| j| 951 wii
Celje - skladišče D-Per
214/1988
glosilo delovne orgonizacij© emo c©lj©	leto xxxvm - št. 1-2 - februar i9ss
KNJIŽNICA E8VAR8* XMJELJ* V CELJU

Z BOLJŠO ORGANIZACIJO V PRIHODNOST PO SKUPNI POTI
Pobuda za izvedbo programske organiziranosti DO EMO
Problematika notranje organizacijske učinkovitosti in s tem povezane programske organiziranosti ni nova, ampak izhaja praktično že od ustanovitve temeljnih organizacij dalje.
Proces organizacijskega prilagajanja programom se je začel intenzivneje v letu 1982 s sprejetjem takratnih organizacijskih sprememb in Poslovnika o vsebini, načinu in oblikah poslovno-strokovne koordinacije v DO EMO. Proces se je nadaljeval v letu 1985 s programskim zaokroževanjem tehnično-tehno-loških funkcij. V teh letih je bil koncentriran in programsko organiziran tudi razvoj delovne organizacije.
Tudi sanacijski program konec leta 1985 je že nakazoval potrebo po učinkovitejši programski organiziranosti, izredno težka ekonomsko-tržna situacija v letu 1987 pa je obvezala vodstvo DO, da je pripravilo program ukrepov za realizacijo plana 1988, ki jih je podprl in v celoti sprejel centralni delavski svet DO EMO decembra 1987.
Eden od bistvenih ukrepov tega programa so tudi organizacijsko-statusne spremembe v smislu programske organiziranosti.
ZAKAJ PREHOD NA PRO- 2. Zapletenost organizacije GRAMSKO ORGANIZIRA- in obvladovanja DO
-• nasprotje med speciali-1. Heterogenost proizvod- ziranostjo ter identifikacijo nih programov DO EMO oz. prilagojenostjo funkcij
-	programi so neodvisne programskim zahtevam,
celote,	- vprašanje optimalne
-	razpršenost TOZD po kombinacije linijsko-funk-posameznih programih cionalne organizacije s pro-
DO EMO se je zgodovinsko iz programa emajlirstva oz. široke potrošnje postopoma širila tudi v druge programe, ki pa so vsak zase predstavljali bolj ali manj zaokrožene in neodvisne celote. Še posebej to velja s tržnega, tehnično-tehnološko-proizvodne-ga in kadrovskega vidika.
gramsko (divizijsko, produktno) organizacijo.
3.	Potrebna velikost in zaokroženost programa
-	majhnost, številčnost in razdrobljenost programov, vsebovanih v sedanjih TOZD,
-zato premajhna koncentracija znanja in kadrov.
4.	Poslovno-ekonomska nepovezanost in neučinkovitost
-	neaktivni življenjski cikel posameznih skupin izdelkov znotraj programa (TOZD),
-	razdrobljeno TOZD-ovs-ko namesto programskega odločanja,
-	neusklajenost ali podvajanje kapacitet in kadrovskih potencialov,
-	razkorak med formalno odgovornostjo in stvarnim delovanjem.
5.	Kadrovska statičnost in nepovezanost v DO
Izkušnje in analize kažejo, da se kljub vsem naporom v pretekiin letih z ravni DO ni dalo dovolj aktivno in strokovno prilagajati specifičnostim programov, ker so le-ti bili organizirani v posamezni TOZD in zato preštevilni in premajhni.
To je pomenilo preveliko drobljenje kadrovskih potencialov in znanja tako v TOZD znotraj programov kot v strokovnih funkci-
Enotna je ugotovitev, da smo pri obvladovanju DO na vseh nivojih neučinkoviti, pri čemer sta osnovna problema sodelovanje med enotami in prenos nalogm, informacij in odgovornosti.
6. Razdrobljeno in s programskimi cilji nepovezano samoupravno odločanje
KAJ PRINAŠA PROGRAMSKA ORGANIZIRANOST
1. Poslovno ekonomski cilji
-poslovnodovolj močni in veliki programi, -opremljenost programov z vsemi potrebami funkcijami reproprocesa (od nabave do prodaje),
-	boljše izkoriščanje kapacitet in kadrov,
-	zniževanja stroškov na enoto,
boljše planiranje in opti-miranje proizvodnje,
-	boljše rešitve pri organizaciji in delitvi dela,
-	boljše prilagajanje tržišču zaradi večje poslovno-ekonomske okretnosti programa.
2. Spremembe v organizacijski filozofiji in vrednotah
-	večja identifikacija s cilji in vrednotami programa,
-	kompletna in nedeljiva odgovornost za realizacijo ciljev,
-	nobene križne odgovornosti in obvezno sodelovanje, (Nadaljevanje na 2. strani)
BODIMO TOVARIŠI IN SODELAVCI, ENOTNI V VSEH NALOGAH, ZA KATERE SE BOMO DOGOVORILI IN KI SO IZVOR NAŠIH SKUPNIH INTERESOV
OSREDNJO KNJ. CELJE
ŠEMO
Emajlirec
Pobuda za izvedbo programske organiziranosti DO EMO Celje
Ob vsebinski poglobitvi samoupravnega odločanja pomeni programska organiziranost tudi zaokrožitev samoupravnih organov, zmanjševanje števila delegacij ter predvsem veliko manj tehnično administrativnega dela.
(Nadaljevanje s 1. strani)
-	delitev delovnih področij v skladu z locirano odgovornostjo,
-	načelo mandatarstva: programski vodja dobi pooblastila, soodloča in kreira politiko v vodstvu DO.
3.	Kadrovski cilji
-	potrebna koncentracija znanja (kritična masa),
-	identifikacija s cilji in prevzemom odgovornosti,
-	racionalizacija administ-rativno-tehničnih del,
-	zmanjšanje neproduktivnega dela,
-	večja kadrovska mobilnost (prestavljivost),
-	večja kadrovska fleksibilnost (širše oblikovani delovni postopki),
-	večja možnost prekvalifikacij (prezaposlovanja).
4.	Racionalna samoupravna organiziranost
-	vsebinska poglobitev in izboljšanje odločanja znotraj
programa,
-	boljše usklajevanje interesov na nivoju DO,
-	racionalizacija in poenostavitev samoupravnega odločanja v administra-tivno-tehničnem smislu
NOVA MAKROORGANIZI-RANOST
1.	V TOZD se združijo
-	TOZD Posoda,
-	TOZD Radiatorji,
-	TOZD Frite,
-	dejavnost maloprodajne trgovine iz TOZD SIT tako, da je TOZD Posoda nosilec združevanja, ostale TOZD pa se združijo z njim.
2.	V TOZD ENERGETSKA OPREMA se združijo
-	TOZD Kotli,
-	TOZD SiT (brez dejavnosti maloprodajne trgovine),
-TOZD ERC,
tako, da je TOZD KOTLI nosilec združevanja, ostali TOZD pa se združijo z njim.
3.	V TOZD MATELI se združijo
-	TOZD Orodjarna,
-	TOZD Vzdrževanje in energetika,
-TOZD Emokontejner,
-	TOZD Odpreski in avto-kolesa,
tako, da je TOZD Orodjarna nosilec združevanja, ostali TOZD pa se združijo z njim.
4.	Iz DSSS se po principu programske pripadnosti v celoti ali delno izločijo
-	področje proizvodnje,
-	področje trženja,
-	področje energetske opreme,
-	namenska, objektna (kooperacijska) nabava iz področja oskrbe,
ter se združijo z ustreznimi prog. organiziranimi TOZD, pri čemer se dejavnost obdelave podatkov iz TOZD Energetske opreme prenese v DSSS s sklepi obeh delavskih svetov.
POSTOPEK SAMOUPRAVNE REORGANIZACIJE
1.	Sklic zborov delavcev na delavskih svetih TOZD (do 30. 1. 1988),
2.	Zbori delavcev po TOZD (med 2. in 6.2.1988),
3.	Razpis referenduma na delavskih svetih TOZD (med
8-11.2. 1988),
4.	Izvedba referenduma
(med 26-29. 2. 1988),
5.	Sprejem razvidov del in nalog na delavskih svetih TOZD (-do 30. 3. 1988,
6.	Izvedba volitev v nove samoupravne organe - do začetka aprila 1988.
VSEBINA GLASOVANJA NA REFERENDUMU
1.	O združitvi v nov pro-gramsko-organiziran TOZD,
2.	O spremembi imena TOZD,
3.	O spremembi statuta TOZD (predvsem glede imena, sedeža in dejavnosti TOZD ter glede prevzema pravic in obveznosti).
Z ENOTNOSTJO IN SPORAZUMEVANJEM BOMO ZMOGLI TUDI TEŽAVE
tudi na naše nagrade. Zaže
PODARIM DOBIM 1987-1988
V akciji sodeluje tudi naša delovna organizacija
Propagandna akcija PO-DARIM-DOBIM je v Sloveniji nedvomno medijski dogodek leta.
Verjetno ni prebivalca naše republike, ki je ne bi poznal, saj je v svojih dosedanjih aktivnostih dosegla neverjeten odmev oziroma odziv pri ljubiteljih belega športa.
Predstavlja tudi najpomembnejši vir financiranja naših smučarskih reprezentanc.
Temelji na množični podpori slovenskega prebivalstva, slovenskih časnikov, televizije in radia ter aktivnem tržnem sodelovanju mnogih delovnih organizacij.
Nobenega dvoma ni, da so veliki tekmovalni uspehi naših smučarjev in smučark v sezonah 1984/85,1985/86 in 1986/87 pogojeni z materialnimi učinki akcije PODARIM DOBIM, saj je jasno, da brez njih nebibilo mogoče zagotoviti pogojev dela za doseganje vrhunskih rezultatov.
Odvisnost in odmevnost dosedanjih akcij PODARI DOBIM je izjemna, saj v njih neposredno ali v krogu svojih družin sodeluje kar tri četrtine slovenskega prebivalstva.
Voditelji akcije so k sodelovanju pridobili tudi veliko število slovenskih delovnih organizacij, ki so v ta namen prispevale vrsto bogatih nagrad, zaradi česar je akcija postala še bolj atraktivna.
Izjemen interes, priljubljenost in odzivnost akcije pa omogoča udeleženim delovnim organizacijam tudi zelo učinkovito in ekskluzivno propagando, zato ni naključje, da smo se za sodelovanje odločili tudi v naši delovni organizaciji.
Za akcijo PODARI DOBIM smo namenili sedem ter-moblokov 12, sedem kaminov STYRIA, enaindvajset garnitur nerjaveče posode obogatene z lonci ekonom in štiri garniture radiatorjev potrebnih za ogrevanje enodružinske hiše.
Akcija, ki je v središču pozornosti in simpatij slovenske javnosti predstavlja torej naše izdelke, oziroma izdelke in storitve s katerimi delovne organizacije sodelujejo v nagradnem fondu na svojevrsten in preverjeno učinkovit način.
lene stvari so pač najlepše in najbolj cenjene.
V prvem žrebanju, ki je bilo 31. decembra lani so bili podeljeni naši izdelki naslednjim nagrajencem:
Termoblok 12
OŠTIR Francka, Ljubljanska 39, KAMNIK,
TURNŠEK Terezija, Mi-gojnice 59 a, GRIŽE, ŠOTLAR Anka, Sallumies 4 a, TRBOVLJE.
