NarcSnSna se plačuj« v nsproj. Er •zlra« Inseratne cene p» dogovora« nnHiniiiiiiiiiiiiiiiiiianumuiu Leto: IV. (II). Maribor, četrtek 6. decembra 1923. Štev: 276 (49). Radičev cirkus. Maribor. 5. decembra. Ko so ob zadnjihi volitvah Radičevi plačani in neplačani agitatorji začeli tudi v nekaterih naših krajih mlatiti prazno slamo o Radičevi »republiki«, smo izrazili prepričanje, da jim našo ljudstvo ne bo nasedlo. V splošnem1 se iiismo motili. Res je, da so dobili med Slovenci nekaj glasov in1 da so jim prekmurski madžaroni omogočili mandat, tor da so poželi večino glasov radičev-feki duševni sorodniki klerikalci, reči pa moramo: Kakor nase ljudstvo s svojo zdravo pametjo in s politično vzgojo, ki jo je imelo zlasti v zadnjem desetletju, polagoma u vi dava, da klerikalna politika hodi napačna pota, tako je zdaj tem manj nevarno, da bi se gibanje zaslepljenih hrvatskih kmetov zaneslo v naše kraje. Da je Radič res mlatil prazno felamo, to nam dokazujejo vsi dogodki ha političnem polju od volitev do danes. Z znanim Markovim protokolom jo »republikanec« Radič skupno s klerikalci omogočil radikalsko samovlado. Radikalci delajo, kar se jim1 zljubi; nalagajo davčna bremena in’ gospodarijo po svoje, medtem pa so r,adičevski poslanci brez vsake moči, kakor da jih sploh ni ha svetu. Tudi klerikalci nimajo veliko večje moči, a njih je vsaj čuti v parla-, mentu in včasih trušč tudi nekaj zaleže. Uadičeva republikanska slama je skozinskoz prazna, jz prazno slame pa ni mogoče dobiti ne kruha ne semena. Tako mineva mesec za mesecem' in' hrvat-6ki kmet ima od države le toliko, kolikor trni dajo tisti, v katerih vidi svoje sovražnike. To je žalostna usoda, če pomislimo, da traje že nekaj let in da ji tako kmalu ne bo zdravila. Toda priti mora čas, ko bo hrvatski kmet preklinjal Radifia, svojega škodljivca in izkoriščevalca. Radid pa nehote dela tako, da ha to ne bo treba dolgo čakati. Radi£ išče v Londonu »federacijo«. Znano je, da je Radid odšel v Anglijo In da se nahaja že od avgusta v Londo-hu. Kaj ga je gnalo čez mejo? — Štiri leta je trobil dan za dnem, da pride republika. Še ko so bili na vladi sedanji »republikanci« in' separatisti dr. Trum-bid, dr. Korošec, dr. Laginja in mnogi drugi, ki se zdaj ogrevajo zanj, se je Radie tako grdo obnašal napram1 državi, da bo ga morali vtakniti v ječo. Takrat hi govoril o »federaciji«, »konfederaciji« ih drugih podobnih rečeh’, ampak .ie bil * vsem srcem za to, da ee naši kraji odtrgajo od skupne države in združijo v hekako novo avstro-ogrsko monarhijo, ker le tako bi Radič postal velik ^fespod. Toda potok, ki se jo enkrat že spustil s hriba, ni hotel teči nazaj, marveč si je vedno bolj dolbel strugo in danes ga ne zaustavi nič drugega, kakor če se sam posuši ali pa mu kdo neprimerno moč-hejšt napravi visok jez in ga požene v drugo smer. Tak potok je naše državno njedinjenje. Če je bilo po prevratu ne-Jnogoče, da bi na« tuja sila razjedinila in Pritegnila nazaj k sebi, jo pa to danes Popolnoma izključeno. Radič je sam Spoznal, da je njegova borba za posebno hrvatsko republiko jalova, zato se je v novejšem času na videz izpreobrnil in srovori o federalizaciji Jugoslavije, to je taki razdelitvi naše države, da bi bile Posamezne pokrajine kar najmanj osredotočene in bi se lahko vsak čas oprostile vezi jedinstvehe države. To je tedaj samo maska za Radičevo protidr-*aY»o goftia. w ]ja najbolj škoduje Tudi bolgarski kralj v Parizu. Sestanek med njim la našim kraljem? Beograd, 5. dec. Bolgarski kralj Boris je odpotoval v Pariz. Značilno je, da je odpotoval preko