnostjo spremeniti v dobro voljo. Pot do uspeha Je težka, nič čudnega, 6e je gospodar večkrat »nataknjen« — prav tedaj naj stopi v ospredje dobra tajnica. Pogleda naj na pot, ko ugleda oviro, naj Jo skuša kar sama odstraniti, če tega ne more, naj pa vsaj zavedno pomaga svojemu gospodarju.
Kakšna naj bo torej sodobna tajnica? Diskretna in taktna, previdna in podjetna, duševno prožna, pri tem pa tudi ročna, spretna in energična. Biti mora dobra psihologinja in se mora prilagoditi vsakemu okolju in vsaki okoliščini. Pri vsem tem naj pa seveda docela obvlada vse predmete, ki jih v svojem, nit kaj lahkem poklicu potrebuj«.
se bo zavedala, da se njen poklic omejuje le na pomoč in ne na vodstvo.
Vprašale boste: »Ali je pa to delo tudi dovolj zanimivo, dovolj prijetno in uspešno?«
Seveda, drage moje! Zavedati se morate le, da ima vsaka služba svoje meje in pogoje in tako tudi služba privatne tajnice. Ni vse tako, kakor je videti v zabavnem filmu, prestati je treba mnogo večjih ali manjših preizkušenj. Zanimivost Je odvisna od podjetja, toda pri tem ni treba, da bi imela pisateljeva tajnica zanimivejše delo kakor tajnica pri veliki tovarni za čevlje. Povsod, kjer Je delo v razmahu, kjer je podjetje v poletu in kjer so ljudje na svojem mestu, je delo tajnice sicer dostikrat naporno, zato je pa tudi zanimivo in kratkočasno.	N.
kom od mesa, pa porini za približno ‘20 minut v pečico, da se 9peče. To daj s solato ali brez nje na mizo.
** Grozdova pogača; Naredi krhko kvašeno testo, ali krhko testo s praškom, ga razvaljaj za pol prsta debelo in položi na pločevino ali v tortni model, potrosa z jagodami 1 kg grozdja in polij e temle polivom: zmešaj V/t 1 smetane, 12 dkg sladkorja, malo cimeta, 1 jajce in pest drobtin (drobtine lahko spražiš s presnim maslom), iz ostankov testa naredi čez nadev mrežo, io pomaži z jajcem in rumeno zapeci v precej vroči pečici. Pečeno pogačo razreži na poljubne kose, potrosi s sladkorjem in daj toplo ali mrzlo na mizo.
*** Nadevana jajca: Skuhaj v trdo tri jajca, olupi in počez čez sredo prereži; rumenjake vzemi ven, beljake pa ob koncu obreži, da narediš okrogle lončke, potem namoči v sladki smetani pol obribane žemlje, ožini jo in pretlači skozi 6ito z rumenjaki vred. Segrej potem malo presnega masla, daj vanj malo drobno zrezane čebule, peteršilja in nastrganega kruha, posebej v skledi pa vmešaj 7 dkg presnega masla, pridaj 4 rumenjake, sneg in malo soli, pa veliko žlico smetane. Vmešaj pa tudi one rumenjake z žemljo, primešaj praženje iz kruha in dve žlici prej omenjene redke zmesi. Namaži skledo, daj noter malo redke zmesi, postavi lončke iz beljakov vanje, na|>olni jih s tršo zmesjo, kakor bi dala rumenjake noter, črez daj pa spet redke zme«i. Speci in daj na mizo. Zraven serviraj zelen grah ali kako drugo dobro prikuho ali omako.
Naš nagradni natečaj
Odmev iz dežele črnega demanta
Spoštovani!
Z velikim veseljem sem sprejela Vaše pismo in prelepo darilo 100 din, ki ste mi jih poslali za nagrado. Nisem si mislila, da bodo moje skromne vrstice, poslane k vam v belo Ljubljano, našle tako srečen odmev. Bila sem nemalo presenečena, ko sem med srečnimi nagrajenkami čitala tudi svoje ime.
Srčno rada odgovarjam tudi na vaše vprašanje, kako živim in kako gospodinjim. Gospodinjim tako, kakor mi pač dopuščajo skromne razmere, a živim vzlic temu srečno in zadovoljno. Da boste pa laže razumeli, kako more preprosta rudarjeva žena živeti srečno in zadovoljno, mi dovolite, da vam na kratko opišem svoje življenje.
Rodila sem se v prijazni dolinici v Zagorju ob Savi. Bila sem enajsto dekle revne rudarske družine. Ko mi je bilo tri leta, se je smrtno ponesrečil moj oče. Sama je ostala mati z dvanajstimi otroki, žulji na njenih rokah so pričali, koliko trpi, kako se bori za naš vsakdanji kruh. V bedi in revščini so tekla moja otroška leta, vendar pod okriljem materine ljubezni.
Ko mi je bilo trinajst let, sem si sama pričela služiti kruh. še mlada sem klonila tilnik trdi pesti usode, šla sem na delo v zagorsko steklarno, kjer sem delala šest let. Šest dolgih let sem se borila, trudila in pehala, da si prislužim srečo, pravico do zadovoljnega življenja. Sanjarila sem o tihem miru, ljubljenem možu, materinski sreči. In prišel je dan, ki je izpolnil moje želje in utešil hrepenenje mladega srca. Takrat pač nisem slutila, da me čakajo težki življenski boji in da imam dovršiti tako dolgo, komaj začeto življensko nalogo. Bila sem srečna. Saj sem prestradala najlepšo mladost, dala najboljše moči za to srečo.
Poravnajte naročnino!
Otrožke
vozičke
igrate, šivalne stroje
kupite po ugodnih cenah pri
S. REBOLJ & DRUG
Ljubljana, Gotpasvatika c. 13
In tudi danes ne tožim. Moževa dolgoletna bolezen, majhni otročički, skrb in bol, vse to je izpilo mojo mladost, a je izklesalo iz mene močno in trdno ženo, ki ne kloni pod vsakim udarcem. Vpogled v življenje moje matere mi je pa kakor odprta knjiga, polna gorja, m iz nje zajemam moči in potrpljenje v zavesti, da nisem sama, da jih je mnogo tisoč meni enakih. Ko bi se žene in matere večkrat poglobile v trpljenje drugih, koliko laže bi nosile svoje gorje! Bile bi srečne in zadovoljne, kakor sem zadovoljna in srečna tudi jaz.
(Družinski tednik* pa je in ostane moj zvesti prijatelj, ki me uči in tolaži, a nikdar ne izdaja. S svojimi dobrimi nauki in nasveti po-
laga v naša srca bogate sadove za življenje. Saj ni tako lahko kljubovati viharjem usode in trpeti pod njenimi udarci.
Zdaj pa vam vsem skupaj še enkrat kličem: Iskrena hvala!
Vas pozdravlja vaša hvaležna naročnica
Kati Zupanova, Retje ob Savi 63, p. Trbovlje I — Vode.
Pripis.
Prav lepo pozdravljam tudi gosp. Hako. S svojimi lepimi članki je vzdramil že marsikatero spečo misel v mojem srcu. Naj zdravstvu je in naj nam napiše še mnogo, mnogo lepega.
Problem
našega
c a s a
ALI SO JAPONCI
zdrav narod ali prenapet? AH so
VEČ VREDNI OD NAS?
Spodnji članek povzemamo po knjigi »Yarnato, vera v poslanstvo japonskega naroda«, ki jo je napisala Švicarka Liliy Abeggova. Pisateljica je vzrasla na Japonskem in popolnoma obvlada japonščino; štejejo jo med najboljše poznavalce otoške države Daljnega Vzhoda.
Ni lahko govoriti o duševnem ali telesnem zdravju naroda, ki nam je tako tuj kakor japonski, zraven pa še tako docela drugačen od nas. Japonsko početje se nam zdi dostikrat nerazumljivo ali histerično, in vendar velja na Japonskem za popolnoma normalno.
Tudi velika raznovrstnost znotraj japonskega naroda otežkoča presojo. V Mandžukuu srečamo zdrave, ši-rokopleče vojake, po postavi skoraj nič manjše od evropskih. Človek jim verja: te, da so v mandžurski vojni prehodili pri 40° mraza do 80 km na dan, in tudi to jim verjamemo, da požene sto takšnih niponskih sinov tisoč Kitajcev v beg.