Kamin STYRIA
KIRN Damjan, Klinja vas, KOČEVJE,
PODBEVŠEK Damjana, Cečovje 4, RAVNE NA KOROŠKEM.
»Z našimi izdelki boste prav gotovo zadovoljni«. Tako je med drugim dejal predsednik delavskega sveta naše DO Adi KOZO-VINC, ko je čestital nagrajencem ob prevzemu nagrad v našem skladišču.
PODARIM
DOBIM
V propagandnih spotih akcije PODARIM-DOBIM ste do sedaj prav gotovo že opazili popularnega RIFLE-TA, ki mu pri reklamiranju pomagajo vsi najboljši jugoslovanski smučarski reprezentance.
Verjetno v tem trenutku nihče izmed članov našega kolektiva več ne dvomi o pravilnosti naše odločitve za sodelovanje v akciji PODARIM-DOBIM. Med Slovenci uživa zaupanje, ugled in priljubljenost. S tem, ko smo v nagradni fond prispevali nekaj izdelkov iz našega proizvodnega programa, pomagamo našim športnikom, veseli jih bodo izžrebanci, mi bomo v zameno za to štiri mesece v središču pozornosti, saj bo poldrugi milijon Slovencev mislilo in upalo
GABRIJAN Boštjan, Trubarjeva 53 b, CELJE, HRIBERNIK Milan, Razgor 14, VOJNIK.
Tretje žrebanje je bilo 24. januarja. Naše izdelke so prejeli naslednji nagrajenci:
Termoblok 12
PETELIN Marija, SEŽANA, RAŠČAN Jože, TURNIŠČE.
Kamin STYRIA
MATIJEVIČ Dušan, TRBOVLJE,
MOČNIK Nežika, SLOVENSKE KONJICE.
Nerjaveča posoda + ekonom lonec
KOREN Marina, ŠENTILJ, LESJAK Stanislav, ORMOŽ,
ZUPAN Boris, PODSREDA.
Sreča jim je bila naklonjena. Terezija TURNŠEK iz Griž, Damjan KIRN iz Kočevja in Francka OŠTIR iz Kamnika (na fotografiji njen sin, ki je v nagrajenkinem imenu prevzel nagrado) so bili tisti srečneži, ki so v prvem kolu akcije PODARIM - DOBIM postali lastniki naših izdelkov.
Nerjaveča posoda + ekonom lonec
MAKAROVIČ Ivan, Avče 44, KANAL,
MAROLT Borut, Gabrje 95, AJDOVŠČINA,
MADALIN Ana, Platiševa 33, CERKNO.
Drugo žrebanje je bilo 10. januarja. Naše izdelke so prejeli naslednji nagrajenci:
Termoblok 12
KOPRIVNIKAR Marko, Zajelše 8, DOL PRI LJUBLJANI, _
MURŠIČ Roman, Pri vrtnariji 57, MARIBOR.
Kamin STYRIA
ERJAVEC Staša, Ul. prvega junija 26 a, TRBOVLJE, KRAJNC Liljana, Šmartno 77, ŠMARTNO,
TQMIN Andrej, Pavle Me-detove 21, NAKLO.
Nerjaveča posoda + ekonom lonec
BAČELIČ Tadej, Klinetova 12, MARIBOR,
RAZPIS ZA PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA ZSS ’88
Občinski svet ZSS Celje bo v letu 1988 podelil največ 5 srebrnih znakov ZSS osnovnim organizacijam zveze sindikatov in največ 25 srebrnih znakov ZSS posameznikom, članom sindikata.
Po pravilniku o podelitvi srebrnega znaka ZSS se srebrni znak podeli:
-organizacijam ali organom Zveze sindikatov v organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih za učinkovito utrjevanje vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in
- posameznikom, članom zveze sindikatov za izjemen prispevek pri izpolnjevanju temeljnih nalog zveze sindikatov, še zlasti za uveljavljanje ter krepitev samoupravne vloge in položaja delavcev.
Srebrni znak se podeljuje za izjemne dosežke pri neposrednem izpolnjevanju poglavitnih nalog, stališč in dokumentov zveze sindikatov, predvsem pri izpolnjevanju vloge zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, izpolnjevanju ciljev in nalog gospodarskega in družbenega razvoja ter stabilizacije, smotrnem upravljanju z družbenimi sredstvi ter uveljavljanju načela delitve po delu in njegovih rezultatih ter vključevanju v samoupravno združevanje dela in sredstev oz. v proizvodno dohodkovno povezovanje in sodelovanje.
Podelitev srebrnega znaka ZSS osnovni organizaciji ali organom ZSS v OZD oz. delovni skupnosti predlaga predsedstvo ali drug organ občinskega sveta ZSS ali občinski odbor sindikata delavcev dejavnosti, posameznemu članu zveze sindikatov pa organizacija ali organ zveze sindikatov oz. sindikata delavcev dejavnosti.
Predlog za podelitev srebrnega znaka organizaciji ali organu ZS mora vsebovati: naslov predlagatelja, popoln naslov predlagane OOZS ali organa ZS, utemeljitev razlogov za podelitev z navedbo uspešno opravljenih dosedanjih nalog.
Predlog za podelitev srebrnega znaka za posameznega člana ZS pa mora vsebovati: naslov organa, ki ga predlaga, osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni podatki), točen naslov organizacije združenega dela, kjer združuje delo, opis del in nalog, ki jih opravlja, pregled dosedanjih funkcij v samoupravnih, delegatskih in DP organih, pregled do sedaj prejetih družbenih priznanj in državnih odlikovanj, utemeljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka ter da aktivno deluje v organih sindikata vsaj dve mandatni obdobji.
Tako oblikovane predloge posredujte na naslov: Občinski svet ZSS Celje, Gledališka 2, Odbor za sindikalna priznanja, najkasneje do 15. marca 1988. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, odbor ne bo obravnaval.
Inovacijska dejavnost v letu 1987
INOVACIJSKA DEJAVNOST V LETU 1987
V letu 1987 je bilo prijavljenih 174 novih predlogov, kar je 79 predlogov več kot v letu 1986.
Gospodarska korist realiziranih predlogov znaša 95,031.442 din (leta 1986 je bila 22,856.640 din).
Na 22 komisijah je bilo obravnavanih 179 predlogov in avtorji so prejeli 3,193.108 din nadomestil (v letu 1986 - 928.854 din).
Točen pregled po TOZD je razviden iz tabele.
TOZD	Novi predi.	OBRAVNAVANI . I M SP KP				Tl		GK	PN(din) % PN/GK	
POSODA	65	1	_	11	15	7	34	26,847.836	1,182.270	4,4
ODPRESKI	1	-	-	1	2	-	3	253.351	23.000	12,7
KONTEJNER	44	-	-	5	10	2	17	3,544.500	502.835	14,2
RADIATORJI	14	-	1	11	4	4	20	3,350.619	273.980	8,2
KOTLI	3	-	-	-	5	-	5	3,562.236	146.643	4,1
FRITE	2	1	-	-	1	-	3	25,000.000	227.270	0,9
DSSS	10	-	-	-	-	-	6	-	-	-
ORODJARNA	8	-	-	-	-	2	2	1,277.400	110.670	8,6
VZDRŽEVANJE	-	-	-	-	2	-	2	408.000	37.310	9,1
ERC SIT	26	-	-	-	22	-	22	30,787.500	689.130	2,2
SKUPAJ	174	2	1	35	61	15	114	95,031.442	3,193.108	3,3
Letos smo sprejeli tudi nov pravilnik, ki je bistveno ugodnejši za razmah inventivne dejavnosti in s tem za predlagatelje. V posameznih TOZD smo uvedli inventivne zvezke, ki naj pomagajo skrajšati pot od prijave do obravnave in realizacije predlogov. Predvsem v TOZD SIT pričakujemo, da bo akcija pomenila korak naprej. Podeljen smo dobili 1 patent in to v Zvezni republiki Nemčiji, avtor pa je Ignac Jevnišek iz razvoja.
Zveznemu zavodu za patente je prišlo nekaj inovacij za zaščito:
1. Zaporna zaščita na kuh. loncu (Ignac Jevnišek); 2. Kovinski lesk emajla (Tomaž Pavlin); 3. Magnet za pritrditev vrat (Franc Oberski)
ADOLF ŽVIŽEJ
BITKA ZA PREŽIVETJE V PLANIKI
Delati osem ur dnevno
KRANJ, 19.-0 Planiki smo zadnja leta pisali kot o nekakšnih »vzorčni delovni organizaciji, kolektivu, kakršnih bi si čim več želeli. Pravzaprav se v zadnjem času v Planiki ni nič bistvenega spremenilo, kljub temu pa je zavladala nekakšna negotovost.
Na eni strani vpliva na to splošno malodušje na drugi pa vpliva na negotovost sprememba v vrhu firme Adidas. Morda je k razpoloženju vplivalo dolgo obotavljanje že 12 let vodilnega in uspešnega direktorja Antona Grosa, da se prijavi za nov direktorski mandat (zadnjih nekaj mesecev je vodil Planiko kot vršilec dolžnosti).
Morda nismo zadeli ravno vseh vzrokov za zaskrbljenost, ki po nekaterih virih grozi Planiki celo, da naj bi aprila bili prisiljeni ustaviti proizvodnjo, vendar je očitno, da se stvari le počasi urejajo.
Anton Gros je bil ponovno imenovan na direktorsko mesto, nekaj dni pred novim letom pa je Planiko obiskal novAdida-sov šef Rene C. Jaggi, prvi človek na čelu Adidasu, ki ne izhaja iz družine Dassler. 38-letni Švicar, energičen, v ZDA šolan manager je zapustil v Planiki s svojo odkritostjo in odločnostjo izreden vtis, istočasno pa tudi utrdil prepričanje, da je za Pla-
niko še vedno mesto v svetovni družini Adidasa-vendar pa pod določenimi pogoji:	kvaliteta
mora biti na svetovni ravni, cene pa konkurenčne.
Ob sedanjem položaju v Jugoslaviji to ni preprosto. V Planiki so si že lani zadali nalogo, da morajo dobiti vsaj približno sliko, kje so s svojim poslovanjem glede na razviti svet. Sedaj pravijo, da so v odnosu na jugoslovansko poslovanje v panogi na vrhu lestvice, če pa se primerjajo s svetom, s katerim so življenjsko povezani, delajo 20 odstotkov premalo in s 30 odstotki previsokimi stroški.
Letošnji osnovni Planikin cilj je zato, kako urediti poslovanje oziroma učinkovitost poslovanja, da odpravijo te razlike. Zato so odločeni in prisiljeni iti v spremembe svoje organiziranosti, tako da bodo delali po osem ur dnevno. To je težko, saj direktor Anton Gros pravi, da imajo veliko kadrovsko krizo, krizo moralnih vrednot tako kot cela družba do znanja, ustvarjalnosti, rezultatov dela, discipline, čistoče, kvalitete, do lastnega ponosa. Brez večje selekcije in tudi prisile, da bodo začeli po teh elementih upravičevati svoje sposobnosti in utrjevati svojo pravico do dela, bodo cilje težko dosegli. Ne gre za frazarjenje, direktor opozarja,
da so metode za takšno vodenje v svetu znane, da pa so krute in včasih tudi nečloveške, vendar jih bodo morali sprejeti, ker druga pot vodi samo še v večjo revščino.