Bukarešte, kar je izzvalo razna ugibanja. Nekateri trde, da je hotel videti princeso lleano. — Smatrajo, da je to uspeh kraljice Ma- rije, ki je dolgo delala nato, da bi so mlajša hči poročila s kraljem Borisom; V Beogradu se v nekaterih političnih krogih ne izključuje možnust sestanka med kraljom Borisom in Aleksandrom in sicer v najstrožj&m inkojvnitu. Jugoslavija proti podonavski konfederaciji. Budimpešta, 5. dec. V »Pesti Hir-lapu je izšel razgovor z ministrom zunanjih zadev dr. Ninčidem, v katerem on pravi, da jo vsa jugoslovenska javnost odločno proti ideji podonavske konfederacije. Treba pa stvoriti prijateljske odnošaje med Madžarsko in sosednimi državami, s čimer bo pospešen in zasi- guran ekonomski razvoj Srednje Evrope in kar bi bilo koristno tudi v politi.nem pogledu. Dr. Ninčič je na konou izjavil, da so ga pogajanja, ki jih je vodil v Ženevi z ministri Bethlenom in Daru-varyjem, prepričali, da so mogoči normalni prijateljski odnožaji med <1 ugo slavijo in Madžarsko, Cenitev škode po poplavi v Sloveniji in na Hrvatskem. Ministra Trifunovič in Vujičič prideta ošebno. Beograd, 5. decembra. Včeraj se je rak in Barič. Pašič jjma je obljubil iz-; vlada ponovno bavila z akcijo za po- dafcno pomoč. Vlada je sklenilajda odpo-' moč od povodnji prizadetim krajem na tujeta na Hrvatsko in v Slovenijo, da Hrvatskem in v Sloveniji. Včeraj 6ta na licu mesta precenita škodo, ki je na-; obiskala ministrskega predsednika Pa- stala vsled povodnji, žica bivša hrv. klerikalna poslanca Šim- Pred sprejetjem pooblastilnega zakona v Berlin’, 5. dec. V včerajšnji seji drž. zbora je kancelar Marx podali vladno izjavo, Jti je bila sprejeta Se precej simpatično. Povdaril je zlasti potrebo združitve vseh Nemcev, da si ohranijo, .-.kar je še ostalo. Govoril je o položaju financ, povdaril pripadnost Poruhrja in Porenja k državni'celoti in pozval parlament, naj deluje v korist države in' naroda. — Seja je bila preložena na danes popoldne, da morejo stranke zavzeti stališče napram pooblastilnemu zakonu, ki ga je državni svet že odobril. Berlin, 5. decembra. Včeraj zvečer so je vršil razgovor med državnim kan-’ oelarjem in zastopniki vseh strank ra-zen komunistov. Soeijalni demokratje »o pristali na to, da se vnese v pooblastilni zakon določba, po kateri «se morajo vse odredbe, izvirajoče iz pooblastilnega zakona, predložiti posebnemu parlamentarnemu odboru, ki ima sicer samo posvetovalni značaj. Pričakuje se, da bo pooblastilni zakon s pristankom »ocijal-nih demokratov sprejet z dvotretjinsko večino. ZASTOPNIKA AMERIKE \ BEO- J GRADU. H Beograd, 5. decembra. Včeraj Stal dospela v Beograd zastopnika Rockefellerjevega fonda g. Russel, ravnatelj mednarodne higijenične sekcije v Parizu in njegov tajnik dr. Ram. Odlična tujca ostaneta v Beogradu tri dni kofi gosta ministrstva narodnega zdravja. — Obiskala bosta tudi Novi Sad in Niš, rta* kar se bosta odpeljala v Carigrad. Da* nes zvečer bo prirejen njima na Čast slovesen banket, katerega se udeležita tu« di prosvetni minister in minister za narodno zdravje. »NEUE FREIE PRESSE« in »GRA- • ZER TAGESPOST« PRI NAS PKEPOu VEDANA. Beograd, 5. decembra. Ministrstva notranjih zadev je odvzelo poštni debit avstrijskima listoma »Neue Freie Pres-se« in »Grazer Tagespost«, ker pišeta proti interesom naše države. . X« OSNUTEK KONKORDATA DO- ?j VRŠEN. V Pred Službenimi pogajanji z Vatikanom. Beograd, 5. decembra. Včeraj sel je vršila v ministrstvu ver pod pred-. sedstvom resortnega ministra dr. Janji* ča soja komisije, ki izdeluje načrt kon« kordata z Vatikanom. Komisija, ki ja sestavljena iz višjih uradnikov mini« strstva ver in' dragih strokovnjakov; i» ven ministrstva, je dokončala svoje delo. Osnutek konkordata bo takoj predložen vladi v odobritev, na kar se nodfl pričela oficielna pogajanja z Vatikanom!