Zagoreli ribiči in kmelje na japonskih obalah so pravi atleti, čeprav so navadno majhne in čokate rasti. Toda čim bolj gremo v gore, tem manj srečamo takih atletov, namesto njih vidimo pa drobne kmetiče, tako šibke, da sr je težko predstavljati, kako morejo biti kos težkemu poljskemu delu. Še mnogo neugodnejši vtis o telesni konstituciji in zdravju japonskega ljudstva dobimo v .velikih mestih. Tam vam večina ljudi toži o vseh mo-fočih boleznih in boiehavosti; resne bolezni so to, fekor protin in nagnjenost k pljučni tuberbulozi, ali pa niinjše nadloge, kakor glavobol, vročica, nervoznost. Zilravila in praške nosijo skoraj vsi kar s seboj, zraven hodijo pa radi in pogosto k zdravniku.
Japonci nam zavidajo naše zdravje
Tujec poreče, da se mu vse te reči zde nemara samo zato nenavadne, ker ni nanje pripravljen pri sinovih Daljnega Vzhoda; saj se povsod bere, kako izlahka preneso vse telesne napore. Toda kaj kmalu se mu odpre, da ljudje nikjer toliko ne govore o zboljšanju ljudskega zdravja, o problemih prehrane in o potrebi športnih vaj. Zraven bo izvedel, da japonci zavidajo belo pleme zaradi njegove krepke rasti, njegovih uspehov in zdravja. Po prvem srečanju s tujci v preteklem stoletju so si na Japonskem vsi vprek želeli, da bi bili »veliki in močni kakor belci«. Japonec nas je zmerom imel za čvrstejše in zdravejše od sebe. Najbrže je imel prav. Mirno lahko zapišemo, da je japonsko ljudstvo zastran zdravja v splošnem na slabšem kakor evropske dežele.
Ze več stoletij živi velik del japonskega prebivalstva v mestih. Tokio je bil v 18. stoletju največje mesto na svetu. Danes je tretje. Ni dvoma, da je to mestno življenje — prav tako kakor drugod — ljudi pomehkužilo. Zato tudi ni čudo, da so potomci teh mestnih ljudi ozkoprsi in bolehavi. In mesta so se medtem razvila v velemesta in vzrasla so še nova. Mnogo več od polovice japonskega prebivalstva živi danes v teh mestih.
Kakor povsod na svetu prihajajo tudi na Japonskem skoraj vse večje pobude s kmetov. Mnogo generalov, visokih uradnikov in vodilnih gospodarstvenikov so kmetski sinovi, ne pa potomci nekdanjega vojaškega samurajskega' stanu, kakor zlasti pri oficirjih napak d' moevoino.
npon ka torej načelno ne bi bila v drugačnem položaju kakor druge dežele — če bi le imela zdrav kmetski rod in zdravo poljedelstvo. Tega pa danes nima več. Stiska japonskega kmeta ne ogroža samo ljudskega zdravja, temveč obstoj naroda samega. Japonski kmet ni imel nikoli z. rožicami postlano, zmerom je moral trdo delati. Toda poslednja desetletja so ga okoliščine spravile malone na rob prepada. Glavno krivdo teh razmer nosi japonski zakupni sistem, saj mu vzame 40—70% njegovega pridelka; kajti silno redki so japonski kmetje, ki lahko rečejo, da je zemlja, ki jo obdelujejo, njihova last.
Siromašno in sestradano kmetsko prebivalstvo je ena izmed najhujših skrbi japonskega naroda. Pri zadnjih naborih so v nekaterih kmetskih okrajih vzeli v vojake komaj 10—20 % nabornikov, vsi drugi so bili preslabotni in zaostali zaradi nezadostne hrane.
Kakšna bodočnost čaka narod, ki tako zanemarja pravir svoje moči, svoj kmetski stan? Častihlepni Nipon s svojimi velikopoteznimi imperialističnimi načrti nam odkriva tu rano, ki sc utegne lepega dne razviti v kal smrtonosne bolezni.
Telesna zaostalost kmetskega stanu ustvarja razen neposredne telesne škode tudi veliko nagnjenost k boleznim, prav posebno k tuberkulozi.
Tuberkuloza in protin sta na Japonskem pač najbolj razširjeni bolezni.
Nekateri tuji zdravniki frde, da je najmanj 70% Japoncev nagnjenih k tuberkulozi.
Značilno je dalje, da imajo Japonci tudi slabe oči in zobe. Kratkovidnosti pa ne bo samo vzrok obilno čitanje knjig in študiranje, temveč tudi oči utrujajoče drobno delo celih rodov rokodelcev in umetnikov. Nikjer na svetu ne nosijo ljudje toliko naočnikov kakor na Japonskem. Na zimski olimpijadi v Garmischu so imeli trije od štirih japonskih drsalcev naočnike; na Japonskem se za to še zmenili ne bi, Nemcem se je pa zdelo tako nevsakdanje, da so vsi listi še posebej omenili.
kovana histerična dejanja ali izjave le z izbruhi ognjenikov.
Na zunaj nas najprej osupi nenavadno visoko število samomorov: povprečno 15.000 na leto. Z drugimi besedami: vsak dan si 50 Japoncev vzame življenje. Petnajstkrat toliko kakor na Nemškem!
Največ beremo v Evropi o žrtvovanju za domovino. Tako si na primer neki mladenič izprosi sprejem pri predsedniku vlade, da mu izroči nekakšno spomenico o slabostih japonske politike. V podkrepitev te svoje spomenice si v kabinetu ministrskega predsednika razpara trebuh. Ko je Amerika omejila priseljevanje Japoncev, si je pred ameriškim poslaništvom v Tokiu nešteto Japoncev vzelo življenje. V rusko-japonski vojni so šli japonski častniki vpričo sovražnika v smrt, ker jih niso že v prvih petih minutah zadele ruske krogle.
Neskončno mnogoštevilnejši so pa samomori zaradi nesrečne ljubezni, zaradi družinskih skrbi ali zaradi raz-žalienja časti, iz nezadoščene častihlepnosti ali pa zaradi uboštva.
Prekipevanfe čustev je pri Japoncu v ozki zvezi z njegovim naukom in z njegovo voljo, da bi se imel v. oblasti. In v takšnih primerih se pokaže nevarnost prenapetosti tega nauka japonskega duha.
Posebno nas pri Japoncih presenetijo pa tudi zgroze ekstaze čustvenosti, ekstaze razjarjenosti ali bojevitosti. Nikjer na svetu ne doživiš tako pogosto kakor na Japonskem, da se vse gledališče ali ves kino topi v solzah. Prav gotovo ne srečaš tudi nikjer drugod toliko jokajočih mož. Japonec se razjoka ob ganljivem prizoru, zaradi duševnega pretresljaja ali zaradi kakšne žalitve. Potem ga pa na lepem utegne prevzeti sveta jeza ali brezumna togota, in v takšnem stanju je zmožen tudi najhujših hudodelstev. Razsrjen Japonec je strašen in silno nevaren.
Japonska, domovina birokratizma
A prav ta Japonec, ki mu stroga narodna etika komaj kroti temperament, je zraven tega — najbolj birokratski človek na zemeljski obli. biro-
kratizem obvlada vse japonsko življenje. Znana je zgodba o nekem vlomu v Tokiu. Ker se je pripetil »na drugi strani ceste, ki ni spadala v njegov revir«, je neki japonski redar;; mirno gledal vlomilce pri delu, ne da bi bil posegel vmes. Prejšnja leta se je utegnilo pripetili, da si srečno prišel čez trhel most, a si se moral vrniti, ker je bil prehod čezenj prepovedan.
DROBTINI
Z VSEGA SVETI
6 NARODOV — yt SVETA
Japonski značaj se nam zdi nenaraven in izumetničen. Mogoče mu delamo krivico, ker ga gledamo z zahodnjaškimi očmi. Napaka, ki jo navadno zagrešimo pri presoji drugih narodov, da jih namreč gledamo pre-enotne, preveč preproste, nas pri Japoncih še posebno zapelje v zmoto. Japonski značaj ni nikdar preprost ali celo primitiven, temveč je poln nasprotij; značaj je starega kulturnega naroda, vzraslega iz raznolikih plemen. Morda nas Japonec v poznavanju človeške duše in njenih izlivov prav zato tako prekaša, ker je njegov lastni značaj zapleten in se je že zato tako temeljito ukvarjal s temi stvarmi.
Drugi kraji, drugi običaji..,
Doživljaji na skrajnem severu
ii članic* slavnega danskega rai- je so prihajali kakor navadno in kram-
iskuvalca Grenlandije, Petra Freuchna v >Iteader’s-Digestu« (Pleasantvilte, USA).