Pogoj Planikinega uspešnega dela je, da izvozijo 50 do 60 odstotkov izdelkov na zahod, 15 do 20 odstotkov pa na vzhod. Cilje morajo začeti uresničevati takoj. Vsaka izgubljena minuta stane Planiko 900.000 dinarjev. To je dejstvo, ki najbolj prepričuje o nujnosti zaostrovanja odnosa do dela. Ne gre namreč samo za boljše delo za stroji.
Tudi v režijskih službah bodo začeli ugotavljati ustvarjalno uspešnost posameznih služb in posameznikov. Končno morajo dobiti tudi pregled, kdo hodi v tovarno delat, kdo pa samo v službo.
Seveda je »spisek ukrepov« daljši. Na prvem mestu je zahteva po ureditvi marketinške koncepcije vodenja DO. Brez predsodkov naj bi se otresli vsega, kar bremeni izdelke z nepotrebnimi stroški, uredili razvojno prodajno službo, da bo sposobna uspešneje zasledovati prodajne poti v razvitem svetu ...
PETER ČOLNAR
Dnevnik, torek, 19. januarja 1988
Pomembna pridobitev -traktor za
premikanje vagonov
Potem, ko se je v lanskem letu, po več kot 50 letih »službovanja« v naši tovarni upokojila premikalna lokomotiva JUNG, je padla odločitev, da za čas dokler ne najdemo primerne oz. ustrezne rešitve (predvsem finančne), koristimo za naše potrebe najeto premikal-no lokomotivo.
Medtem so naši sodelavci v investicijski službi ves čas iskali najugodnejšo varianto za trajnejšo rešitev problema. Da je bilo to v tem času, ko so pogoji gospodarjenja zelo zaostreni, predvsem pa nepredvidljivi, zelo zapleteno delo, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Kljub temu pa jim je skupaj s finančniki le nekako uspelo rešiti problem, tako do konca letošnjega januarja dalje po naših industrijskih tirih že premika vagone naše »lastno« premikalno vozilo. V osnovi gre za traktor TD 7506 A Special, ki je izdelek tovarne TORPEDO iz Reke, ki so ga posebej za vožnjo po tirih in premikanje vagonov priredili v Centralnih delavnicah ŽG Ljubljana v Šiški.
Vlečno oziroma zavorno silo traktor doseže s stikom koles traktorja oziroma gum s tirnico. Na prednji in zadnji strani traktorja so prigrajena vodilna kolesa, ki se s pomočjo hidravličnega sistema upravljajo iz kabine, tako, da lahko vozi po cesti ali pa po tirih. Traktor vleče oziroma potiska vagone preko vlečnega droga, ki je gibljivo vpet na traktor, na vagon pa ga pritrdimo na vlečno kljuko. Vlečni drog je elastično obešen na poseben nosilec, kar omogoča enostavno priključitev traktorja na vagon.
Traktor oziroma vozilo za premikanje vogonov pa ima še eno pomembno, dobro lastnost. Nanj je namreč možno montirati tudi plug (dobimo ga v kratkem) tako, da bodo v bodoče (vsaj odgovorni nam tako zatrjujejo) križi in težave s čiščenjem snega s parkirišč in transportnih poti v tovarni in okoli nje le še spomin.
Kljub temu, da nam ni uspelo zbrati sredstev »za ta pravo« lokomotivo, predstavlja vozilo za premikanje vagonov in koristno pridobitev za naš kolektiv.
(Konec na 10. strani)
Koriščenje kuponov za malico
V skladu s sprejetimi ukrepi za izvedbo letošnjega gospodarskega plana na Delavskem svetu DO, je tudi Služba družbenega standarda in splošnih zadev pripravila in tudi pričela izvajati program racionalizacije poslovanja, predvsem pa bo skušala uvesti nekoliko več reda in discipline pri koriščenju kuponov za malico ter poostriti evidenco njihovega razdeljevanja.
Analiza koriščenja kuponov za malico, ki je bila narejena v preteklem letu je pokazala, da je bilo izdanih 19 % več kuponov za malico, kot pa je bilo efektivnih delovnih dni v naši delovni organizaciji. To pomeni, da so nekatere delavke, ki so zadolžene za obračunavanje in delitev kuponov malomarno opravljale svoje delo,
saj niso upoštevale, da delavcem v nekaterih primerih ne pripada kupon za malico. Ti primeri so: bolniški stalež, redni in izredni dopust, službena potovanja, ki trajajo več kot 6 ur, ter druga odsotnost z dela.
Logično je, da s takšnim načinom dela ne moremo nadaljevati, zato je služba družbenega standarda in
Čeprav se delavci in delavke družbenega standarda še tako trudijo, jim često ne uspe zadovoljiti vseh naših delavcev.
splošnih zadev sprejela določene ukrepe, ki se nanašajo na vse koristnike malice, še posebej pa na delavke, ki so po službeni dolžnosti zadolžene za izdajo in obračun kuponov za malico.
Za vse člane našega kolektiva je pomembno naslednje:
-	Z letom 1988 znaša lastna udeležba 20 % vrednosti malice.
-	Uvedeni so oštevilčeni kuponi za malico od 1-23. S tem je doseženo, da lahko delavec koristi za malico na dan samo en kupon.
-	Delavci, ki ne bodo redno koristili kuponov za malico, pa so sicer do njih upravičeni, bodo le-te lahko konec vsakega meseca zamenjali za prehrambene artikle.
-	Delavci, ki imajo zdravniška potrdila in jim zaradi njihovega zdravstvenega stanja ne moremo zagotoviti primerne malice, prejmejo regres za prehrano na delo izplačan skupaj z OD (tovr-
vura, Kot o prenram.
stnih upravičencev je trenutno 15.)
- Delavci, ki so bili odsotni z dela, lahko zamenjajo kupon za malico pri poenterki do 7. oz. do 15. ure.
Delavke, ki vodijo evidenco in obračun kuponov za malico, pa morajo še posebej paziti na naslednje:
1.	Delavcu se izdajo za tekoči mesec kuponi od 1 do 23.
2.	Delavec, ki se zaposli med mesecem, prejme samo tolikšno število kuponov, kolikor delovnih dni je še do konca tekočega meseca.
3.	Konec meseca so po-enterke in administratorke dolžne pobrati od delavcev višek kuponov, do katerih niso bili upravičeni (dopust,
bolniški stalež, službena potovanja ipd.).
4.	Delavcu, ki ne bo vrnil kuponov do katerih ni bil upravičen, se bo obračunala (glede na število kuponov) polna cena za malico (trenutno 1.890,- din).
5.	V primeru, da delavka, ki vodi omenjeno evidenco, ne bo vestno opavljala svojega dela, (oziroma se bo to ugotovilo pri naknadni kontroli) se njej zaračunajo ti kuponi v polni vrednosti.
6.	Delavka, ki vodi evidenco, je dolžna vsak dan pobrati kupone od delavcev, ki zaradi odsotnosti ne morejo sami zamenjati kuponov, ter jih zamenjati za bloke za malico v oddelku družbenega standarda za tekoči dan do 7. ure dopoldne oz. do 15. ure popoldne.
Srčni infarkt
Danes bomo na kratko govorili o srčnem infarku, ki je najbolj poznana in tudi usodna oblika ishemičnega oboljenja srca ali koronarne bolezni srca.
V sklop ishemičnega oboljenja srca, poleg angine pektoris, nestabilne angine pektoris in srčnega infarkta prištevamo še ishemično miokar-diopatijo, ki nastane zaradi postopne, kronične motnje v cirkulaciji koronarnih arterij ter nenadno srčno smrt, ki ima isti vzrok.
Kot vidimo, koronarna bolezen srca lahko nastopa v različnih oblikah, pri vseh pa je isti osnovni vzrok: aterosklerotični proces v steni arterije.
Ateroskleroza je ena od oblik arterioskleroze. Arterioskleroza je v širšem smislu proces v arteriji, ki ima za posledico izgubo elestičnih vlaken v žilni steni in njihovo zamenjavo z veznim tkivom. Arterije postanejo trde, neelastične. Proces je počasen in ga štejemo v sklop splošnega staranja.
Nas zanima ateroskleroza. Zanjo je značilen nastanek omenjenih zadebelitev ateromov v steni arterije. Aterom sestavljajo lipidi (masti), vezivno tkivo in na koncu se vanj vgradi še kalcij - poapnenje. Proces poteka prej in hitreje, kot pri navadni arteriosklerozi.
Aterom - ploščica, pod vplivom rizičnih faktorjev bolj ali manj hitro raste in postopno, na omejenem delu zoži lumen arterije, kar ima za posledico motnjo krvnega obtoka in slabšo oskrbo s krvjo tistega dela celic ali organa, ki ga oskrbuje. Pogosto zajame le eno arterijo, medtem, ko je arterioskleroza več ali manj splošna.
Proces se lahko začne v steni katerekoli arterije.
-	Če je to koronarka, govorimo o ishemični koronarni bolezni,
-	če zajame arterijo spodnjih okončin, o ishemični bolezni spodnjih ekstrem itet,
-če so zajete arterije v možganih pa v cerebrovaskularni bolezni itd.
Vzroki so isti, posledice pa so odvisne od tega, katera arterija ali več njih so zajete. Od lokacije so odvisni tudi simptomi.
Kot rečeno, se aterom počasi povečuje. Arterija se zožuje in na koncu lahko popolnoma zamaši. Pogosto pa se na zoženem delu arterije
stvori krvni strdek-tromb, ki naglo zamaši arterijo. Krvni obtok se na tem delu prekine in celice, ki nenadoma ostanejo brez oskrbe s kisikom, odmrejo, nekrotizirajo - nastopi infarkt.
Na srečo, pogosto celice niso oskrbovane le po eni arteriji, ampak se delno oskrbujejo iz arterij sosednih področij ali pa po stranskih - ko-lateralnih arterijah. Žal pa kolateralna mreža ni pri vseh ljudeh enako razvita.
Ta kolateralna oskrba ni popolna. Ne more zadovoljiti vseh potreb. Zato večina celic, ki so bolj zahtevne, propade. Preživijo manj zahtevne vezivne celice. Njihovo število se postopno poveča, stvorijo brazgotino, ki pa funkcionalno ne more prevzeti tiste vloge, ki sojo prej opravljale sedaj odmrle mišične ali možganske celice.
Posledice torej ostanejo.
V kolikor se opisano dogajanje odvija v koronarkah, govorimo o srčnem infarktu. Infarkt je kot vidimo, komplikacija aterosklerotičnega procesa na arteriji, njegov končni stadij.
Srčni infarkt spremljajo hude bolečine za prsnico, ki izžarevajo v levo roko, včasih v desno, v vrat in spodnjo čeljust, včasih v zgornji del trebuha. Včasih je povezan z dušenjem in strahom. Gre za podobne bolečine, kot smo jih opisali pri angini pektoris, vendar intenzivnejše. Če trajajo več kot pol ure in na nitroglicerin ne popustijo, so sumljive na infarkt. Večkrat se podobne bolečine pojavljajo pri bolniku še preden je nastopil infarkt. Včasih pa spremljajo bolnika še po infarktu. Srčni infarkt je resna bolezen, ki ima kljub vsej moderni medicini, še vedno visok smrtni izid. Prognoza je odvisna od obsežnosti zajete stene in posledične zmožnosti oz. nezmožnosti srca, da bi opravljalo svojo funkcijo črpalke. Predvsem pa zaradi nevarnih motenj srčnega ritma v prvih urah po infarktu, ki jih je v večini primerov možno obvladati le v koronarnih enotah opremljenih bolnic.