« Pričakuje se, da bo v prihodnjih dnehi tudi Vatikan predložil svoj osnutek, [j -a- 31 Spomnite se božičnice za obmejno deco! BORZA. C u r i h', 5. decembra (Izv.) Sklep. Pa* riz 30.85, Beograd 6.50, London1 24.99, Praga 16.80, Milan 24.85, Newyork 573.75, Du* naj 0.00805, žig. krone 0.008050. Zagreb, 5. decembra. (Izv,) Sklep. Pariz 4.75-4.775, Curih 15.47—15.55, Loni don 386—387.50, Praga 2.59—2.60, Newyori3 88—88.75, Dunaj 0.1247-0.12575. Mila* 3.83—3.84. tisti samoupravi pokrajin, ki jo vsi hočemo. Kajti gotovo je, da so sile, ki so združile različne dele v j edinstveno državo, še vedno tako močne, da ne bodo dopustile razdružitve. Zato Radičeva in v izvestnem smislu tudi klerikalna politika radi svojih proti državnih namenov samo- krepi tisto strujo, ki hoče kar najbolj osredotočiti vse državno življenje okoli Beograda. Angleška vlada izganja Radiča. Če bi Radidu res šlo za pravo pokrajinsko samoupravo in za temeljito ureditev naše države, bi se ne napotil v London’, kjer mešetari s hvala Bogu redkimi sovražniki naše države in obrekuje kolikor le more naš narod in njegove odgovorne voditelje. Iz Londona pošilja dolga pisma. V enem izmed prvdli je dejal, da so mu obljubili, da dobi Hrvat-ska v jeseni svoj homerule (poseben državni zbor po irskem vzorcu). .Tesen je pri koncu, a kaj se je zgodilo: Naš poslanik dr. Gavrilovld je dostavil angleški vladi prevod onih Radičevih pisem1, v katerih se mož hvali, da je angleška vlada navdušena za njegovo politiko. To je angleško vlado, ki hoče biti ko-1 rektfta napram drugimi državam in ki: ve, da se v njihove notranje-političn’e zadeve ne sme vtikati, napotilo k temu, da je Radiču preporočila mir, ali pa ga bo izgnala iz Londona. j Kcdaj pride republika? Vest je pač poparila hrvatske »republikance«, vendar pa Radičevi petolizci skrbijo za to, da je kmetje ne bodo izvedeli. Pišejo namreč, da Radid itak namerava zapustiti London, če pa pri angleških volitvah zmaga delavska stran-f ka, bo njena prva skrb, da reši »hrvatsko vprašanje«. Danes, ko ima Anglija milijone brezposelnih in ko jo žulijo njene lastne zadeve v raznih delih sveta, se bo morebitna delavska vlada spustila v boj z beograjsko vlado zaradi onega Ra-dida, ki je med vojno pisal, da je Anglijo treba raztrgati!... Tako Radič, ki se postavlja kot voditelj hrvatskega kmeta, farba ljudi, zraven pa lepo živi v največjem mestu sveta na stroške onih, ki plačujejo njegovo politiko. Opisali smo popoln neuspeh Radičeve politike, to pa radi tega, ker mu je po neuspehu ha znotraj ostalo še upanje, da bo dosegel kaj na zunaj. Zdaj se vidi, da je tudi zunaj Dilatiil prazno »lamo. Kaj,ti xelike države nočejo hiti Slišati, da bi razdrli jugo* slovansko 'državo in postavili na njeiM mesto Radičevo republiko itf papeško! Slovenijo, če se je Radid v Londonu nameril na kakega pametnega človeka, mm je ta svetoval, da naj gre 9 svojimi poslanci v Beograd in skuša tam dosečHl pametno ureditev države. Radid pa dav Beograd »e more, ker bi po teni moral odgovarjati, kaj je delal pet let til koliko škode je napravil med teni ča* som s svojo bedasto »politiko«. Škodo od cirkusa imamo vsi. Njegovi agitatorji so tedaj zloSilTskl sovražniki ljudstva, ki ga hodijo za nos, ko mu obetajo nekaj nemogočega. Zatd slovenski kmet dobro 6tori, da odklanja Radidev republikanski