Ko je odšel Knud Rassmussen na medvedji lov, sem stanoval pri Mini-ku in njegovi ženi. Pozneje je odšel m lov tudi Minik in me pustil samega s svojo mlado ženo. Da ne bi nastale razne govorice, smo poklicali neko deklico, Navarano po imenu, naj	vabita “na	veliko ^)edino“'Na varana
ostane ponoči pri Muukovi ženi. Na-, je bila prečna. Bila je najlepše varanina obleka je bila strahotna, to-	oblečena žena v	vsem plemenu,	imela
da dekle je bilo zmerom Židane volje	je lastno	pasjo	vprego, lastne	lisičje
in v hiši je kar oživelo, kadar je sto- pasti in se je kar kopala v sreči, pila vanjo.	„	.	,	.	.	.	„	..	,	,
Tako sem kmalu kar težko pričakal!	je	vsako	izražanje	čustev
ljali, ko da bi bita Navarana že dolgo moja žena.
Zdaj se mi je odprlo docela novo življenje, življenje, ki me je bolj kakor kdaj koli prej priklenilo na sever. Uredila sva si najino hišo, za Navarano sva dala šivat nekaj lepih oblek in ko sem ustrelil tjulnja, sva vse po
Navaranin prihod. Naposled, ko ja .	.	.
nekega večera spet prišla in Miniko^e, slovesu mkdar ne rečeta zbo§om al1
žene ni bilo	doma, sem ji dejal, naj	!	------
rajši ostane	pri meni. Pogledala me
'Virrs.rss *Hekai številk s pariške razstave
sem le šibko dekle.«	Prostor,	ki	ga	zavzema	pariška	raz-
Toda njene oči so govorile govorico, | stava, ni posebno velik. V tem pogledu ki jo pozna	vsako dekle. Prosil sem	'	je	imela	rekord	svetovna	razstava leta
jo samo, naj	se-z druge strani ležišča1	1900;	takratno	razstavišče	je	merilo
preseli na mojo stran — to je bilo i 216 hektarjev. Sedanja razstava za-vse ženitovanje, ki je potrebno v tej j vzema samo kakih 100 hektarjev, deželi nepokvarjenih ljudi.	j	Letošnje razstavišče ima obliko kri-
Drugi dan me je vprašala, ali naj ža, čigar daljši krak meri 3 in pol ki-
pred ljudmi zoprno. Zakonca si ob
mino celotne zemeII-*" Kopnine <8’14 ntinl«««; k». milj). Na treti*1" mestu je Francija * * milijoni k». mili ■" na četrtem (4,250.000 kV. milil-Peta Je B ra lilij« JJ Šesta USA. ob« s J lijoni kv. milj.	.
(»Medley«, London/
SOLNČNA TOPLOTA
fce bi se vsa topl®**^ <1 ki jo solnce odda v •** osoljstvo, uprl« »	***
na svidenje in naše žene nikoli ne♦ meljske oce»ne, *»» zinejo našega imena, kadar nas ni*oni sekunl« za.reii. —
Tri četrtine obljo"*' nega sveta je v roka šestih narodov, ostaui ii četrtino si pa d*li jih 60 držav. Zemelj*1« kopnina meri 57 #»»*£ Jonov kvadratnih približno četrtino (13 • milijona kvadratni" milj) imajo Angleii * rokah. Druga najv®«)* kopenska država r
sovjetska Rusija *
$ed‘
W. F. G.
KDAJ SE JE TREBA RODITI?
Zakaj se največ l|udj rodi v marcu? In ***** pridejo navadno v ti*w dobi, ko je malo P** rodov, tako radi *** svet pohabljenci 1* bebci?
Na zadnjem kongre*« ameriške Znanostne akademije je dr. Wlili*J Patterson na P®4***®: 4.statistike dokazoval. ®* bodo potomci iz zak®* nov, sklenjenih v prjj
se vrne domov, in ko sem rekel ne, je to veljalo za zmerom. Nekaj ur pozneje je prišel vprašat eden njenih bratov, zakaj se ni vrnila domov. Odgovorila je: »Nekdo ima v tej hiši opravek, da šiva zase!«
Fantič je osupnil, toda rekel ni nič; obrnil se je in stekel z novico od hiše do hiše.
Spet me je osupila molčečnost teh čudovitih ljudi. Nihče ni njej ne meni le z besedico namignil, da ni dekle že od vekomaj stanovala pri nas. Gost-
Za reformo današnje šole
lometra, krajši pa 1'6 km.
Notranjščina paviljonov na razstavi meri vsega skupaj 450.000 kvadratnih metrov.
Na razstavo drži 35 vhodov. Nekateri med njimi so velikanski. Pri vhodih bi vsako sekundo lahko vstopilo 900 obiskovalcev, torej več ko 3 milijoni na uro.
Razstava ima okrog 300 paviljonov, prostornina vseh zgradb pa znaša 4,500.000 kubičnih metrov.
doma, pa če smo še tako dolgo zdoma.
Dokaz slabe vzgoje je namreč javno; pokazati skrb zaradi odsotnega moža.
V letu po moji poroki sva z Rassmus-snom odšla na potovanje po severno-grenlandskem Ledenem rtiču v upanju (ki se je pa izjalovilo), da bova našla pogrešanega znanstvenika in raziskovalca Mikkelsna. Srečna sva se celo smela šteti, da sva se še sama vrnila, kajti v teh krajih ni še nihče potoval.
Več mesecev sva bila zdoma, toda ko sem stopil v hišo, Navarane nisem našel nikjer.
Zavpil sem: »Navarana, spet sem doma!«	♦polovici	leta,	po	—
»Kaj pa je?« je odvrnil njen glasi:*nrlV*Mtej*ib0ko nekje odzgoraj. »Nekdo mora očistiti ———	■	-•	-*•
kožuhe!«
šele ko so vsi odšli, je prišla in me pozdravila. Povedala mi je, da se je bala, da me ne bi spravila v zadrego.|“?'^lo|?'d
ameriških učenjakov j" iz podatkov ameriški"
Na razstavi je več ko 100 stolpov; i^o*’0njegovem bi s" če bi jih postavili drugega vrh dru-llmorali otroci spočeti * gega, bi segali 3000 metrov visoko.	«*
Za razsvetljavo in električni pogon vseh naprav na razstavišču je treba 800.000 konjskih sil energije. Tok ima! ■ napetost 12.000 voltov, 230 transformatorjev ga pa spreminja v 115volt-nega.	«
Na razstavi je 3000 vodometov, ki-..,............— --------- .
vržejo v sekundi 15.000 litrov vode v|kov„ k?k?r r™d ?‘rS
, C • C,	—	.,	,	spočetimi	v	drugih	h1«
zrak, t. j. 54.000 kubičnih metrov naj sjch
Na razstavi imajo tudi največjo fo-;; tografijo sveta. Dolga je' 24 široka;; pa 12 metrov in visi v avstrijskem pa viljonu.	»Je
sais touttf, Pariz
Drugi del članka »Čudeži fotogra-fije< smo zaradi obilice drugega gradiva odložili na prihodnjič.
V 2.400 URAH
bi hotel H. G. Wells izoblikovati!;
15krat več samomorov kakor na Nemškem
In vendar: neutajljivo je, da je pomehkuženi in prekultivirani japonski narod dosegel velike uspehe. Kako jih je zmogel? Japonec ve na to \pra-šanje samo en odgovor: »japonski duh-.
Da, japonski duh — 1 rez fega pojma nam iapon: ki značaj ni razumljiv, saj je vzrok vseh njegovih moči in slebosti. Dostikrat smo že brali, da le ognjeništvo otoške države oblikovalo japonski značaj. In res je moči japončevo neuravnotežen ist primerjati le s jiotresom, njegova nepnča-
V prejšnji številki smo na drugem mestu priobčili ostre Wellsove besede na rovaš današnje osnovne šole. Krivico bi storili glavnemu angleškemu pisatelju in sociologu, če bi objavili samo njegovo kritiko, ne pa tudi konstruktivnih misli za reformo zastarelih šolskih sistemov — tembolj, ker njegovi očitki ne zadenejo samo angleških šol. — Spodnji članek je prirejen po Wellsovi izjavi dopisniku pariškega »Ocuvra«.
Iz šolarja zrelega državljana
»Ne kaže nam izgubljati čas, če nočemo, da bi naše šole še dalje leto za letom ,fa-bricirale* nove trume nerazsodnih in neuravnoteženih nevednežev, nezaupljivih in hkratu lahkovernih živalsko-črednih ljudi, ki gredo na vsake limanice — ne kaže nam spričo strahotnih odgovornosti in nevarnosti današnjega sveta. Vsa ta bitja niso drugo kakor krma za topove...«
Tako je govoril H. G. Wells na letošnjem občnem zboru angleških vzgojiteljev v Nottinghamu, ne meneč se, ali bo zadel na levo ali na desno. Londonskemu dopisniku pariškega »Oeuvra« je potem podrobneje r>opi-sal, kako si predstavlja novodobno šolo. Iz zanimive izjave povzemamo bistvene točke.