Zato se mora bolnik zdraviti v bolnici. Zaradi omenjenih komplikacij, ki lahko nastopijo, je nujno, da pride bolnik čim prej v bolnico!
Če je potek zdravljenja brez zapletov, bolnika odpustijo iz bolnice po enaindvajsetih dneh.
Po odpustu iz bolnice je bolnik potreben odgovarjajoče rehabilitacije v zato usposobljenem zavodu, ki ima za nalogo, da bolnika čim prej vključi v normalno življenje in po možnosti v njegov poklic.
Dr. Lojze Števanec - internist
OB PRIČETKU RAZPRAVE O OSNUTKU STAVKOVNIH PRAVIL
Zgodovinsko dejanje ali poskus birokratskega nadzora
Z objavo v Delavski enotnosti z dne 22. januarja 1988 se začenja v organih in organizacijah Zveze sindikatov Slovenije javna razprava o osnutku stavkovnih pravil. Osnutek je predlagalo predsedstvo RS ZSS na seji 18. januarja.
Kakor je bilo poudarjeno na omenjeni seji predsedstva RS ZSS, so stavkovna pravila namenjena sindikalnim aktivistom za njihovo ravnanje v primerih stavk, ne pa tudi drugih oblik izražanja nezadovoljstva, kakor so izredni zbori, prekinitve dela, »izsiljeni« sestanki, ipd.
Prve poglede na stavkovna pravila smo že lahko prebrali v dnevnem tisku - od ocene, da ta pravila še niso zgodovina delavskega gibanja, do mnenja, da je to poskus birokratske kontrole nad stavkami... Ze na seji predsedstva RS ZSS pa je bilo domala večinsko mnenje, da so pravila že zopet mnogo preobširna.
No, naj bodo te ocene zaenkrat takšne ali drugačne, osnutek je pripravljen in ga tudi objavljamo. Kakšen bo odmev na njegovo vsebino pa bomo videli v prihodnjih dneh.
STAVKOVNA PRAVILA osnutek
1.	Sindikat v organizaciji združenega dela vodi stavko v skladu s pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, opredeljenimi v teh stavkovnih pravilih. Odgovoren je, da s svojim delovanjem zagotavlja možnost za čimbolj demokratično in odprto izražanje interesov in zahtev ter pobud delavcev, njihovo oblikovanje v skupnem odboru (v nadaljevanju stavkovni odbor), reševanje teh vprašanj na delavskem svetu in v drugih organih upravljanja v organizaciji združenega dela in v skladu z družbenimi usmeritvami, sprejetimi v Zvezi sindikatov Slovenije in v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Odgovorni so tudi za ustvarjanje možnosti za čimprejšnje nadaljevanje dela. Sindikat v organizaciji združenega dela ter organi in organizacije sindikata v občini in republiki so odgovorni za učinkovito in organizirano odpravo vzrokov za stavke, za odgovorno vključevanje samoupravnih organov v OZD, če je potrebno in glede na naravo vzrokov za stavko pa tudi organov in inštitucij zunaj organizacije, zlasti delegatskih skupščin, njihovih izvršnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenih pravobranilcev samoupravljanja v reševanje zahtev delavcev in odpravo vzrokov za stavko.
2.	Sindikat v organizaciji združenega dela na zahtevo delavcev ali na lastno pobudo organizira stavko, če so izpolnjeni tile pogoji:
-	če je predhodno sam ugotovil, da so dejansko izkoriščene vse samoupravne možnosti in poti za reševanje zahtev in interesov delavcev;
-	če je bil predhodno izredni zbor in če zahteve in interesi delavcev, izraženi na tem zboru, samoupravni organi in poslovodni organi OZD ter drugi odgovorni organi in organizacije zunaj organizacij niso razrešeni v skladu z na tem izrednem zboru sprejetimi in oblikovanimi zahtevami, roki in obveznostmi, razen če skupaj s pristojnimi organi ugotovi, da zahteve delavcev niso upravičene in če o vzrokih za neuresni-čitev zahtev delavcev ter o postopku reševanja niso sproti in pravočasno obveščali delavcev;
-če sindikat v organizaciji združenega dela ugotovi, da so v skladu s svojo vlogo in pristojnostjo organi sindikata dejansko sprejeli vse ukrepe in naredili vse za uveljavitev zahtev delavcev;
-če sindikat v organizaciji združenega dela oceni, da so zahteve delavcev skladne z družbenimi usmeritvami, sprejetimi v Zvezi sindikatov Slovenije in v skupščini družbenopolitične skupnosti in če so usmerjene v odpravljanje slabosti pri utrjevanju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca in preprečevanje različnih oblik odtujevanja odločanja o dohodku, predvsem gre za zahteve delavcev, da se jasneje opredeli perspektiva razvoja in pogoji ustvarjanja dohodka OZD, da se odpravljajo nepravilnosti pri delitvi OD, njihove neskladnosti z doseženim dohodkom in pri nagrajevanju po delu, da se hitreje reagira na neustrezne in neučinkovite ukrepe ekonomske in razvojne politike, če gre za zahteve po odpravi slabosti v poslovanju, samoupravnih odnosih, informiranju in kadrovski politiki, kadar gre za nesprejemljive odločitve, o katerih delavci niso razpravljali, ter če gre za druge zahteve, ki so usmerjene v odpravo slabosti, ki bi nerazrešene lahko pri-
vedle do bistvenega poslabšanja in zaostrovanja odnosov v organizaciji združenega dela, do ogrožanja proizvodnje, reprodukcije in nesmotrnega ravnanja z družbenimi sredstvi.
Sindikat v organizaciji združenega dela mora o svoji odločitvi, da bo organiziral stavko (najava stavke), takoj obvestiti občinski svet ZSS in republiški odbor dejavnosti, občinski svet pa predsedstvo RS ZSS in pristojne organe v družbenopolitični skupnosti, jim posredovati oceno rezmer v OZD z vzroki, zaradi katerih predlaga stavko, ter oceno dejstva, da so izpolnjeni vsi v teh navodilih navedeni pogoji, ki opravičujejo organiziranje stavke.
Če gre za OZD, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena (predvsem zdravstvo, komunala, promet in zveze, energija) oziroma za OZD, ki proizvaja oborožitvena sredstva in vojaško opremo, morajo sindikat v OZD oziroma delavci v njej najkasneje 10 dni pred začetkom stavke o tem obvestiti ustrezno samoupravno interesno skupnost oziroma organ, ki opravlja nadzor nad delom v takšni proizvodnji.
Hkrati mora sindikat v OZD o svoji odločitvi, da bo organiziral stavko, obvestiti tudi samoupravne in poslovodne organe v organizaciji združenega dela.
Samoupravni in poslovodni organi v organizaciji združenega dela, občinski svet ZSS in republiški odbor sindikata dejavnosti morajo v skladu s svojo pristojnostjo in odgovornostjo in skupaj s sindikatom v OZD takoj oceniti razmere v OZD, predlagati dodatne ukrepe in aktivnosti za rešitev zahtev delavcev in odpravo vzrokov za njihovo nezadovoljstvo in s tem seznaniti delavce.
3.	Sindikat v OZD mora o začetku, obsegu in vzrokih za stavko takoj obvestiti občinski svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbor sindikata dejavnosti, občinski svet pa predsedstvo RS ZSS in pristojne organe v občini.
4.	Če delavci sami organizirajo stavko, imajo pravico in dolžnost takoj ustaviti stavkovni odbor.
Izvršni odbor sidnikata opravlja funkcijo stavkovnega odbora, če stavko organizira sindikat in če delavci s tem soglašajo.
Stavkovni odbor obvezno sestavljajo predstavniki delavcev, ki stavkajo, predstavniki delavskega sveta in sindikata v OZD. Če delavci izrečejo nezaupnico sindikatu v OZD, občinski svet ZSS obvezno določi svojega predstavnika v stavkovni odbor.
Če stavkajo delavci v OZD, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, mora pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma SIS na zahtevo sindikata v organizaciji združenega dela takoj določiti svoje predstavnike v stavkovni odbor.
Sindikat v OZD mora takoj začeti in voditi postopek za ustanovitev stavkovnega odbora. Če delavci izrečejo'nezaupnico sindikatu v OZD, začne in vodi postopek za ustanovitev stavkovnega odbora občinski svet ZSS.
Šteje se, da so z oblikovanjem stavkovnega odbora izpolnjeni pogoji za oblikovanje zahtev delavcev in za začetek njihovega reševanja.
5.	Sindikat v OZD, po potrebi pa tudi občinski svet ZSS, je odgovoren in mora zagotoviti, da se zoper delavce, ki sodelujejo v stavkovnem odboru v skladu
s 3. odstavkom 553. člena ZZD, ne more začeti postopek za ugotavljanje njihove odgovornosti.
6.	Stavkovni odbor ne more sprejemati odločitev, ki so v pristojnosti samoupravnih in poslovodnih organov in delavcev.
Naloge stavkovnega odbora so, da:
-zagotavlja, da imajo delavci ob stavki možnost in pravico izraziti vse svoje zahteve in interese;
-	obravnava in oblikuje zahteve delavcev, jih posreduje delavskem svetu in drugim samoupravnim organom v OZD in v teh organih uveljavlja zahteve delavcev ter si prizadeva za njihovo reševanje;
-ocenjuje vzroke za stavko in takoj najkasneje pa v 10 dneh, oblikuje predloge in ukrepe za rešitev zahtev delavcev;
-	oblikuje predloge za ugotavljanje odgovornosti članov deiavsega sveta in drugih samoupravnih organov, poslovodnega organa, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugih vodstvenih in strokovnih delavcev ter daje pobude za ugotavljanje odgovornosti sindikata v OZD za vzroke stavke;
-	sproti obvešča delavce o poteku obravnavanja oblikovanja in uveljavljanja zahtev delavcev in o sprejetih odločitvah v samoupravnih organih v skladu s samoupravnimi splošnimi akti OZD ter preverja predlagane rešitve in jih daje v oceno delavcem.
Stavkovni odbor preneha delo, ko so v organih upravljanja sprejete odločitve o vsebini, načinu in postopku za reševanje zahtev delavcev.
7.	Poslovodni organ in stavkovni odbor sta odgovorna za to, da se v času stavke opravljajo bistvene funkcije delovnega procesa oziroma dejavnosti OZD ali zagotavlja nemoteno opravljanje proizvodnih, tehnoloških in drugih delovnih postopkov, ki po svoji naravi zahtevajo neprekinjeno opravljanje ali brnjihova prekinitev povzročila motnje v tistih dejavnostih, ki so pogoj za življenje in delo.
8.	Samoupravni in poslovodni organi ne morejo začeti postopka za ugotavljanje odgovornosti zoper delavce, ki so stavkali.
Šteje se, da so s tem, ko je oblikovan stavkovni odbor, ko so delavci izrazili zahteve ih ko so samoupravni in poslovodni organi OZD ter sindikat prevzeli odgovornost za razrešitev zahtev delavcev, izpolnjeni pogoji za reševanje zahtev delavcev in vzrokov za stavko ter za vrnitev delavcev na delo.