cirkus, V«* zla pa je v tem, da raradi Radičevega iS klerikalnega separatizma ne more pri nas priti do prave vlade. Pri nas vlada samo ena stranka, kakor v »tari Franciji ali Angliji. Na Češkoslovaškem, Polji* skern, v Avstriji, Bolgariji imajo širon ke koalicijske vlade, v katerih jamči z4 vlado več strank. In dokler bodo Radičeve* tako slabi politiki, bod# lahko radikalci skubli in kakor fle jinU b4 hotele« " "" ' Dnevna kronika. • POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI! Težke Čase preživlja naše visokošolsko dijaŠtvo po vojni, zlasti pa v, letošnjem’ študijskem' letu. Silno redki so oni, ki jim ne bereš na obrazu skrbi za vsakdanji kruh. Mnogo jih je, ki si ne morejo včasih po vcČ dni privoščiti krožni ka tople juhe, še več je onih, ki so zaradi obupnih gmotnih Tazmer navezani rta razne ljudske kuhinje — iri še to samo opoldne, da o večerjah sploh ne go-tvorimo! — Ker je letos nastopila rana žima, je stopilo tudi vprašanje obleke in obutve v ospredje. Koliko jih je med di-jaštvom, ki si no morejo nabaviti najpotrebnejšega perila, obleke in obutve! Kje naj dobe denar za vse to? Od stari-šev? Kako neki, ko je pa večina dijaštva dz uradniških krogov, katerih stanje je — kakor znaTlo — itak bedno in naravnost obupno! Tudi od države ni pričakovati mnogo podpore irt oni, ki jo dobijo, feo prav redki. Sicer je pa tak znano, kako naša vlada skrbi za svoje dijaŠtvo... Posledica, ki grozi nastati vsled ta nevzdržne bede, bo ta, da bodo prišli v svet, med ljudstvo mesto agilnih in zdravih Ijudi-delavcev — slabotneži irt bo-lehneži, ki ne bodo v stanu izvrševati svoje težke naloge, ki jih čaka, če jim v poslednjem trenutku ne priskočijo na pomoč premožnejši sloji. Ustanovilo s,e je »Centralno akademsko podporno društvo« a sedežem v Ljubljani, v katerega vodstvu so sledeče dame in gospodje: Pranja dr. Tavčarjeva, dr. Žerjavova, dr. .Baltičeva. dr. Debelakova, dr. Triller, dr. Pux, viš. šol. nadz. Gangl in ravnatelj Šibenik. Društvo si jo nadelo težko nalogo, olajšati dijaštvu bedo in ga rešiti propada, ki itfu grozi. Vsled tega je društvo primoramo organizirati nabiralno akcijo v denarnih in naturalnih prispevkih, ki se naj blagovolijo pošiljati na spodnji naslov. Upamo, da bo našla ftaŠa prošnja odmev v srcih merodajnih krofov1. Naj pokaže naša javnost, da ji je ležeče rta tem, da dobi narod agilne, zdrave voditelje vedrega duha. "■ »Centralno akadem&ko podporno drn-l štvo« v Ljubljani, Kolodvorska ul. 22. < — Smrtna kosa, V Poljčanah je umrl 8. tm. gostilničar in trgovec g. Rajmund Savski. Naj v miru počiva! — Nadomestne volitve v cenilne komisije za dohodnino v Sloveniji in volitve nove cenilne komisije za Prekmurje so razpisane za 20 jan. 1924. — Razpisane službe. Razpisana je služba okraju, zdravnika v Slov. Gradcu do 15. jan. 1924, dalje služba nadučitelja pri Sv. Barbari v Halozah (do 25. dec. 1923) irt služba ravnatelja na dr. realni gi-tonaziji v Murski Soboti (do 20. dec. tl.). — Učiteljsko društvo za Maribor irt bližnjo okolico zboruje jutri v sredo ob Nagi morilec. 'Spisal Jean1 Riobepin. Poslovenil P. H. 'i (Konec). I Začelo se je tetnniti, noč se je polagoma vlegla na hišo, na vrt in dvorišče. Kmalu ni mogel Peter Lurier ničesar več razločevati s svojega visokega drevesa. Tu in tam: so bliščale zvezde skozi gosto vejevje. Devet! V enem! oknu nadstropja So je zabliskala rdeča luč. Gotovo je tam stari Berlot in šteje denar kot vsak večer. Luč je ugasnila šele črez dobro uro. V ■■vreči je moralo biti pač lepo število tolarjev! Deset! »Za Boga, kako mi preseda to čakanje! Ponoči se ura kar ne premakne.