»Splošna nevednost, ki vlada dandanašnji celo med uglednimi ljudmi, nevednost o še tako preprostih stvareh iz političnega in socialnega življenja, je po mojem glavni vzrok križev in težav današnjih dni.«
Zato predlaga Wells spremembo metod:
»Dosedanji okosteneli urniki morajo napraviti prostor sodobnejšim. V ta namen bi potreboval 2400 Ur.«
30 ur na teden bi morali šolarji posvetiti učenju svoje materinščine in drugih jezikov, branju in pisanju, računstvu, ročnim delom, telovadbi, glasbi itd. To' je najglavnejše; ostalo bi torej šest ur ifa teden, da se otrr-i pripravijo za življenje. Teh šest tedenskih ur bi dalo vsega skup 2400 ur šolanja.
»Začeli bi s pripovedovanjem resničnih zgodb o zgodovini in o drugih deželah. Nekoliko bi kazalo govoriti o postavah, o razbojnikih, o kraljih in njihovih osvojitvah,
ne vidim pa, zakaj naj bi otroke na tej stopnji učenja trapili z letnicami in z rodovniki dinastij. Pač bi pa nekoliko povedali o ledu in vodni pari, potem bi pa prešli k osnovnim naukom fizike in kemije. S proučevanjem domačega kraja bi učencem nazorno pokazali, kaj je zemljepis.
Potlej bi prišla na vrsto biologija. Saj si otroci sami žele, da bi kaj več vedeli o živalih, kakor tisto, česar jih uče... Pokazati bi bilo treba šolarjem, kako žive rastline in živali, in koliko zdravje pomeni.«
Prihodnja stopnja ,oblikovanja bodočega državljana* bi terjata 800—1000 ur pouka. Tu bi bilo treba zgodovino tako predočiti, da bi novi rod vedel, da je današnji svet eno samo občestvo.
»Prepričan sem,« je rekel Wells, da sedanji bojeviti patriotizem zmedenih ljudi, ki tako očitno ogroža današnjo civilizacijo, najbolj vcepljajo učencem zgodovinske ure.«
Zastran zemljepisa je Wells dejal, da bodoči šolarji ne bi več drdrali na pamet rtičev in rek, zato bi jim pa fotografije in filmi dali živo in verno predstavo o tujih deželah in njihovem rastlinstvu in živalstvu.
Nato bi pogledali po drugih področjih, v svet strojev, optičnih in električnih aparatov, radia itd.; rekli bi kakšno besedo o fiziki in teoretski kemiji, pa o ploditvi, o glavnih boleznih in nadlogah.
»Vse to, kar sem doslej povedal,« je nadaljeval Wells, »zahteva več in boljših učiteljev. In ti učitelji in profesorji bi morali ostati zmerom sveži, da se tako izrazim. Dve tretjini sedanjih učiteljev je zrelih za pokoj; v današnji dobi napredka morajo zdravniki in šolniki nujno korakati s časom. Vse stare šolske knjige spadajo v peč.«
Tako bi .bodoči državljan* dosegel drugo stopnjo, stopnjo, ko se začne zgodovina
večjo pomembnostjo gospodarskega razvoja. Semkaj spada proučevanje teorij o individualizmu in socializmu, o korporacijski državi in o komunizmu.
»Danes ženemo naše mlade ljudi brez sleherne priprave v boj s tendenčnimi in pristranskimi nauki. Tako daleč jih ženemo, da od zmedenosti ne vedo ne kod ne kam. Edino, za kar se ubogi siromački v tej svoji zmešanosti lahko odločijo, je to, da vikajo »proti« — naj gre že za to ali ono: proti rdečkarjem, proti kapitalistom, proti fašistom. Cim večji nevedneži so, tem bolj so »proti«, tem huje sovražijo nekaj, o čemer še pojma nimajo. — Posebna panoga zgodovine bi bil na tej stopnji pouk o vojnah. Vštric s tem si bodo šolarji želeli temeljitejšega znanja o svetovnem zemljepisu, o človeških plemenih, o zemeljskih zakladih. Seda-: nje pustošenje gozdov, spreminjanje pašni-; kov v peščene puščave zaradi nesmotrne kul-; ture, zapravljanje naravnih zakladov, kakor; premoga, petroleja in vode, pobijanje korist-! nih živali na debelo, kakor kitov, pingvinov,! tjulenjev in rib: vse to bi morali biti pred- ! meti splošnega znanja.«
Govoriti bi bilo treba tudi o denarju.
Nato bi prišla na vrsto .osebnasociologija*: stvarno in nepristransko bi razložila poglavitne nauke o veri in filozofiji.
S tem bi se 2400 ur izčrpalo. Novi državljan bi si tako zgradil trdno podlago, imel bi pa tudi potrebo po izpopolnitvi svojega znanja; tako bi se povzpel do prihodnje stopnje, do stopnje specializacije; pri tem;; bi dobil tudi splošen pouk o politiki.
Razen tega bi bilo treba uvesti še posebne ure za odrasle in nadaljevalne tečaje za tiste, ki bi se radi izpojiolnili, da bodo v svoji stroki zmerom na višku.
»Živimo v dobi,« je končal Wells, »ko” stane vojna ladja 2 milijardi din, v dobi,” ko smo čez noč pomnožili naš državni pro-'; račun za 100 milijard din za oboroževanje; živimo v stoletju, ki je od leta 1900. iz nič ustvarilo Zeppeline, radio, bombnike... Le šol-
ukvarjati z razvojem narodov in s čedaljeski pouk je ostal to, kar je bil pred 37 leti.
je, spočeti v drugi P®* lovici leta. To spozn** nje se mu Je odprlo P® proučitvi 25.000 živil®* njepisov i* amerišk® »Who
dobi največjega Ijenjskega ritma v naravi, t. J. v marcu, J® se zima umika pomladi-Dr. Patterson trdi. d* so otroci, spočeti * marcu, zdravejŠi ,rt odpornejši proti boje*-nim, da učakajo visj® starost in da bo me® njimi več znamenitih'
(»New York Times*)
ČEVLJI
Bafav tednik *pet Piomer« (Zlin) Pr*?^l čuje zanimivo statisti"® <; o svetovni porabi če®' Ijev, Povprečno pri"® na vsem svetu 0*83 p*r* Čevljev na posamezni* ka. Največ čevljev P®* nosijo Američani (USA)* nato Celioslovaki in An* gleži.
JAPONSKA
:: neutrjenost
< ►
!; Japonci se silno boj® prehlada. Zato opazim® pri njih mnogo navad* ki se zde nam belcem izraz pretirane previd' nosti ali celo pomeb* Okuženosti. Tako n. Pr: ^ Japonec niti v juliju PH 36° vročine ne podnev* ne ponoči ne odloži pri' ljubljenega debelega i* širokega trebušnega P** su; prepričan Je, da bi ga brez njega smrt P°' brala. Evropci se v j*' ponskem morju že aPri: la in še novembra radi kopljejo; Japonec le o® konca julija do začetk* septembra, športni pl*; valci se za tekme vsi brez izjeme pripravljal®
v kopališčih. Bojazen
pred mrzlo vodo Je n®‘ dvomno v zvezi s str*' hom pred revmo.
Skoraj vsak drugi J*' ponec nosi od jeseni d® pomladi posebna ustn* in nosna varoval** Tramvajski sprevodniki) tekači, ugledne dam®» gejše: vse jih lahko **' dite s črnimi »nagohij* mki«. Tudi vojaštvo J**1 ima; v Mandžuriji s® bili celi polki opremlJ®' ni z njimi, »NagobJ* niki« sestoje večjidelJi* črnega, z gazovino p®®.' loženega trikotnika, ki pokrije usta in nos; b*‘ je varujejo pred okužb®-(Lily Abcggov«) »Yamato«)
; \3S MILIJONSKIH MEST
Na svetovnem zdravniškem kongresu Nottinghamu so g®*®] rili tudi o begu s km®' tov. Ugotovili so, da »® ljudje čedalje bolj *®' lijo v mesta. Leta 1*®*' Je bilo na vsem samo 25 mest z več *
100.000 prebivalcev. L®'
ta 1922. jih je bilo *® 400. Danes premore ve svet 540 velemest, _me njimi 36 milijonskih-
(»Morgen«, Dun*J
SVINČNIKI IZ LJUDI
V človeškem tclfi^ je toliko ogljika-
jo luiinu UftiJ""*'
bi iz njega lahko L, delali grafita za ^svinčnikov.	kv
(»Lite«. Newy®rW
ža DAME ■"	v:-M«—"*v; PAULIN
J%u&Uana
KONGRESNI TRG 5
novi roman
PO TRNJEVI POTI
Po nemškem izvirniku priredila K. K.
S. nadaljevanje
S tleskom je vrgel prt v čoln, ki • v njem stala mladenka, in je še sam skočil vanj.