Odgovornost zoper delavce se lahko ugotavlja ie za tiste delavce, ki se po oblikovanju stavkovnega odbora, po izražanju zahtev delavcev in po zagotovitvi samoupravnih in poslovodnih organov, da bodo razrešili zahteve delavcev, ne vrnejo na delo, pod pogojem, da je večina stavkajočih delavcev po tem nadaljevala delo. Pred ugotavljanjem odgovornosti morajo smaoupravni in poslovodni organi ter sindikat oceniti razmere in vzroke za takšno ravnanje delavcev.
Pri ocenjevanju razmer in v postopku za ugotavljanje odgovornosti delavcev obvezno sodeluje sindikat v OZD in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije.
9.	Delavski szet mora na podlagi predloga stavkovnega odbora ugotavljati odgovornost poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za stavko in odgovornost teh organov in delavcev, če v določenem roku in v skladu z obveznostmi iz teh stavkovnih pravil delavskemu svetu niso predložili programa ukrepov za odpravo vzrokov za stavko, v skladu s samoupravnim splošnim aktom in zakonom.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov oziroma konferenca sindikata morajo na pobudo stavkovnega odbora oz. zahtevo delavcev ugotavljati odgovornost vodstva sindikata v OZD za vzroke stavke. Pri tem obvezno sodeluje občinski svet Zveze sindikatov Slovenije.
10.	Delavski svet mora takoj obravnavati zahteve delavcev, o njih odločiti najpozneje v sedmih dneh po stavki, ter o postopku razreševanja zahtev delavcev in o svojih odločitvah sproti obveščati delavce v skla-du_s samoupravnimi splošnimi akti.
Če delavski svet o zahtevah delavcev ne more odločiti sam ali če za to ni pristojen, zahteva, da se v reševanju vzrokov stavke in zahtev delavcev vključijo ustrezni organi družbenopolitične skupnosti, zlasti skupščine družbenopolitične skupnosti (zbor združenega dela), njeni izvršni organ, ustrezne samoupravne interese skupnosti in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Občinski svet ZSS in republiški odbor sindikata dejavnosti, če je potrebno pa tudi predsedstvo RS ZSS, morajo zagotavljati, da vsi navedeni organi hitro rešujejo zahteve, predloge in pobude delavcev.
Delavski svet odloča o zahtevah delavcev na podlagi predloga stavkovnega odbora In strokovnega predloga poslovodnega organa. Delavski svet mora pri odločanju upoštevati stališča sindikata v OZD.
Predsednik delavskega sveta in sindikat v OZD sta odgovorna, da zagotovita, da v delu delavskega sveta obvezno sodeluje stavkovni odbor.
11.	Sindikat v OZD mora, ob upoštevanju v Zvezi sindikatov Slovenije in v skupščini družbenopolitične skupnosti sprejete politike, oblikovati mnenja in stališča o zahtevah delavcev, oblikovanih v stavkovnem odboru in jih posredovati delavskemu svetu. Pri oblikovanju stališč obvezno sodelujeta občinski svet ZSS in republiški odbor sindikata dejavnosti.
Če delavci izrečejo nezaupnico sindikatu v OZD, oblikuje mnenja in stališča o zahtevah delavcev občinski svet ZSS skupaj z republiškim odborom sindikata.
12.	Občinski svet ZSS na zahtevo delavcev ali sindikatov v OZD sodeluje pri oblikovanju zahtev delavcev in pri oblikovanju stavkovnega odbora, Občinski Svet ZSS obvezno sodeluje v vseh postopkih razreševanja in odločanja o zahtevah delavcev.
Občinski svet sindikata zavzema stališča do predlogov stavkovnega odbora in v času stavke sproti ocenjuje politične rezmere v OZD ter o tem obvešča predsedstvo RS ZSS in tudi pristojne organe in organizacije v občini.
Če občinski svet na podlagi te ocene ugotovi, da razrešitev vzrokov za stavko in zahtev delavcev presega pristojnosti samoupravnih, poslovodnih in drugih organov v OZD oziroma če delavci zahtevajo razreševanje svojih zahtev zunaj OZD, mora zahtevati od skupščine občine in njenega izvršnega sveta, če
je potrebno pa tudi od drugih organov v občini, da se takoj vključijo v reševanje zahtev delavcev že med samo stavko.
Občinski svet lahko predlaga, da se v teh primerih v razreševanje zahtev delavcev vključi tudi predsedstvo RS ZSS in drugi organi ZS Slovenije. Če gre za stavko širših razmer v OZD, oziroma če gre za zahteve delavcev, o katerih odločajo organi in organizacije v republiki in federaciji in delavci zahtevajo reševanje njihovih zahtev zunaj OZD, pa občinski svet zahteva, da se predsedstvo in drugi organi RS ZSS obvezno vključijo v razreševanje spornih zadev in zahtev delavcev že med samo stavko. Predsedstva RS ZSS na podlagi lastne ocene lahko zahteva, da se v razrešitev zahtev delavcev vključijo tudi drugi pristojni organi in organizacije. Predsedstvo RS ZSS mora zahteve delavcev skupaj s svojo oceno in predlogi za razrešitev takoj posredovati pristojnim organom v republiki in ZSJ in zahtevati, da ti organi prednostno obravnavajo in razrešijo zahteve delavcev.
13.	Republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti skupaj z občinskim odborom dejavnosti obvezno sodeluje in daje strokovno pomoč pri obravnavanju in reševanju zahtev delavcev v času stavke in po njej.
Republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti mora zavzemati stališča do zahtev delavcev in da s svojimi strokovnimi predlogi sodeluje v delu stavkovnega odbora in zlasti delavskega sveta in drugih organov v OZD pri odločanju o zahtevah delavcev in reševanju vzrokov za stavke.
Republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti posreduje svoje ocene, stališča in predloge za rešitev zahtev delavcev občinskemu svetu in predsedstvu RS ZSS, če je potrebno glede na naravo vzrokov
za stavko in zahteve delavcev pa tudi pristojnim organom v občini in republiki ter zveznemu odboru sindikata delavcev dejavnosti.
Če se v razreševanje zahtev delavcev in odpravo vzrokov za stavko vključujejo tudi organi in organizacije DPS, mora republiški odbor sindikata delavcev dejavnosti s svojimi predlogi sodelovati v delu teh organov.
14.	Sindikat v OZD skupaj z drugimi DPO v OZD, občinskim svetom ZSS in republiškim odborom sindikata, če je potrebno pa tudi z drugimi organi, mora po končani stavki pripraviti oceno vzrokov za stavko in razmer v OZD ter sprejeti stališča do vzrokov za stavko. Samoupravni in poslovodni organi ter strokovne službe morajo na zahtevo sindikata v OZD nuditi strokovno pomoč.
Predlog ukrepov za saniranje razmer in odpravo vzrokov za stavko pripravi poslovodni organ, sprejme pa ga delavski svet. Delavski svet pri tem upošteva tudi stališča in predloge stavkovnega odbora in sindikata.
Občinski svet in republiški odbor sindikata po končani stavki ocenita razmere v OZD in vzroke za stavko, republiški odbor sindikata pa oblikuje tudi predloge za odpravo vzrokov zanjo. Občinski svet in republiški odbor sindikata o svojih ocenah, stališčih in predlogih seznanita sindikat v OZD, predsedstvo RS ZSS, če je potrebno tudi pristojne organe DPS.
15.	Predsedstvo RS ZSS na podlagi stališč in predlogov občinskih svetov in republiških odborov sindikata ocenjuje družbene razmere, vzroke za stavko in sprejema ustrezna stališča in predloge. Predsedstvo RS ZSS spremlja uresničevanje stavkovnih pravil v praksi in jih na tej podlagi dograjuje.
Predsedstvo RS ZSS 18. 1. 1988
Drobne zanimivosti
Ventil za zmanjšanje tlaka preprečuje izgubo vode
Uprave vodovodov bi lahko zelo zmanjšale izgubo vode, ki odteka zaradi slabih stikov in tes-njenja ter zaradi razpok v cevovodih. To je mogoče doseči z ventilom za zmanjšanje tlaka in kompenzacijo pretoka, ki so ga izdelali v Veliki Britaniji. Ker izgube rastejo s kvadratom vodnega tlaka v cevovodih, je jasno, da sleherno zmanjšanje tlaka prispeva k določenemu prihranku.
Tipično izgubo vode v višini 10 do 15 odstotkov je mogoče preprečiti, če takrat, ko je poraba majhna (na primer ponoči) ročno zmanjšamo tlak. Toda ventil inbal za znižanje tlaka to stori avtomatično, v odvisnosti od pretoka, kar pomeni, da zmanjša izgube takoj, ko se zmanjša poraba.
Po trditvi proizvajalca je mogoče z uporabo tega ventila odpraviti 10 do 15 odstotkov izgub. V Veliki Britaniji so z njim prihranili do 31 odstotkov izgubljene vode.
ČASTNI ZNAK ZA PLODNO SODELOVANJE
Častni znak ZŠAM CELJE, ki ga je prejela naša delovna organizacija za dolgoletno plodno sodelovanje 15. januarja ob njihovem stanovskem prazniku.
Novi ventil je tako zasnovan, da odpravi probleme v zvezi z nestabilnostjo, značilne za druge tipe podobnih ventilov. Hitro se odziva na nihanje tlaka, počasneje pa na spremembe pretoka. Ventile inbal izdelujejo za premere 75 do 305 milimetrov, uporabni pa so za vse vrste vodovodnih sistemov.
Učinkovito ogrevanje prostorov
V Veliki Britaniji so izdelala kratkovalovne električne grelce. Te naprave zelo hitro grejejo prostor, delujejo brez šuma in onesnaževanja, so pa tudi zelo ekonomične za prostore, ki se uporabljajo samo občasno.
Konferenčne dvorane, pa tudi številni prostori v industriji in prosveti, so idealni za ogrevanje s kratkovalovnimi grelci, ki dosežejo maksimalno moč že eno sekundo po vključitvi. Zato zadošča, da jih vključimo samo 15 minut pred začetkom oziroma pred prihodom ljudi. Upoštevamo, da morajo nekateri sistemi obratovati kar 24 ur, da ogrejejo prostor, je razlika očitna.
Grelci supaquartz obratujejo za minimalno ceno. Halogenske grelne cevi z rubinskimi filtri zagotavljajo konfort, enak kot pri sončni energiji, in nimajo pomanjkljivosti, ki so značilne za konvencionalne sevalne sisteme. Toplotna učinkovitost je 86 odstotkov, pri drugih grelnih sistemih pa samo polovična. Kondenzacije ni, dima prav tako ne, kar pomeni, da zračenje in čiščenje ni potrebno.
Kompozitni vijaki in matice
Japonska družba Fudow Chemical je razvila ogljikovo - ogljikov (C-C) kompozit, ki je izredno močan in za na zraku prenese temperature do 500, v vakuumu pa do 3000 °C. Družba je že začela dobavljati vzorce tega materiala v obliki vijakov in matic za montažo grelcev v električnih pečeh.