« Enajst! Vse naokoli spi spah je pravičnega. To je bila njegova ura. Peter Lurier je zlezel z drevesa. PrišedŠi do praltrTce, je začel otipavati zid, dokler rti rtašel med dvema opekama špranje, v katero je mogel vtakniti ostribO dvojega noža. Dolgo je trajalo, da je izdrl prvo opeko. Ko pa je nametala luknja, se je hitro širila. Jemal je iz nje opeko za opeko irt jo tiho polagal »a tja, Kofičtm je .bila luknja tako širo- pol 10. uri v deški meščanski šoli. Predava g. prof. Pivko o Cankarjevi materi. — Organizacija okrožnih zdravnikov za Slovenijo vabi vse svoje člane, oso-bito one severno Save, na sestanek, kateri se vrši dne 9. dec. 1923 ob 15. uri popoldne v Narodnem domu v Celju. Dnevni red obsega različne važne točke, med njimi eno najvažnejših: zopetno ukinjenje plač okr. zdravnikom. Gg. kolegi, dolžnost Vaša je, da se sestanka v čimvečjem' številu udeležite. — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Peller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 — Aretiran odvetnik. V Beogradu so 4. tm. aretirali odvetnika Paniča in ga izročili sodišču, ker se je izkazalo, da je ponarejal podpise in štampiljo na potnih dokumentih za Ameriko, katere je proti provizijam dajal svojim rojakom iz Dalmacije, ki so hoteli v Ameriko. — Nove cigarete. Uprava državnih' monopolov namerava v kratkem izdelati novo vrsto cigaret srednje kvalitete in po srednji ceni. (Kadilci sprejemajo to vest s precejšnjim nezaupanjem, ker danes še takozvane boljše cigarete niso kaj prida in »srednjo vrsto« navadno prištevamo k bolj slabim!) — Umetni ‘dež —brez »črnošolcev«. Človeški rod si vedno bolj in bolj prizadeva nadvladati mater naravo. Tako poročajo ameriški listi, da so se v Day-tonu nedavno vršili poskusi, ali bi se dal napraviti umeten dež, kar bi bilo zlasti dobrodošlo v času hude suše. Več letal se je dvignilo visoko v zrak nad oblake. Tam So na prostoru kakih 150 krat 500 m metali na oblake z elektriko nasičen pesek. Na ta način so res povzročili na omenjenem prostoru umeten dež, ki je padal skoraj pol ure. Znanstveniki upajo, da se jim bo posrečilo ta problem rešiti in ob vsaki uri napraviti dež. — Kaj starte v Nemci,ii posamezna številka lista? Pred seboj imamo nedeljsko števiLko berlinskega ruskega lista »Rul«, ki stane 200 milijard mark. Pred enim letom je stala 20 mark. V našem denarju se plača za teh 200 milijard mark 1 dinar 75 para. — Lov na deklice. Na Dunaju je v zadnjem času na nepojasnjen način izginilo več mladih deklet. Dunajska policija, ki je sicer na glasu, si je zaman prizadcvaja, da bi razkrila to tajnost. Nek dunajski list poroča, kako postopajo ti agentje, ki bržkone love dekleta za javne hišo. Neka mlada dama je prišla iz neke pisarne na Favoritenplatzu. Ko jo prišla mimo nekega avtomobila, jo stopil k njej mlad mož ter zahteval, naj se legitimira. Od izrtenadenja je dama molčala. Mož je še enkrat osorno zahteval, naj se legitimira, ali pa mora ž njim v avtomobilu na policijo. Sedaj še le je prišla mlada dama k zavesti ter ka, da se je telo Petra Luriera moglo brez težave skozi njo zmuzniti. Precej časa je stal nepremično in skušal privaditi oči na temo. Ko je začel nekoliko razločevati predmete, je spoznal, da se rti motil v svojih spominih. Ravrto njemu nasproti so bile duri, držeče v kuhinjo. Ali preden se je podal dalje, je hioral izvesti, kar je zahtevala previdnost namreč sleči se do nagega, poskrbeti si svetilko in izbrati orožje. Nož, s katerim je izdrl opeko, je bil prekratek in preveč skrhan, kakor da bi