»Še enkrat pozdravljena, Julija! ^ellfn ti vse najboljše za tvoj rojst-111 dan!«
Počasi mu je ponudila tresočo se t« ♦ toda v oči ea ni pogledala, tako sta stala še potlej, ko je ki je bil mladega doktorja "Hrka Roettgerja pripeljal, že od-|eslal. Deklica je še vedno pobegla oči, mladi mož jo je pa začuden opazoval.
!z tihe zatopljenosti sta se Julija Mirko predramila šele, ko je *1Rio prišumela ladja in se je **]un čoln nevarno zazibal. Mladi aoktor se je glasno in prisrčno zasejal.
»Glej, Julija, kmalu bi se še tebi ugodilo kakor ubogemu prtu, in tez bi te moral rešiti. Toda povej rajši, kaj si počela ti dve leti? precej si zrasla in nič več nimaš l^ko ozkega obrazka kakor nekoč. °al si kar...«
. Poklon mu je zasrtal v gTlu, njej le pa rdečica zalila obraz.
»Dve leti sta dolgi,« je rekla in se spet vneto lotila dela. »Odkod Pa prihajaš?«
»Boš že potlej izplakovala. Zdaj rajši k meni prisedi. Tako! Pri vas vedno perete. Brez tega si vas fploh ne morem predstavljati. Odkod prihajam? Iz Berlina, to se Pravi davi iz Riidersheima, včeraj Pa iz Kolna. In ker sem vas hotel lznenaditi, sem se pripeljal s čolnom, da bi doma ne videli, kdaj bom prišel.«
»Mislim, da te tvoja mati šele za binkošti pričakuje,« je rekla.
»Že mogoče. Toda meni je Berlin kar na lepem postal pretesen. Nobenega opravka nisem več imel, ^ato sem se odpeljal, in kakor vidiš, sem tukaj.«
»In boš za zmerom ostal pri nas?« je vprašala nekam obotavljaje se.
»Mogoče. Materi sem obljubil. To se pravi, če se bodo vrli Anders-heimci zanesli na mojo učenost!«
»Ali ne greš najprej domov, da Pozdraviš svojo mater?«
»Ne! Tu mi je bolj všeč. Mati me bo že še videla. Rajši mi ti kaj Povej — kako je kaj pri vas?«
Deklica je spet začela izplako-vati perilo.
>Po starem kakor zmerom,« je °dgovorila. Pri izplakovanju j: je nekaj kapelj priletelo na lase, da so ji v soncu zableščale kakor biseri.
Molče jo je opazoval. Kako svojevrstno dekle je postala »mamzel Izguba?! In kolikšen brezup je zvenel iz njenih besed: »Po starem, kakor zmerom.« Mirku je postalo tesno pri srcu. In to »Po starem s naj ga zdaj čaka — čaka za vse življenje?
»Julija « jo je naprosil da bi se otresel svojih misli, »pusti izplakovanje! To bo že služkinja opravila. Saj je strašno! Rajši se veseli mladosti!«
Iznenada jo je potegnil k sebi na klopico in jo objel okoli pasu.
»Vselej si me poljubila, kadar sem prišel, ali se še spomniš? In ko sem odhajal, tudi. Danes te nioram pa jaz poljubiti za tvoj rojstni dan.«
In preden se je zavedela, kaj se je zgodilo, jo je poljubil na sočna rdeča usta.
Bliskovito se mu je izvila in ga Pogledala. V njenih temnih očeh je za trenutek zažarelo, potlej je pa Pobesila trepalnice in na obraz se ji je začrtala sovražen izraz.
»Prosim te. pusti to! Saj vendar nisem več otrok!« je rekla.
»Ne zameri, .mamzel Izguba'!«
Vstal je in je ročno skočil iz čol-rja. Potlej se ji je z brega še en-**at globoko priklonil in odšel po stopnicah navzgor.
, »Samo zato grem, da bo mati brž začela cvreti. Na svidenje, Juto ja!«
Strmela je za njim. Z obraza ji Je izginila vsa kri. Tako nemočna
sedela tukaj! Z rokami si je zasenčila oči, kakor da bi se ji bledlo. in tako je sedela še potem, k° ji je bila stara perica prinesla se dru<?o košaro perila.
Mladi doktor je planil v sobo v neugodnem času. Ko bi bil le slutil, kaj se tamkaj dogaja, bi bil najbrže rajši še počakal. V sobi pri P^i je zagledal jezno in vso za-
riplo svojo mater, pri oknu je pa zelo bleda sedela teta Frida in držala v rokah neko pismo.
»Ti, Mirko?« je vzkliknila mati, ko je zagledala sina. »Ravno prav. Bolj o pravem času nisi mogel priti.«
Bežno ga je poljubila, nato ga je pa še zmerom vsa razburjena potegnila pred teto.
»Zdaj ji pa še ti povej, ko meni noče verjeti.«
»Dober dan, teta! česa že spet ne verjameš?« jo je dobrodušno pozdravil.
»Da je Fricko... tak... tak nepridiprav...« je vzkliknila gospa Minka.
»Mirko, usmili se me, usmili se me,« so prosile tetine objokane oči.
»O Fricku ti žal ne morem ničesar povedati, teta,« je rekel mladi zdravnik prijazno. »Povem ti lahko samo to, da sem ga le enkrat samkrat videl od daleč na cesti. Tebi se nemara to čudno zdi, toda v takem velikem mestu, kjer ima vsakdo svojo pot...«
»Tako težko mi je, Mirko, da se vidva še zmerom izogibljeta drug drugega.«
»Je že tako, teta! častniki so pač ošabni. Sicer pa tudi morajo biti. Prav za prav pa tega ne delava namerno,« je toplo dodal.
»Nikar se ne delaj, kakor da ne veš, da gospod Adami igra barona!« je vzkliknila gospa Minka s svojo preljubeznivo odkritosrčnostjo. »Ženske, gostije, večerje v najboljših lokalih... čeprav Mirko tega ne ve, Frida, ti pa jaz lahko povem, da je tako! Nikar si ne zapiraj oči pred dejstvi in primi svojega miljenčka malo trše, sicer se ti bo res še zgodilo, kakor sem ti prerokovala pred osmimi leti, ko se je fant najedel v slaščičarni in ni nič plačal — saj se spomniš, da sem ti takrat rekla, da boš morala zaradi njega še z malho iz hiše?«
»Prosim te!« je vzkliknila Frida užaljeno. »Nikar ne pogrevaj zmerom teh starih stvari! Sicer pa ne maram več motiti, ker se pač ne bova nikoli razumeli. Veseli me, Mirko, da si prišel, in ti želim veliko uspeha!« se je nato obrnila k mlademu zdravniku in naglo odšla iz sobe, da ne bi nečak in sestra opazila solz, ki so ji bile privrele na oči.
Gospa Minka je gledala za njo.
»Trmasta si, da ti ni para!« je še zavpila za njo.
»Mati, kaj je teta prav za prav hotela?« je vprašal Mirko.
»Kaj je hotela? Denar! Posojilo na hišo!«
»Tako daleč je že?« se je zgrozil.
»In že dolgo! že pred dvema letoma sem ji bila na hišo posodila 3000 mark. Frida se strašno boji, da bi ljudje ne izvedeli, kako ji gre. Danes je že spet prišla po novo posojilo. Tako je, da se Bogu smili! Niti toliko nima, da bi lahko skromno gospodinjila. Na vseh koncih in krajih stiska in skoraj že stradata. Služkinjo je dala stran in zdaj mora gospodična Julija pljuniti v roke. Če bi tega dekleta ne imela, bi lahko jedla pri meni, saj bi ji rada dala. Tako pa —
,mamzel Izguba' je kakor kakšna princesa.«
Mladi doktor se je zasmejal.
»Ali morebiti dandanašnje princese splakujejo perilo na Renu?«
»No, le ne smej se prezgodaj. Frida mi je pravkar rekla, da bo gospodična odslej hodila v kazino na zabave.«
»Zakaj pa ne bi hodila?«
»Zakaj ne? To bo vendar stalo! že samo obleka...«
»Pustiva to... Ali ti teti ne moreš pomagati?«
»Seveda! Rekla sem ji, da ji odkupim hišo; za pametno ceno. kakopak. In kaj misliš, koliko je zahtevala? Smešno! Rekla sem ji, da bo imela prosto stanovanje in pol vrta, toda ona vztraja pri svo-
jem. Tega pa nikakor ne smem pustiti, da bi hiša prišla v tuje roke,« je vzdihnila Minka. »Ko je pa kakor nalašč zate. In tu okoli stanuje toliko imenitnih ljudi. Zadovoljila bi se kvečjemu, če bi jo kupil naš sosed gospod Krautner.«
Umolknila je.