Sončni hladilniki za vroče kraje
Francoska družba BLM trdi, da se ji je prvi na svetu posrečilo izdelati hladilnik, ki ga poganja sončna energija. Brissonneau & Lotz Marine (BLM) s sedežem v Carquefouju blizu Nantesa v francoski Britaniji namerava takšne hladilnike prodajati v države tretjega sveta; prav naj bi prišli predvsem zdravstvenim delavcem pri shranjevanju cepiva in medicinskih potrebščin.
Tehnološki postopek, po katerem deluje ta nova naprava, je odkril Francis Meunier, ki dela v francoskem centru za raziskave sončne energije. Za hladilnik je uporabil metanol in aktivirani ogljik ter izkoristil temperaturne razlike dneva in noči.
Izvedba, ki je namenjena širokemu tržišču, pa deluje na osnovi aktiviranega ogljika, namočenega v 25 litrih metanola. Ogljikovi delci pomagajo metanolu vsrkavati vročino. Družba se že dogovarja o tem, da bi hladilnike prodajala Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) za države tretjega sveta.
Deset točk dr. Branka Horvata za rešitev krize v enem letu
Avtor sam pravi, da ne predlaga nič bistveno novega - Največja novost bi po njegovem bila, če bi politiki dali ustrezno besedo znanstvenikom
Ugledni jugoslovanski ekonomist prof. dr. Branko in gospodarskega življenja ter Horvat sodi med tiste strokovnjake, ki jugoslovan- drzava- Gospodarstvo je tako sko ekonomsko, politično in moralno krizo rezume- ^"pravočasnfmrs^nkc^mi' u\ jo predvsem kot strokovno vprašanje. Tako razmiš- možno onemogočiti negospo-Ija predvsem zato, ker stroka lahko posreduje al- damosti, dejanske izgube, gos-ternativne predloge in rešitve, medtem ko vsakda- podarskega kriminala (primer njadnevna poiitična praksa tako rekoč vse zasuž-	gospodah
njuje z direktivami od vrha navzdol, ljudje pa med stva, brez tržnega gospodar-jalovimi razpravami in prepiri izgubljajo preveč stva ni samoupravljanja in brez moči, kako naj bi delali in živeli v določenih razme- samoupravljanja je resnično
rah (resulucije in drugi razvojni dokumenti).	vprašljiv obstoj sfrj, trdi prof.
Horvat, ki je za izhod iz krize-in
Na nedavnem pogovoru v iz- zglede na tujem, da bi doma po- to v enem letu - ponudil nasled-vršnem svetu sabora SR Hrvaš- končali inflacijo. Temeljna pro- nji stabilizacijski program: ke, je prof. Horvat rekel, da je blema jugoslovanske družbe Prvič, govori in piše se, da je tudi popoln nesmisel iskati sta monopolizacija družbenega v Jugoslaviji več sto tisoč hek-
tarov neobdelane rodovitne zemlje. Nobena pravna država si ne dovoli tako brezbrižno zapravljati nacionalno bogastvo. Zemljo je treba obdelovati in omogočiti zasebnikom nakup kmetijske zemlje do 50 hektarov, obenem pa je treba zagotoviti spodbudne cene pridelkov, mleka in živine ter namesto republiških ustanoviti zvezni sklad kmetijskih rezerv.
Drugič, nezaposleno gradbeništvo je moč zaposliti z razvijanjem stanovanjske gradnje za trg. Hkrati bi morali omogočiti prodajo družbenih stanovanj, zagotoviti stanovanjska posojila, uvesti ekonomske stanarine in ustrezno socialno varnost revnih občanov in delovnih ljudi.
Tretjič, turizem in drobno gospodarstvo zares ne terjata novih vlaganj, temveč svobodnejši razvoj, ki se predvsem zo-
Marec-’’Mesec inovacij’-POSODA
ČE NAPNIIEMOŽGANE IN UPOŠTEVAM. SVOJE BOGATE IZKUŠNJE j, LAHKO REŠIM VSE PROBLEME !
KAKO BOL NAJLAŽJE NAŠEL BOLJŠO REŠITEV ?
ČISTO ENOSTAVNO :
-	Natančno bom_pregledal svoje delovno
me sto,stroj in naprave, ki jih uporabljam
-	Opazoval bom sodelavce , kako delajo - mogoče jim lahko delo olajšam
-	Podrobneje se bom seznanil s postopki dele v svoji bližini in tudi širše
-	Proučil bom konstrukcijsko in tehnološko dokumentacijo
-	Upošteval bom svoje in sodelavčeve dragocene izkušnje
-	Posvetoval se bom s sodelavci - več glav več ve
-	Ugotoviti moram ali delam vame in ali imam za delo ustrezne pogoje
-	Razmislil bom, kako kvalitetneje delati
-	Razmišljal bom o vsem, kar me teži in mi povaroča težave pri svojem delu
PRIJAVNICA (izreži Jo)
Priimek in ime:
Oddelek:
Opis, kako se dela sedaj:
ijoja rešitev oz. predlog je :
x \ ‘ / KAKO NAJ v	OPRAVIM
TO DBLC ?

S
IZ
Napisal bom invent»predlog
:-----------^---------------
Posredoval ga bom v referat OID preko int. pošte
Pomagal bor pri obdelavi in realizaciji svojega predloga
Ponosen in srečen bom, ker se dela na način, ki sem ga predlagal !
Dobil bom takoj najmanj 14o000 din za smiselnost
perstavlja ideološkim dogmam o nekakšni kapitalistični nevarnosti. V enem letu je možno v vseh treh sektorjih ustvariti večjo proizvodnjo, zaposlitev in tako zmanjšati inflacijo. Tudi ustrezna davčna politika ni neznanka. Lahko seje v nekaj dneh preuči pri sosedih, v Avstriji.
Četrtič, za tako imenovano veliko gospodarstvo je predvsem rešitev v ukinitvi mnogih predpisov, tako da bodo gospodarski dejavniki resnično postali samostojni.
Petič, tudi problemi glede deviznega trga niso novi. Pravi trg lahko v treh mesecih vzpostavimo, pri čemer bi morali zdomce posebej stimulirati pri odkupu deviz, vsaj tako kot je razmerje dinar - konvertibilna valuta na črni borzi. Med prehodne rešitve spada tudi večji delež izvoznikov pri delitvi devizne pogače.
Šestič, banke morajo postati dejansko samostojne, ne pa da se jih tako kot zdaj sili v reševanje izgubarjev in prek emisije NBJ v inflacijo.
Sedmič, prav po otročje je vzpostavljena naša organizacija trga kapitala, češ da naj občani plačujejo, financirajo podjetja. Trg kapitala pa bi dejansko moral usmeriti denar tja, kjer bo dal največje učinke in se bo najhitreje obrnil.
Osmič, služba družbenega knjigovodstva bi tudi morala biti resnično zvezna organizacija (primer Agrokomerc).
Devetič, pri ZIS bi morali zbrati desetino najboljših ekonomistov iz SFRJ, ne po republiškem ključu, temveč po uveljavljeni strokovnosti, ki bi do marca lahko izdelali kakovosten program izhoda iz krize in tudi nadzorovali njegovo izvajanje.
Desetič, po ameriških visokošolskih merilih so se na 100 mesto uvrstile le tri ekonomske fakultete iz Jugoslavije: ljubljanska, beograjska in zagrebška. Visokošolska reforma pred štirimi leto je prinesla izjemno slab rezultat - ne daje mladih znanstvenikov. Zato bi morali čimprej opraviti s popolnim preobratom v izobraževanju, ker bomo posledice tega zločina še dolgo čutili.
Avtor navedenih »desetih zapovedi« pravi, da niti ena izmed njih ni nova in da bi bilo novo pravzprav le to, če bi znanost resnično postala odločilni dejavnik pri nujnem obračunu, ki ga prelagamo iz leta v leto.
PETER POTOČNIK DELO, 19. januar 1988
Andrej Kovačič nadajuje z uspehi
V LETU 1987 UBRANILI NASLOV DRŽAVNEGA IN OSVOJIL NASLOV REPUBLIŠKEGA PRVAKA V KARATEJU.
Čeprav v našem glasilu pišemo o športnih dosežkih naših sodelavcev kar precej (po mnenju nekaterih celo preveč), pa moramo priznati, da so nekatere športne zvrsti vseeno precej zapostavljene, še posebej, če gre za takšne discipline, ki nimajo tako širokega kroga privržencev kot na primer nogomet, kegljanje, namizni tenis, kolesarjenje, šah in podobno.
Eden tako »zapostavljenih« športov je prav gotovo tudi karate, čeprav imamo v naši delovni organizaciji vrhunskega športnika, ki je prav v tej disciplini osvojil že vrsto laskavih naslovov. Evropski prvak, državni in republiški prvak, pa cela vrsta odličnih uvrstitev na mnogih drugih tekmovanjih, vse to so dosežki našega sodelavca Andreja Kovačiča, petindvajsetletnega strojnega tehnika iz inženiringa DSSS, ki je bil konec 1986 leta sicer že predstavljen v Emajlircu, nato pa smo nanj in njegove dosežke kar pozabili.
No, pred dnevi je naključje hotelo, da smo se srečali na tovarniškem dvorišču. Spregovo-
rili smo o tem in onem, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je z njegovim športnim udejstvovanjem. O tem nam je povedal naslednje:
»Kot večina športnikov se tudi jaz ukvarjam s kroničnim pomanjkanjem finančnih sredstev. Na žalost je tudi v športu danes tako, da sta za vrhunske dosežke dobra volja in zagnanost daleč premalo. Na srečo sem v naši delovni organizaciji naletel na recej razumevanja, tako, da sem s pomočjo marketing službe, oziroma propagande uspel nabaviti vsaj najnujnejšo opremo za trening in tekmovanja.
Sicer pa moram povedati, da
sem se v maju 1987 udeležil evropskega prvenstva v »šemi contactu« v VVillachu, kjer na žalost nisem ubranil prvega mesta iz leta 1986. Med 28 tekmovalci sem zasedel 10. mesto, kar je za močno konkurenco, ki je bila prisotna na tem tekmovanju še vedno soliden rezultat.
Bolje sem se odrezal v jugoslovanskem merilu, saj sem na turnirjih februarja v Labinu in novembra v Zagrebu (točkovala sta skupaj), ubranil naslov državnega prvaka v »šemi contactu« (Budokai verzija)).
Prvo mesto in naslov prvaka pa sem osvojil tudi v republiškem merilu. Za rang listo naj-
Andrej Kovačič, državni in republiški prvak v »šemi contactu«. Z denarjem je vedno križ, še posebej, če ga je premalo. Na srečo sem v naši delovni organizaciji naletel na pomoč, tako, da sem lahko nabavil prepotrebno opremo za trening in tekmovanja.
boljšega so se upoštevali rezultati treh turnirjev in sicer maja v Gorici pri Slivnici, oktobra v Ormožu ter 19. decembra v Celju, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov oziroma proglasitev prvakov.
V letošnjem letu je moj cilj ubraniti naslova državnega in republiškega prvaka v »šemi contactu«, čeprav je to, kakor tudi vsa moja ostala aktivnost na športnem področju pogojena še z mnogimi ČE ...«
Šahovske vesti
Šahisti INGRADA so tudi letos pripravili Cijanov memorial in sicer že desetič po vrsti. Nastopilo je deset ekip iz širšega celjskega območja. Na tem turnirju smo Emovci dosegli izjemen uspeh, saj smo v močni konkurenci prepričljivo osvojili prvo mesto pred gostiteljem INGRADOM in Železarno Štore. Za ekipo EMO smo nastopili: Dordevič, Gazvoda, Pertinač in Brglez.