mogel z njim moža umoriti. Tipaje okoli sebe po koših z raznovrstnim orodjem’ je iskal česa pripravnega in izbral si je kratko motiko s krepkim toporiščem in težko in poostreno glavo. Na zidu sta viseli dve svetilki, ena za voz, druga zn v hlev. Prva mu je bila po godu, ker je bila nekoliko manjša in je imela reflektor, da je bila prav ■kot kakšna Slepica. Peter je vtaknil vanjo košček sveče, ki je ostal od večera v drugi svetilki. Vžigalice gotovo najde v kuhinji; sicer pa jo je nameraval prižgati šele gori v sobi, da bi dobro videl, kam treba udariti in kje je denar. Ko je bilo vse pripravljeno, se je Peter Lurier slekel, zvil obleko v culo in si jo privezal s tenko vrvco rta hrbet; potem je še malo počakal in preudarjal, ali ni morda česa pozabil | tudi od tega gospoda zahtevala legitimacijo. Ko jo videl, da ima opravka z energičnim dekletom, je smuknil v avtomobil in se naglo odpeljal. Policija je doslej zaman skušala izslediti ta avtomobil. Na tak in sličen način je izginilo že mnogo deklet brez sledu. — Srečna Avstralija. Angleški listi poročajo, da vlada v Avstraliji tako občutno pomanjkanje žensk, da je vlada sklenila nekaj tega materijala importi-rati iz Evrope, kjer ga je v izobilici in skoraj po vseh evropskih državah preostaje — brez moža. Za enkrat je prora-čunana potreba na 250.000 žensk vseh slojev in starosti. Te žene dobe tam brezplačno hrano in stanovanje, dokler se ne poročo s kakim tamošnjim farmer-jem ali obrtnikom. Katera izmed naših slovenskih deklic doma ne more najti moža, naj torej poskusi v Avstraliji, kjer ji bo sreča gotovo mila — dokler šo traja zaloga zakonaželjrtih moških. — Škofov tajni zakon. Sorodniko londonskega škofa Clevelanda Masterma-na, ki jo nedavno umrl, jo njegova oporoka silno razburila. Bil jo silno bogat in poznan kot velik čudak, ki ni nikamor zahajal. Že dolgo vrsto let ga ni bilo videti v nobeni družbi. Premoženje sc mu je vidno množilo in sorodniki so se že veselili lepe dedščine. Kdo pa popiše njihovo začudenje, ko se je izkazalo, da je škof že 37 let oženjen s svojo kuharico, katero je imenoval škof za svojega glavnega dediča. V javnosti o njegovem zakonu ni bilo ničesar znanega. Vsi so ga smatrali za samca. Njegova kuharica se je vedno podpisovala s svojim dekliškim imenom in tudi škof jo postopal ž njo. kakor s svojo služkinjo. O kakem zakonu ni bilo nikjer ne sluha ne duha. Po listinah pa jo dokazano, da je ona res njegova legitimna žena in sorodniki so morali oditi praznih rok. Sicer pa jih tolažijo s tem, da je škofova žena že priletna — ima namreč 80 let irt torej ogromnega premoženja rte bo dolgo uživala. Tz kakega vzroka je posvetila vse svoje življenje čudnemu starcu, bo ostala njena tajnost. V resnici ona sama od tega ni imela prav ničesar. Opravljala je svoje posle kakor prej, nikjer ni smela nastopiti kot bogata žena škofova in bila je povsod znana le kot njegova kuharica. 19. Spomini ha Miklavževo. Že 14 dni pred Miklavževim nam je dobra mamica, Bog ji daj nebesa, rekla: »Otroci, zdaj pa le molit! Čez 14 dni pride Miklavž! Kdor bode lepše molil, tega bode bolj obdaroval!« »Ali nas Miklavž ouje, Icadar molimo?« »Da, pride poslušat« Bilo rtas je troje. Brat Zvonimir, Sestrica Ljuboslava in jaz. Da bi si z mo- »Za Boga svetega! Kako sem trapast!« je naglo pomisliL Tule imam zvito obleko; popolnoma nag sem j n nimam nobenih žepov. Ti butelj tii Kam pa misliš dati Berlotov denar? Gotovo ima v skrinji trdih tolarjev; težki so in treba jih bo nekam spraviti. Saj s: vendar ne moreš nastriči žepov v kožo svojih bokov.