»Poročiti se boš moral, Mirko! Neporočenega zdravnika nihče kaj ne upošteva. Zato je prav, da si omisliš ženo!«
Mladi mož se je glasno zasmejal.
»Mati, ali veš, kaj mi je zdajle prvo?« je vzkliknil. »Zajtrk!«
Stara gospa se je’ šele zdaj zavedela, da se je bil njen sin, ki ga že dve leti ni videla, res vrnil. Ročno je stekla v kuhinjo in v klet in se kmalu vrnila z dobrim prigrizkom. Medtem se mu je opravičevala, ker še ni uredila njegovih sob. In ko je nazadnje sedla za mizo in ga gledala, kako mu zajtrk tekne, je še enkrat povzela:
»Mirko, res je že čas, da se ogledaš po ženi. Sicer te kot samskega vetrnjaka ne bo nihče poklical v hišo, posebno k ženskam ne. Sicer pa — danes popoldne bi lahko...«
»No, kaj bi lahko?« je vprašal veselo.
»Obiskala bi lahko Eisenmanno-ve in Krautnerjeve..«
»Ali se tako mudi?«
»Vidiš, če imaš dekle v sosedstvu. potlej lahko kar čez plot govoriš z njo takole ob večerih, vzemimo. In Zinka pride zvečer večkrat k nam v uto.«
»Tako? Zinka? Kdo je pa spet to?«
»Hčerka gospoda Krautneria. Julija in Zinka sta si prijateljici, saj
v 24 U«*»H
barva, plisira in kemično fisti obleke, klobuke it<1 *krohi in s^eliolilia <ra|i'p. ovnitnike. za postmce i trt Pptp. suSi monaa in lika domače perilo Parno čisli po«tel|no perje in puh
to arna JOS. REECH LJUBLJANA
sta tudi enakih let. Če bi bila jaz na Fridinem mestu, tega prijateljstva ne bi mirno gledala. Dekle tako samo vidi, kako žive bogati ljudje. Sicer pa, kaj mi to mar! Povej mi, ali o Fricku res ničesar ne veš?«
»Mati,« je odgovoril mladenič, »nikar me ne sprašuj o njem! Saj ne bi bilo nič boljše, če bi ti tudi kaj povedal. Samo ti dve tu gori se mi smilita.«
»Govori vendar, govori!« je vzkliknila mati, toda sin je ni več slišal.
»Gledat grem, ali so mi že prinesli kovčeg,« je rekel.
če je sin mislil, da je mati njemu na čast spekla običajno telečjo pečenko, se je zmotil. Kosilo je bilo prav takšno, kakor vselej, kadar so imeli perilo. Ker pa ni bil izbirčen, je pojedel tudi kiselkaste jetrne cmoke. Toda ko je proti večeru odšel v svojo še neurejeno sobo, mu je bilo vse prej ko prijetno pri srcu.
V sobi je v naslanjaču dremala mati in od zgoraj se je kakor v spanju slišalo, kako nekdo melje kavo. Mirko je stopil na prag svoje sobe. Kako prazna je bila! No, ko si bo uredil svoje knjige in zdravniške priprave, potlej... Toda, kam naj jih vendar dene? Niti omare ni bilo v sobi, da bi vse to spravil vanjo. Tedaj se je spomnil, da morajo biti pod streho še police iz dedove pisarne. Stopil je na vrh in šel po prstih po hodniku, da ne bi motil zaskrbljene tete.
Mlademu zdravniku se je podstrešje že od zgodnje mladosti zelo priljubilo. Šele tu se je zdaj po-
čutil domačega. Našel je še vse tako, kakor je bilo, ko je odhajal od doma. Ko je med staro šaro nazadnje le našel police, je tiho zamrmral predse:
»Kaj drugega bi bilo boljše, toda za začetek bo tudi to dobro. Kasneje, ko se bom moral poročiti, kakor pravi mati, bom pa menda že dobil novo pohištvo...«
Iznenada je utihnil. Vrata pod strešne sobice so lahno zaškripala in ko se je hitro obrnil, je videl, kako so se spet počasi zaprla.
»Kaj mar straši?« je vzkliknil.
Hitro je skočil k vratom in pritisnil na ključavnico. Ni se podala; nekdo jo je tiščal k sebi. Tedaj se je z vso močjo uprl v vrata — in uzrl Julijo pred seboj.
»Ti?« je vzkliknil začudeno. »Kaj se greš še zmerom skrivalnice?«
»Pojdi! Prosim te!« je zmedeno zaprosila.
Toda on ni šel.
»Zanima me, kaj počneš tu gori,« je rekel in stopil čez prag. Potlej je osupel utihnil.
V kotu podstrešne sobice je opazil slikarske priprave in na mizi poleg naspol zastrtega okna je za gledal majhne škatlice. Vzel je eno v roko in si jo ogledal. Julija je bila z veščo roko naslikala nanjo letečega goloba z majhnim pisemcem na modrem traku, privezanem okoli vratu.
Pogledal je najprej goloba, potlej pa mladenko, ki je bleda stala pred njim in si grizla ustnice.
»Niti slutil nisem, Julija, da znaš slikati.« je .spregovoril. »Povej mi za božjo voljo, kako da si se lotila takšnega enoličnega opravila? In za koga to delaš? Ali teta ve?«
»Nihče ne ve! Tudi ti o tem ne smeš ničesar vedeti. Prosim te. Mirko, pozabi kaj si videl!«
»Nikar ne bodi taio žalostna Julija!« jo je zaprosil. »Mislim, d« še od prej lahko veš, da sva si bila zmerom dobra tovariša. Ali sem te morebiti kdaj zatožil? Po pravic: ti povem, da sem zelo vesel, ko vidim, da se ne pečaš samo s spla-! kovanjem perila. Samo tega nc razumem, kako da si se ravno na takšno le stfkarstvo spravila. Ali si mar z njim služiš denar? In kje si se naučila slikanja? — Najbrže imaš še kakšne druge slike. Pokaži mi jih! Prosim te!«
Hlastnil je po stari usnjeni mapi. ki je iz nje gledal risalni papir.
»Pusti to!« mu je jezno kriknila in udarila z nogo ob tla. »To so samo igrače,« je pristavila, »brezkoristne, kakor jaz sama. Nekoč sem za Božič podarila takšno sličico teti, pa me je samo oštela... Kdo me je naučil? Kdo neki? Saj se vendar nisem nikjer učila. Tole tukai...« in zaničljivo je pokazala na škatlice, »to delam kar tako... za zabavo,« je dejala in prekrižala roke.
»Nekaj te bom vprašal, Julija,« ie rekel mirno mladi mož. »Zato slikaš. da si kaj zaslužiš, ne? Toda za kosa potrebuješ denar, to mi povej!«
»Za koga drugega kakor zase.«
»Bojim se. da...«
»O le nikar se ne boj!« je vzkliknila in v o"eh se ji je zabliskalo. »Toda zdaj moram nesti perici večerjo.«
»Prav! Grem Da s teboj. Oprosti, da sem te nadlegoval.«
V njegovem glasu je moralo nekaj biti, kar jo je omehčalo. I
»Nikar ne bodi hud, Mirko!« ga je iznenada zaprosila in mu ponudila roko, ne da bi ga bila pogledala.
Sočutno jo je prijel za obe roki.
»Uboga mala .mamzel Izguba1!«
To je bil prav tisti iskreni glas, ki ji je nekoč še otroku govoril:
»Nkar ne jokaj, Julija! Rajši jej!*
Dekld je rdečica zalila obraz.
»Julija,« je rekel Mirko tiho in jo privil k sebi.
In njena lepa črnolasa glavica se je iznenada znašla na njegovih prsih.