Tudi letos smo v EMO pripravili ekipno prvenstvo v šahu. Žal pa so nastopile samo ekipe:
ERO, DSSS in Radiatorji. Zmagala je ekipa ERC s 7 točkami, ekipa DSSS je osvojila drugo mesto s 3,5 točkami, Radiatorji pa so bili z 1,5 točke tretji. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Brglez, Djurdjevič, Škoberne in Lipar Anton.
V torek, 15.12. se je s četrtim turnirjem zaključilo prvenstvo EMO v šahu za posameznike hitropotezno. Nastopilo je 13 igralcev, ki so dali vse od sebe v požrtvovalni in brezkompromisni borbi za končno uvrstitev. Tako so, poleg šahovskega o
najvišjih mestih, odločali tudi živci. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. mesto oz. zmaga Brglez Stane z 10 točkami, 2.-3. mesto si delita Ahtik in Pertinač s po 9 točkami (vendar je v medsebojnem dvoboju Pertinač premagal Ahtika, 4.-5. mesto si delita Djurdjevič in Škoberne z 8,5 točkami (medsebojno Djurdjevič), 6.-7. mesto VVitmajer in Oprešnik 7,5 (VVitmajer), 8. mesto Gazvoda 7 točk, 9. mesto Gubenšek 5 točk, 10. mesto Žvižej 3 točke, 11. Mitič 2,12. mesto Jan 1 točko in 13. mesto Ivančič.
Tako smo dobili ob upošte-vavnju vseh štirih turnirjev vrstni red za leto 1987. Nastopilo je 21 igralcev, od teh je na najmanj treh turnirjih sodelovalo 21 igralcev, od teh je na najmanj treh turnirjih sodelovalo 11 šahistov. Prvo mesto je osvojil Pertinač Stane z dvema negativnima točkama, 2. mesto Djurdjevič s 6 točkami, 3. mesto Gazvoda 7 točk, 4. mesto Oprešnik 9,5 točk, 3. mesto Ahtik z 9 točkami (vendar slabše uvrstitve), 6. mesto Škoberne 10 točk, 7. mesto Mitič 17 točk, 8. mesto Gubenšek 20 točk, 9. mesto Žvižej 23 točk, 10. mesto Ivančič 25 točk, 11. mesto Lukman 26 točk, 12. mesto Brglez 4 točke (iz dveh turnirjev), 13. mesto VVitmajer 5 točk (iz enega turnirja), 14. mesto Lupše 6 točk, 15.-16. mesto Lipar Anton in Peternel 7 točk, 17. mesto Gregorčič 9 točk, 18. mesto Jan 11 točk, 19. mesto Škorjanc 12 točk, 20. mesto Jurše 13 točk in 21. mesto Klučarič 14 točk. Vidimo, da je precej dobrih tekmovalcev slabše uvrščenih samo zato, ker so sodelovali samo na enem ali dveh turnirjih. Zato pripravljamo za letošnje leto nov sistem tekmovanja, tako da se bo število turnirjev
povečalo in s tem dana večja, možnost posameznikom, da se udeležijo večjega števila turnirjev.
Na sestanku 27. 10. smo se šahisti EMO dogovorili o delovanju šahovske sekcije v sestavi: predsednik - Škoberne Martin, tehnični vodja Djurdjevič Šalih ter člani: Pertinač Stane, Gazvoda Franci in Oprešnik Srečko. Sistem hitropoteznega tekmovanja za posameznike se za leto 1988 spremeni. Tako se bo odigralo deset hitropoteznih turnirjev in to vsako prvo delovno sredo v mesecu ob 16.00 uri, razen julija in avgusta, ko so dopusti. Uvrstitve se točkujejo kot v vseh drugih športnih panogah v EMO. Zmagovalec dobi 23 točk, drugo uvrščeni 21 točk, tretji 19, četrti 17, peti 16 in nato vsak nižjeuvrščeni po eno točko manj. Če se zgodi, da je na turnirju več kot dvajset tekmovalcev, dobijo dvajseti in vsi nižje plasirani po eno točko. Za skupno uvrstitev se šteje šest najboljših uvrstitev, v primeru končnega enakega števila točk pa boljše uvrstitve.
Igral naj bi se tudi eden ali več
turnirjev na daljši igralni čas (15 min do 1 ure), vendar se bomo glede tega odločili na podlagi pokazanega interesa samih šahistov. V ta namen objavljamo prijavnico, katero naj bi vsak šahist, ki bi imel interes za sodelovanje na teh turnirjih, izpolnil in označil, na katerem turnirju bi želel sodelovati. Ta anketni listič je treba dostaviti predsedniku ali pa tehničnemu vodji šahovske sekcije. Tako bomo na podlagi sugestij, ki jih bomo na ta način dobiti, organizirali turnirje s tempom, ki bo ustrezal največjemu številu šahistov.
Aktivni odmor med delom
Naši sodelavci in sodelavke iz oddelka montaže TOZD Posoda že kar nekaj časa pridno »telovadijo« med delom. Vsak dan okoli pol enajste ure dopoldan in devetnajste ure zvečer, opravijo pod vodstvom (prav zato usposobljenih) svojih sodelavk 6 do 7 minut aktivnih vaj. Zaradi vedno večje specializacije proizvodnega procesa se namreč pri opravljanju del pojavljajo isti gibi, ki pri delavcih povzročajo psihofizične težave, katere pa lahko z dobro programiranim aktivnim odmorom kar precej omilimo.
ŠAHOVSKA SEKCIJA EMO
Priimek in ime---------------------------------------------
TOZD-------------------------------------------------------
Telefon ---------------------------------------------------
Sodelovati bi želel (obkrožite):
1.	na brzoturnirju (2 X 5'min za partijo)
2.	tempo igre 2 X 15 min za partijo
3.	tempo igre 2 X 60 min za partijo
4.	vaš predlog---------------------------------------------
Izpolnjen listič izrežite in dostavite predsedniku ali teh. vodji šahovske sekcije EMO
Upokojili so se
Jančič Antonija (3. 10. 1927) - TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov. Zaposlena v EMO od 3. 1.1973. Upokojena 15. 1. 1988.
Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlen v naši DO od 15. 12. 1979. Upokojen v februarju 1988.
Rupnik Franc (21. 11. 1932)-TOZD Posoda, emajlirnica. Zaposlen v naši DO od 17.1. 1965. Upokojen 1.3. 1988.
Lipovski Vlado (4. 12. 1928) - TOZD Posoda, surovinski obrat, alu oddelek. Zaposlen v EMO od 4. 8.1947. Upokojen 31. 12. 1987.
50 let življenja in dela Pavle Žnidarec
Konec meseca decembra ta že celih 32 let oziroma je naša sodelavka iz TOZD vse od 22. 6.1955, ko se je Posoda Pavla Žnidarec sla- v naši tovarni zaposlila kot vila pomemben življenjski brisalka posode, jubilej - 50. rojstni dan.	Leta 1958 je končala
Našemu kolektivu je zveš- emajlirsko šolo in si pridobi-
Znidarec Pavla (30.12.1937)-TOZD Posoda, skladišče gotovih izdelkov, montaža. Zaposlena v naši DO od 22. 6. 1955.
la interno kvalifikacijo. V letih 1964-1968 je opravljala dela in naloge sortirke, nato pa prešla na dela in naloge montiranje nerjavečih obročev in zavijanje v skladišču gotovih izdelkov TOZD Posoda.
Svoje delo opravlja vestno in prizadevno in zelo rada priskoči na pomoč vsem, ki si to želijo oziroma jim je pomoč potrebna.
Zaradi uspešnega dela na delovnem področju, v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organih je priljubljena in cenjena pri svojih prijateljih in sodelavcih.
Pričakujemo, da bo tovarišica Pavla še naprej takšna kot je bila doslej.
Ob jubileju ji izrekamo iskrene čestitke z željo, da bi bila zdrava, osebno zadovoljna in da bi se tudi v prihodnje prijetno počutila med nami.
Ludvik Krese -šestdesetletnik
Skromno, v krogu najožjih sodelavcev in prijateljev je
14.	januarja praznoval svoj življenjski jubilej - 60 letnico življenja Ludvik Krese iz TOZD Orodjarna.
V naši delovni organizaciji se je kot diplomirani inženir strojništva zaposlil 13. 7. 1962. V času zaposlitve v našem kolektivu ga je pot vodila skozi vrsto delovnih procesov, opravljal je številna zahtevna dela in naloge ter se ob tem prekalil v priznanega strokovnjaka s področja orodjarstva. Med drugim je bil vodja obrata, vodja TOZD, danes pa se ukvarja z vodenjem in organiziranjem komercialnih projektov. Svoje delo vseskozi opravlja vestno in dosledno, saj ga odlikujejo resnost pri opravljanju nalog, dobri tovariški odnosi, samoiniciativnost, pripravjenost pomagati sodelavcem. Ves čas
zaposlitve je prenašal svoje bogate izkušnje na mlajše sodelavce in jim bil v pomoč. S svojim strokovnim in človeškim pristopom skrbi za prenašanje tehničnih dosežkov v proizvodnjo, hkrati pa je aktiven tudi na družbenopolitičnem področju. Za svoje požrtvovalno delo je
doslej prejel vrsto pomembnih družbenih priznanj in nagrad, med katerimi sta vsekakor najpomembnejši medalja za hrabrost in medalja zaslug za narod.
Ob življenjskem prazniku Ludviku Kresetu iskreno čestitamo, mu želimo vse najboljše, predvsem pa, da bi mlademu rodu prav prišle njegove bogate izkušnje, ki jih je vedno pripravljen posredovati.
Krese Ludvik (14.1.1928) - TOZD Orodjarna. Zaposlen v naši DO od 13. 7. 1962.
Janežič Vili (20. 2. 1927) - TOZD Vzdrževanje in energetika. Zaposlen v EMO od 22. 11. 1951. Upokojen 28. 2. 1988.
Naše črne točke
Dne 27.11.1987 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti:
TOZD FRITE
Mastnak Janko - neopravičen izost. z dela, fizični obračun - prenehanje del. razmerja, odi. za čas 6 mesecev; Jagar Jura - fizični obračun - opomin; Piraku Bajram - neopravičen izost. z dela - prenehanje delovnega razmerja; Salihbašič Alija - neopravičen izost. z dela, kraja - prenehanje delovnega raz. odloženo za čas 12 mes.; Brežni Mirko -neopravičen izost. z dela - javni opomin
TOZD POSODA
Sumrak Rudi - vinjen na delu - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 3 mesece; Je-senek Slavko - povzročanje mat. škode - prenehanje del. razmerja, odi. za čas 3 mesece; Dokler Marko-povzročanje mat. škode-javni opomin; Rep Martina-neopravičeni izost. z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev; Šraml Robert - neopravičeni izost. z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 12 mesecev; Florjane Herta - neopravičeni izost. z dela, vinjena na delu - prenehanje del. razmerja, odi. za čas 3 mesece; Špeglič Drago - neresen pri delu - opomin; Kos Robert - malomaren pri delu - opomin; Lojen Miran - neopravičeni izost. z dela - javni opomin; Srebočan Miran - neopravičeni izost. z dela-opomin; Gubenšek Jože-zapuščanje del. mesta, vinjen na delu-opomin; Šajn Danijel - zapuščanje del. mesta - opomin; Ocvirk Srečko - kraja - prenehanje delovnega razmerja; Orač Rajko - kraja - prenehanje delovnega razmerja; Kajba Maks -kraja - prenehanje delovnega razmerja; Leskovšek Jože - neopravičeni izost. z dela -opomin; Vrbek Marjan - fizični obračun - prenehanje delovnega raz. odi. za čas 2 meseca; Jurkovšek Silvo - povzročanje mat. škode - prenehanje delovnega razmerja, odi. za čas 3 mesece; Kresnik Maks - neopravičeni izost. z dela - opomin.