« Vnovič je tipal po zidu in pregledoval koše; naenkrat se jo tiho zasmejal in potegnil iz zaboja, napolnjenega z ovseni, platnuno vrečo, kakoršne obešajo konjem pri krmenju čez glavo. V lo vrečo prav gotovo spravi ves zaklad. Obesil si jo je okoli vratu, tako da se je videlo, kakor da bi nesel beraško malho, ki ji je zadnji del tvorila cula z obleko, prednji pa vreča za oves. Odbilo je polidvanajst. Tedaj jo popolnoma nag, noseč svetilko brez luči na mezincu leve roke in krepko stiskaje motiko v desnici, rahlo sunil s kolenom v duri pralnice in vstopil v kuhinjo. Tiho in pravilno dihanje mu je pričalo, da deček trdno spi. Približal se je nizki postelji, kjer je ležal mali Peter, odet z odejo gori do ušes, in močneje stiskal motiko, ki jo je že dvigal. »Eh kaj,« si je dejal hipoma. »Spi tako trdno, da ga noben ropot ,ue more prebuditi, Ko sem bil na njegovem me-. litvijo pridobili pravico iia več daroj« smo brez maminega ukaza poklek1 Pred razpelo ter smo posebno glasno ffl° lili. Konečno smo dodali še: »Na eas sv. Miklavžu, da bi nam prinesel nin°S® darov., oče naš., med molitvijo smo jcduoraer mislili na Miklavža in na da' rove; zdelo se mi je, da je nekdo krof? hiše hodil. Po molitvi sem šepetajo vprf šal brata in sestrico: »Miklavž nas 3e poslušal, ali sta tudi vidva slišala st®; pinje? Oba sta pritrdila, da se je njima tako dozdevalo. Vsi smo bili Pie' pričani, da je vse res, zlasti ko je mi ca prižgala luč, prinesla na mw° v? čerjo ter nas pohvalila za glasno mo*1' te v in rekla, da jo sv. Miklavž posh’8 našo molitev, saj jo tudi ona slišala zU" naj stopinje. Tako smo molili vsak večer. Prl čerji 'pa smo ugibali, kako je niog® Miklavžu pri vsaki hiši* poslušati. ® so rekli, da prido Miklavž naravnost1 nebes in dela neznano velike korake hiše do hiše, od griča do griča. »Joj, on torej stopi do soseda sataf jodenkrat, mi pa moramo prestopiti 0^ manje tisočkrat. Ali hodi tudi takrat t* ko hitro, ko nosi poln koš darov? ° ničesar ne izgubi? Pa kje dobiva 0 darove? Ali jih kupuje?« To so bila ša nerešena pitanja, na koje sta mojA oče in mati previdno odgovarjati, to nam jo bila velika nerazvozljana gonetka. . Ako smo v tem času slučajno Pf0' svoji volji v svoji otroški razposajen®^ razjezili stariše ali drug drugemu V žalega storili, so nam takoj žugali: dA klavž vo za vse to. Razžalili ste t* njega, prinesel vam bodo manj dar®^ To je pomagalo, odslej smo bolj P®*1 da zopet kaj ne zagrešimo. V predvečer Miklavževega snw> j povelje Sitarišev nastavili svoje z11®, in zunaj lepo osnažone škornje k ®s. d P potem pa bajd spat. Pod odejo smo z‘ ^ žavali sapo, hoteč slišati, kedaj bode V šel Miklavž okno odpirat in devat rove v nastavljene škornje. Gotovo takrat kaj zaropotalo. Toda ničess1^, bilo slišati. V tem napetem pričat®^, nju nas je premagal spanec ter na® 1 ^ bal v sladek sen. Sanjalo se mi se je vsa soba razsvetlila od neb®8^, svita. Prišel jo sv. Miklavž v zbor® geljev in nam je nasul polne škorn3e rov, potem je prikazen izginila. ^ jjlot Prebudili smo se zgodaj, tema žala po celi sobi, ničesar nismo 3 $ uzreti. Na naše neprestano kli001 neg* prižgali luč. Glej, iz vsakega zvr*f.. škornja nas je gledala dolga — lu'. po-ževa šiba. Poljubiti smo jo mol tem smo razkladali darove kakor- ^e, ka, orehe, suhe češplje, hruške, ,\e* zvezke, kamenčke, peresnike, vete0 cat« itd. na dnu škornjev pa 30 po jedno srebrno dvajsetico. ^\fikla^ bilo zopet modrovanja, kje je„ •e ]P>' vse to dobil. Ljudje, pri k ate®111 stu, bi bilo lahko treščilo polet? dob®0 da bi so bil zbudil. In pa če 2a .va s?3, zadenem, se začne dreti in stara ‘ takoj na rtogah. Ubogi fant! bi 80 ni so takile smrkavci! Kaj Pa^0 K1111 slučajno vendarle prebudil! „ ^rtipa-zgoraj, napravim morda pre^0ji v m1* Ako vse pomislim...' Ah! Rfi J P°' zakaj neki? Saj ga še vedo0 tarčam, kadar se vrnem.