»Vem, da nisi imela nič dobrega vsa ta leta, Julija. Toda zdaj, ko sem se vrnil, mi moraš povedati vse, prav vse, kar te teži. Ali si slišala? Ne maram, da bi bila v najlepših letih tako žalostna. Saj imaš še vedno nekoga kakor takrat, ko sem odšel v Gottingen, nekoga, ki mu lahko vse zaupaš in vse potožiš.«
v
Čokoladna
torta
Tako, zdaj m previdno jejte	p
m nA*7 i 4o n*	„	1P
svoje obleke L
\	Bog	se	usmili/
Kaj borekliT) Oaz se
mama «
m
Čemu toliko skrbi in strahu, ko pa je vse tri matere že davno poučila modra teta da
SCHKHTCMO MILO
3ELEN
pere vse bleščeče belo
SMRT PLESAVOSTI! ..MORANA” PRAVO 'CUDOJ
MORANA’ JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHUALEKCEME.UČI IN HRANI LASIŠČ E. AkOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJO TUDI NAPIEŠASTOM MESTU. ENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN 40,-POŠTNINA DIN 7.-
Cene našim 'nalim oglasom so zmerne in času primerne!
obana
MODERNA KOZMETIKA-SP Ll
DIPLOMIfiAHA V 10ND0NU SOF GRANDPRIX IN ZLATO K
I T -
KOLAJNO
Julija ni nič odgovorila, samo nemo je slonela na njegovih prsih. Tudi Mirko je molčal. Z eno roko je objemal deklico čez rame, z drugo jo je pa božal po mehkih laseh. V podstrešni sobici je postalo tako tiho, da je mladi zdravnik slišal, kako mu v prsih razbija srce. Počasi je vzravnal mla-denkin obraz in ji pogledal v lepe naspol zastrte žgoče oči. Potlej jo je poljubil, že drugič danes, toda ta poljub je bil daljši in strastnej-ši kakor prvi, in Julija se to pot ni UDirala. Nežno mu je ovila roke okoli vratu in pridušeno vzkriknila.
Takoj nato je bila spet sama. Pokleknila je pred naslanjač, kakor da bi bil žrtvenik. Sklenila je roke in pobožno pogledala kvišku.
»O Bog,« je strastno zašepetala, »hvala ti! Nič več mi ne bo življenje tako žalostno in mračno!«
Ko je Mirko prišel dol, se je ustavil in zamrmral ves poparjen:
»Neumnost! še zmerom sem norec, kakor sem bil! Sicer pa. svojo sestrično vendar smem poljubiti! Le kaj je bilo tega treba! Da bi si Julija vsaj ničesar ne domišljala! še tega bi se manjkalo!«
»Mirko!« ga je poklicala mati. »Jaz sem že pripravljena. Hitro! Greva h Krautnerjevim!«
Sin je vzdihnil in vzel klobuk.
»Uboga moja Julija!« je zamrmral še enkrat.
Teta se je proti večeru vrnila od doktorjevih. Hodila je počasi in njena hoja je izdajala morečo skrb, ki ji je razjedala duha. V zraku je vse dehtelo in hiše, drevesa In vrtovi so žareli v škrlatu zahajajočega sonca. Frida vsega tega ni videla. Mislila je samo na to, kje bo dobila denar. Zdajci je zagledala Julijo. Deklica je stopala prožno in hitro in kljub slabo sešiti obleki si pod njo uganil njeno lepo vitko postavo. Le kaj ji je? Skoraj plesala je po cesti, da so jo ljudje kar debelo gledali.
ARTIST B U
VEL K ROMAN IZ CIRKUŠKE. QA ŽIVLJENJA
Napisa/ Hans Po s s e n d orr
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
28. nadaljevanje
Dan po Bramovi smrti — pisali so 8. januarja, torej dva dni pred Buxovo razpravo — so državnemu pravdniku javili, da bi stari indijski čuvaj, ki je bil nekaj časa zaprt zaradi Buxove zadeve, takoj rad govoril z njim. Državni pravdnik ga je seveda sprejel. Dakje je vstopil, skromno pozdravil in položil pred presenečenega državnega pravdnika debelo knjigo. Le-ta mu je porinil stol in ko je starec sedel, ga je vprašal:
»No, kaj mi imate povedati? Ali znate nemški?«
»O da, prav dobro,« je zatrjeval Indijec s tresočim se starčevskim glasom. »Jaz bil dva in petdeset let skupaj z nemškimi ljudmi. Dobro nemški razumeti in govoriti.«
In nato je jel pripovedovati dolgo povest, tako strahotno in nenavadno, da državni pravdnik ni vedel, ali bi mu jo verjel ali ne. Toda Dakje je zatrdil, da lahko svoje navedbe s prisego podkrepi, pa tudi slonov dnevnik, ki ga je prinesel s seboj, bo potrdil njegovo izpovedbo.
še tisti večer se je bralo v časopisih, da je razprava proti dr. Wi-libaldu Buchsbaumu preložena, ker so odkrili v njegovi zadevi docela nove smeri. Več pa časopisi sami niso mogli dognati.
V	pisarni državnega pravdnika so se drugi dan trije gospodje! ukvarjali s slonovim dnevnikom: J neki nemški profesor iz oriental-i skega seminarja, neki indijski študent in sodni kemik. Prva dva gospoda mata imela težkega dela, saj jima ni bilo treba prevesti vse knjige, temveč le nekaj mest, ki jih je označil Dakje, in za preizkušnjo še par vrstic na drugih straneh. V treh urah je bil prevod gotov. Kemik je imel pa bolj sitno in dolgotrajno delo, toda naposled je potrdil, da so označeni vpisi res stari več let, drugi pa več mesecev, kakor je zatrjeval Dakje, in da o poznejšem vstavljanju ne more biti govora.
Tri dni pozneje, 12. januarja popoldne je prišel k Buxu v celico državni pravdnik in mu je sporočil veselo novico, da je ustavil sodni postopek proti njemu, že pred dvema dnevoma, takoj po prevodu slonovega dnevnika in po kemikovi ugotovitvi, so Buxu povedali čudno in strahotno novico
o Dakjevi izpovedi. Ko se je Bux nekoliko opomogel od prve osuplosti, je z raznimi opombami še celo izpopolnil na nekaterih mestih pomanjkljivo Dakjevo izpovedbo.
Toda najprej je hotel Bux govoriti z Dakjem. Starec ga je že pričakoval v jetniški čakalnici. Molče sta se peljala v hotel, kjer je imel Bux prenočiti. Tam mu je moral Dakje vse še enkrat natanko ponoviti. Ob koncu svojega pripovedovanja se je stari Indijec sklonil, poljubil Buxu roko in tiho dejal:
»Oprostite, gospod, da sem ga imel rajši kakor katerega koli človeka — rajši celo kakor vas!«
Bux mu je stisnil roko: »Iz vsega srca ti odpuščam, Dakje, starina draga! Pač nihče na svetu bolje ne razume tvojega molka kakor jaz.«
Tedaj je potrkalo na vrata; vstopil je natakar in izročil Buxu štiri posetnice časnikarjev, ki bi bili radi takoj govorili z njim. Na enem izmed belih lističev je Bux prebral ime Otona Kroidta.
Namršil je čelo in pomislil: »Le kje so ti ljudje zadevo zavohali? Najbrže so že večerni časopisi priobčili, da je sodni postopek ustavljen! In kako hitro so iztaknili moj hotel!«
že je hotel natakarju naročiti, da ne mara nikogar sprejeti. Toda takoj nato se je spomnil, da je zanj pač najboljše, če se njegova zadeva kolikor mogoče hitro docela razjasni, da bo ves svet vedel, kaj in kako se je vse to zgodilo.
»Dajte temu staremu možu lepo sobo! In potem pripeljite gospode k meni! če so medtem prišli še drugi, naj še oni vstopijo!«
še enkrat se je obrnil k Dakju: »Tako, Dakje, le dobro se spočij! Jutri zjutraj se bova pa skupaj odpeljala v M. Saj ostaneš pri meni do smrti, kajne?«
Prijazno je stisnil Dakju zgubano roko, ne sluteč, da je bilo to poslednjič.
*
Pogovor s časnikarji je trajal skoraj tri ure. Preden pojde spat, je hotel Bux še enkrat pogledati k Dakju, toda na pragu njegove sobe je prestrašen odskočil: Dakje se je bil obesil...
Bux je brž telefoniral na stanovanje državnega pravdnika.
Izšla je knjiga
Or. Ljubomira Živkoviča
Bolezni nog sodobnega človeka
Knjiga popisuje in pojasnjuje na poljuden način kronična obolenja nog, razširjenje žil in hemoroide, otekline, rane, vnetje žil in kože, kakor tudi napake stopal. V njej so objavljeni tudi najnovejši uspehi sodobne medicine pri zdravljenju teh skoraj neozdravljivih bolezni. Knjiga je^ ilustrirana s slikami posameznih obolenj. Naroča se pri piscu Dr. Živkovič-u, Beograd, Terazije 45, tel. 30-270, za ceno din 30'— Pri nakazilu denarja v naprej, poštnine prosto.