Pravna služba
Pravila za smučarski tek
1.	OBZIRNOST DO DRUGIH - vsak tekač se mora vesti tako, da nikogar ne ogroža ali poškoduje!
2.	SIGNALIZACIJA IN SMER TEKA - markacije in prometne znake moramo upoštevati in na progah teči v nakazani smeri!
3.	IZBIRA SMUČINE - na dvojni ali večstezni smučini tečemo po desni smučini; tekači v skupinah tečejo drug za drugim!
4.	PREHITEVANJE - prehitevamo lahko po levi ali po desni prosti smučini ali zunaj smučine. Tekaču, ki teče spredej, se ni treba umikati tekaču, ki priteče za njim. Lahko pa se prostovoljno umakne, če misli, da bo to napravil brez nevarnosti. Pri rekreacijskem smučarskem teku, posebno če je več smučin, počasnejšemu ni treba iz smučine, kot je to pri tekmovalnem smučanju. Toda lepo in vljudno je, da omogoči hitrejšemu prehitevanje.
5.	KRIŽANJE IN NASPROTNI PROMET - pri srečevanju naj se vsakdo umika v svojo desno stran. Iz smučine se umakne tisti, ki teče v breg, onemu, ki krmari v smuku navzdol. Tisti, ki teče navzgor, je počasnejši in se laže umakne tistemu, ki hitro drvi navzdol.
6.	KAKO DRŽIMO TEKAŠKE PALICE - pri prehitevanju in pri srečevanju mora držati tekač palice tesno ob telesu!
7.	HITROST - vsak tekač mora (še posebej pri vožnji navzdol) prilagoditi svojo hitrost in vedenje v smučini svojemu znanju, terenskim razmeram, morebitni gneči in vidljivosti. Držati mora varnostno razdaljo do tekača pred seboj. V sili mora namenoma pasti, da prepreči nalet v smučaija pred seboj!
8.	SMUČINA - smučina naj bo prosta. Tekač, ki se v smučini ustavi, naj takoj stopi iz smučine. Smučar, ki v smučini pade, naj se čimprej spravi iz nje!
9.	POMOČ - pri nesreči ali poškodbah mora vsakdo pomagati!
10. OBVEZNOST LEGITIMIRANJA - vsak udeleženec nesreče ali priča mora dati svoje osebne podatke!
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD EMOKONTEJNER za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo nepozaben spomin.
Vsem pa želim mnogo uspehov in medsebojnega razumevanja.
Iskrena hvala!
Marija GORIŠEK
Sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, oddelka montaže A in B izmene, se prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost ob mojem življenjskem jubileju, kakor tudi za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin.
Pavla ŽNIDAREC
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Kadrovske vesti
OD 1. 12. 1987 do 31. 12. 1987 Sprejeti na delo:
DEL NEGRO Diana, MATIJAŽ Terezija, NOVAK Vlasta, KAURIN Mojca, PEČNIK Andreja, BOŽIČ Mojca, PREGELJ Branko, JEROVŠEK Andrej, KORES Bojan, DOŠEN Šoša - vsi TOZD Posoda, ŠRAMEL Irena, JERNEJŠEK Samo, ROJC Branko, JAGODIČ Slavko, MILADINOVIČ Željko - vsi TOZD Radiatorji, PUNGERŠEK Srečko, GAJŠEK Silvo oba TOZD Kotli, KRALJ Bojana DS SŠ-rač. sl.; ARČAN Danijel - DS SS-pod. trž.; PIRNAT Janko - DS SS-pod. trž.; LORGER Igor - DS SS-pod. proiz.
Iz DO so odšli:
MOLAN Neža, LELJAK Goran - oba TOZD Posoda; STEVANOVIČ Milivoj - TOZD Frite; ZIDAR Vladimir -TOZD SiT; VRBEK Marjan, KOS Franci - oba TOZD Posoda; MLAKAR Karel, SLADNJAK Vlado, KUGLER Jurij-vsiTOZD Kotli; GABER Marko-TOZD Orodjarna; KERŠ Bogdan - TOZD Vzdrževanje; KOČEVAR Bojan - TOZD Radiatorji.
Upokojili so se:
VEBER Martin 5.11.1932 -5.12.1987 -TOZD Posoda; ŠLOSAR Franc, 16.4.1 927 -11.12.1987 - DS SS-podr. m. o.
Premeščeni iz TOZD-a v TOZD
BANOVIČ Jure, iz POSODE v DS SS-spl. sl. s 1.12. 1987; PLANINŠEK Anka, iz ERC v DS SS-PE s 1.12. 1987; PIŠEK Marija, iz RADIATORJI v DS SS-PP s 1. 12. 1987; OROŽ Alenka, iz DS SS v ORODJARNA s 18. 12. 1987.
Sporočilo sodelavcem
ZAHVALA
Ob boleči nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in stare mame
ANE GREGORC
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz TOZD RADIATORJI za darovano pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njeni prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Mihaela in Vlasta ter vnuk Luka
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz kleparskega oddelka TOZD Posoda, za dragoceno darilo, ki me bo spominjalo na njih. Vsem skupaj pa želim mnogo sreče in medsebojnega razumevanja ter obilo uspeha pri nadaljnem delu.
Stanko COCEJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in starega očeta
IVANA KOLARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz montaže in emaj-lirnice TOZD Posoda za izraze sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti v prerani grob.
Žalujoča hči Danica Belak z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Jožeta BOŽNIKA
se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako tudi godbi na pihala.
Žalujoča žena Marija
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega ata in starega ata
IVANA KOLARJA
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka uni-verzal TOZD Posoda za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
Žalujoča hči Marija z družino
»Sosed, takoj mi vrnite grozdje, ki ga je iz umivalnika odneslo k vam!«
»Bom, ko mi boste vi vrnili roleto, ki jo je odneslo gor k vam!«
X
»Prinesel sem ti nekaj za tvoj vrat,« reče Miran iz Žalca, ko se je vrnil s službene poti po inozemstvu.
»Je ogrlica?« veselo vpraša žena.
»Ne, ni ogrlica.«
»Je krzno?« vpraša navdušeno žena.
»Nehaj govoriti neumnosti. Milo sem ti prinesel!«
X
V zakonsko svetovalnico pride moški, ki pravi, da bi rad imel ženo, manjšo, molčečo, črno, tako, ki rada plava in ki je tudi rada v družbi. V poslovalnici
Rešite za zabavo
Humor
Miličnik - prometnik pregleduje parkirana vozila in v nekem avtomobilu zagleda parček v nedvoumnem položaju. Prav nič kavalirsko potrka na steklo in vpraša:
»Ali ste poročeni?«
»Seveda«.
»Potem pa pojdita domov in se ljubita tam!«
»To je lahko reči, toda kaj bo rekla moja žena?«
X
Savinjčan se vseli v nov blok.
»O, kako lepa naprava za umivanje,« pravi in položi grozdje v školjko.
Ko potegne vodo, da bi sadje opral, grozdje izgine navzdol. Savinjčan hitro steče k spodnjemu sosedu:
vnesejo vse podatke v računalnik, ta pa da odgovor:
»Vzemi pingvinko.«
X
Med kartanjem je kap zadela Ivana iz Savinjske doline. Njegov najboljši prijatelj Miran je moral z žalostno novico k ženi.
»Poslušajte, gospa, predstavljajte si: vaš mož ima asa, dve desetki in kralja in izgubi v igri...«
»S takšnimi kartami? Idiot! Kap naj ga udari!«
»Ga je že, gospa, ga je že... «
X
Gorenjec in Štajerc sta smučala. Zasul ju je snežni plaz in ko sta se že uro kopala Iz snega in vpila na pomoč, je prisopihal do njiju krasen bernardinec s sodčkom ruma okoli vratu.
Gorenjec: »Ah, človekov naj-bofjši prijatelj!«
Štejerc: »Pa kako lepi pes ga je prinesel... «
X
Marjan in Tanja sedita v trdi zimi tesno objeta na klopi v parku. Nazadnje Tanja vzdihne: »Pa imaš resne namene z menoj, Marjan?«
»Kako moreš sploh kaj takega reči, Tanja?«
»Veš, včasih se mi zazdi, da si samo roke greješ pri meni... !«
X
Prometna uganka: V križišče enakovrednih cest pripeljejo hkrati bog, hudič, varčen Savinjčan in radodaren Savinjčan.
Kateri ima prednost? Stvar je preprosta: Varčni Savinjčan, ker boga ni, hudiča ni, radodarni Savinjčan pa tudi ne.
X
Savinjčan zaloti svojo ženo, kako koketira z drugim moškim. Ne pomišlja dolgo in ukaže:
»Postavita se hitro drugi za drugim, da bo zadostovala ena krogla.«
X
Sodelavec Zvone, ki slovi po tem, da je zelo varčen ima v svoji hiši probleme z miškami. Napoti se v trgovino z mišolov-kami.
Dolgo si ogleduje in končno le seže v žep, ko mu prodajalec na dolgo in široko razloži, kako deluje.
Toda naslednji dan spet pride v trgovino.
»Mar mišolovka ni v redu?« ga vpraša prodajalec.
»Že, že, toda slišal sem, da imate tudi takšne mišolovke, ki ujamejo miš prej, preden poje sir!«
X
Matjaž je zadel na loteriji 300 milijonov. Kmalu zatem je prejel pismo:
»Če ne boste do polnoči položili na četrtem kilometru v smeri proti Mariboru polovico denarja, ki sta ga zadeli, bomo ugrabili vašo ženo!«
Matjaž se nemudoma odpelje na določeno mesto, kjer pusti sporočilo:
»Fantje, računam na vas! Vendar najprej delo, potem plačilo!«
Marija je priletela kot furija k sosedu Ivanu in vpila:
»Ivan, moj dedec spl s tvojo Vesno!«
Ivan je odprl usta in vprašal:
»Kaj naj narediva?«
Marija: »Hočem maščevanje!«
Odvlekla ga je v spalnico in Ivan se je maščeval enkrat, dvakrat, trikrat...«
Ko je Marija po tretjem maščevanju zavpila: »Še«, je Ivan
dejal: »Marija, dovolj bo! Toliko pa spet nisem jezen na Vesno!«
X
Zakonca na Triglavu.
Ona: »Kaj bi storil, če bi padla in se ubila?«
On: »Znorel bi, prav gotovo bi znorel.«
Ona: »Eh, kaj! Še enkrat bi se poročil.«
On: »Ne, tako hudo pa ne bi znorel.«