»Ne čudim se,« mu je odgovoril le-ta. »Ubogi starec pač ni mogel prenesti smrti svoje ljubljene živali. Morda ga je tudi kes grizel.«
»Ali lahko vseeno jutri odpotujem v M.?« je vprašal Bux. »čez dva dni bom tako že nazaj že zaradi Dakjevega pogreba, če me boste torej še potrebovali zaradi zasliševanja...«
»Le mirno odpotujte, gospod doktor, saj Dakjeva smrt vaše zadeve nič ne spremeni!«
*
časopisje se je spet izkazalo s svojo naglico. Ko se je Bux drugi dan v brzovlaku peljal proti M., je že lahko čital v listih izčrpna poročila. Tudi njegovi sopotniki so bili zatopljeni v branje, njih zamaknjenost je le sem in tja prekinila kaka razburjena opazka o nezaslišani Buchsbaumovi aferi. Seveda ni nihče niti slutil, da sedi pravi dr. Wilibald Buehsbaum v njihovem oddelku. Poročilo, ki ga je Bux pravkar pričel čitati, se je glasilo:
SENZACIONALEN PREOBRAT
V	BUCHSBAUMOVI AFERI!
Sodni postopek ustavljen!
Dr. Buchsbauma so že izpustili iz zapora, ker je prišlo na dan, da je popolnoma nedolžen
Trikratni morilec — slon!
Dr. Buehsbaum je nedolžen! Ta novica se je včeraj kakor blisk razširila po Berlinu. Toda šele danes lahko našim čitateljem pojasnimo skrivnost treh zločinov, skrivnost, ki se je bolj zapletene ne bi mogel človek izmisliti.
V	vseh treh zadevah, kajti toliko jih je bilo, čeprav je bila obtožba naperjena samo v zadnji, je pravi morilec 107 let stari slon dr. Buchsbauma. Samo Indijec, slonov čuvaj, je vedel za to skrivnost, šele ko je pred nekaj dnevi slona zadela kap, je njegov paznik Dakje izdal resnico. Vzrok, da je toliko časa molčal, je bila najbrže njegova neizmerna ljubezen do njegovega varovanca, ljubezen, ki ni pri indijskih živalskih paznikih nič nenavadnega.
Dakje se je bal, da bi slona ubili, ako bi zvedeli, kako nevaren je. In res je navada po cirkusih, da žival, ki je ubila katerega človeka, zaradi varnosti največkrat takoj pobijejo. Neki znani cirkuški ravnatelj je v takem primeru vsako na videz še tako zanesljivo žival ustrelil. Toda tudi če starega slona ne bi pobili, bi se moral Dakje ločiti od njega, saj bi mu ga gotovo vzeli in ga oddali v kak žival-
^ DIN 10.-5.-3
brez trošarine f TK
DIN HO
ozncu
'-kjtlihir slane St/Avcc k i
Dnevni strošek se sploh ne da izraziti — tako malenkostna je vsotica za razumno in smotrno kožno nego. Dobite celo mnogo dražja toaletna mila, toda samo Solea milo z aktivnim lecitinom je znanstveno tako sestavljeno, da na najprimernejši način dopolnjuje Solea kremo.
Pri tem pa to ni nikaka „grenka medicina14, ne, to je nasprotno čudovito' lepo in trajno dišeče toaletno milo, ki daje izredno obilno peno in temeljito čisti. In Solea krema s kolesterinom, ki krepi kožo? Poskusite! Ena sama velika doza zadostuje tudi pri naj večji uporabi (masaža celega telesa po kopeli!) za več tednov. Mlada, napeta in voljna koža — ali morda vaše zdravje ni vredno tega malega izdatka?
PK
eV>|
1
tmiUrin
•'3“
ski vrt. In ločitve od najljubšega, kar je imel na svetu, bi stari indijski paznik ne bil preživel.
žele iz primerjanja Dakjevih izpovedb in pripomb dr. Buchsbauma lahko docela razjasnimo vse tri zločine. Kaj vemo prav za prav o duševnem življenju slonov, teh najskriv-nostnejših živali? Vemo le to, da je marsikateri od njih zelo pameten, skoraj bi rekli premeten. Vemo, da občutijo včasih neutemeljene simpatije ali sovraštvo do nekaterih ljudi, vemo, da žalitve in draženja često leto in leta ne pozabijo in da si žalilce neverjetno dobro zapomnijo. Vemo, da imajo poseben nos za to, kateri ljudje so njihovim gospodarjem in paznikom naklonjeni in kateri so jim sovražni. Prav tako nam je znano še to, da slon j često napada iz zasede, od zadaj: pri tem teče mimo žrtve, na videz v drugo smer, toda koj nato jo od zadaj pograbi z rilcem, zavihti v zrak in trešči ob tla. Vsak paznik slonov ve, da mora skrbno skrivati ključ od ključavnice, s katero zapira v hlevu verige, ki priklepajo slone za noge k tlom. Ako slon najde ključ, si sam odklene verige in se tako osvobodi. Da, večkrat se je v cirkusih celo pripetilo, da paznik ukradenega ključa še najti ni mogel, ker so ga prebrisane živali z rilci podajale druga drugi. Naposled paznik ni mogel več uganiti, kateri slon ga pravkar ima, in ali ni celo nekje v slami zakopan, ali pa skrit pod enim izmed neštetih debelih, usnjatih podplatov...
šele kdor vse to ve, bo lahko kolikor toliko razumel, kar vam bomo zdaj povedali.
Vegova zadeva
Klovn Willy Bux (dr. Willibald Buehsbaum) je novembra leta 1923. nastopal s svojimi živalmi v nekem cirkusu v New-Orleansu v državi Mis-sissippi. V istem cirkusu je služil tudi neki artist, Vega po imenu. Vegova ljubimka, neka nenavadno lepa Indijanka, je pisarila Buxu ljubezenska pisma, toda Bux ji ni odgovarjal. Nekoč je pa Vega zasačil svojo ljubico prav pri sestavljanju novih srčnih izlivov, naslovljenih na Buxa; osleparjeni ljubimec je seveda ves besen stekel v slonov hlev, kjsr se je prav tedaj mudil Bux.
Konec prihodnjič
Nagradni natečaj za odgovore na 4 vprašanja o razpletu romana »Artist Bux« je potekel 16. t. m. Uredništvo je dobilo več sto odgovorov in jih zdaj natanko pregleduje in klasificira. Ker je to delo zelo zamudno in zahteva veliko vestnost, ne moremo še v tej številki objaviti rezultata natečaja in ga najbrže še tudi v prihodnji številki ne bomo mogli. Vsckako bodo pa najkasneje v začetku oktobra naši čitatelji vedeli, katerim izmed njih so pravilni odgovori na vsa naša vprašanja prinesli nagrade.	UREDNIŠTVO
DO 5000 DINARJEV MESEČNO (tuili kot po-stransko delo) lahko zaslužijo oni, ki prevzamejo za svojo banovino naSo samostojno podružnico za dobavo in obračun. Kavcija ni potrebna! Posebno znanje ni potrebno; zato so bivaliSče, prostori in poklic postranska stvar! Zanesljivi interesenti naj ae saino pismeno javijo pod štev. 45.305. Ponudbe posreduje dalje Publicitas d. d., Zagreb, Iliča 9.
Knjižna založba tiskarne Merkur
d. d.
v Ljubljani, Gregortifeva ulica 23a
opozarja na naslednje knjige svoje založbe:
Dr. I. Matko - PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA
120 —
Dr. Vidmar M. - MOJ POGLED NA SVET	100 —
Dr. Vidmar M. - OSLOVSKI MOST.................... , , . 100-
Claude Anet — ARIJANA, roman, vezano	30’—
Conan Doyle — POZNA OSVETA, roman, vezano . , , • »	24'—
Gabršček A. — GORIŠKI SLOVENCI I. del................  .	80 —
K ref it — V OKI.OPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano 24'— Rehar R. - PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . .	20-
Rehar R. - POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš. 12-
Špicar J. — MARTIN NAPUHEK, igra, broš...............10 —
Vachek E. - KRI NE KLICE PO MAŠČEVANJU,	broš.	,	,	48]—
vez. . .	54'—
Ivo Šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi iz šestih knjig, broš. 230 —
vez. . . 820'—
Mala knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK — Beecher-Stowe: KOCA STRICA TOMA —
Goethe: EGMONT — Horatius Flaccus: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan	din	15'—,	vezan	20 —
Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotnl popust
TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici. Ve-čemi za odrasle, dnevni za mladino. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji. IV. stopnišče, pritličje, levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno.)
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG 9
Velika ubira vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slabe', daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermomelrov, hygrometrov 1.1. d. - Raznovrstne ure, zlatnina m srebrnina. - Ceniki breiplačno.
POZOR
GOSPODINJE 1
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIŽ
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
Prilika
ugodnega nakupa Hubertus perilo — obleke — za šolarje
Presker
Sv. Petra c. 14
Manufakturo
vseh vrst za perilo, posteljnino itd. in blago
za obleke, plaiie, suknje.
najnovejše vzorce v ogromni izbiri dobro in p o c e n i kupite vedno
v manufakturni trgovini
NOVAK
Ljubljana, Kongresni trg 15
*»—►- pri nunski cerkvi	®
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, V Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.