« ^to Žveplenke je našel na pe(\-]c0 9 s',e' jv, podal v vežo in postavil ®° ^ t,ro. tilko na tla, da privzdigne k® Kakšna radost! Ključ je b1 / a}i]pdtl‘ nekdaj. V treh minutah bo Prl.„ff0vi® Stopnice so zaškripale P° j« bosimi nogami. „xnniaj° »Nesramna tla! Škripati z-vendar stopam' tako rahlo nan 0* Obstal je in previdno poflu. v,a kdo opazil zvoka. Ne, v 1 \nhinji ie tiho in mirno, le spodaj v kuhi« smrčal mali Peter. fitopma®0 Še dve stopnici, še ena, na 0tijo5 in shramba za metle in drugo, irt končno duri, za katerimi Berlotova. . , izgub' »Le hladno kri! Zdi se mi, To' ha, pa bi jima samo odnesel d sVe< da kaj res hočeš, da se ti bo ^ smejat! Rred.no š.e xlomm S xoi, :nili mo* čast ogo o t da-r >ra" je sto' udi ire- na^ ve- »li« šal za« poval, so ga gotovo morali spoznata, saj v nebesih takih stvari gotovo ne delajo. Stariši so nas poslušali s tihim! pritajenim veseljem, radovali so se nad našo otroško modrostjo in domišljijo. »Je vendar lepo biti otrok,« so rekli, »nam odraslim Miklavž ničesar ne prinese.« Odpravili smo se v šolo. Dovoljeno nam je bilo vzeti nekaj darov seboj. To je vršelo, šumelo in’ žvrgolelo po šolski sobi. Ko je vstopil učitelj, smo mu morali vse svoje darove po klopeh razstaviti. Učitelj je imel za vsakega prijazno besedo. Pripovedovati smo mn morali, kako smo pričakovali Miklavža. Ko se nam jo pritožil, da ni njemu ničesar prinesel, smo mu hoteli vsi pokloniti del svojih darov, toda on je to hvaležno odklonil, češ, da so Miklavževi darovi samo nam namenjeni. Kar nakrat se je zaoulo od zunaj drobno zvončkanje, pomešano z rožljanjem verig. »Miklavž pride!« zakliče neki deček. »Parkelj gre!« so zaklicali drugi. Vsi smo šinili po koncu. Učitelj nas je pomiril, naj so ne bojimo, saj smo pod njegovim varstvom. Potrkalo je na duri, iki se takoj na to odpro. O veličastvo! Dva angel j a z zlatimi brili ustopita, za njima pa veličasten sv. Miklavž s škofovo palico v roki in z mitro na glavi, ogrnjen v krasen plašč, dolga siva brada mu je valovala po prsih'. »Otroci!« jo izpregovoril z mogočnim' glasom, »sinoči sem obhodil vašo hiše, delil sem vam darove, danes pa seml prišel še v šolo, da se prepričam, ali sto jih tudi vredna!« Molili smo razne molitve, potem smo še računali in čitali. Miklavž je bil z nami zadovoljen, kajti pohvalil nas je in' obljubil prihodnje leto zopet priti. Meni pa se je vsejedno čudno dozdevalo, zakaj ni Zetečevega Slavka ničesa vprašal, ta bi mu ne znal ničesar odgovoriti. Zopet je na Hodniku močno zarožlja- lo. Miklavž veli angel ju duri odpreti. V sobo se je zaletel rogati parkelj, črn kakor hudič, iz ust mu je molel dolg rdeč jezik, v rokah je držal vile in verigo, z repom' je objestno mahal. Otroci v prvih ilopeh so se kričaje skrili pod klopi, mi Večji pa smo preplašeno gledali, kaj bo. Parkelj vzame iz svoje potne torbe pest svalčič ter jih ponudi večjim dečkom: »Nate, vzemite in pušite, bodete veliki gospodje!« »Nazaj!« mu zapove Miklavž, ter nas poduči, da ne smemo pušiti, ker je to Škodljivo ne samo za telo, temveč tudi za žep.« Parkelj izvleče stekleničico vina in Žganja s ponudbo: »Vzemite in pijte!« »Nazaj Skušnjava!« mu zapove Miklavž ter nam razloži, kako je pitje vina in žganja za mlado telo otrov. Parkelj jo moral oditi, režal je po pasje, pretil nam je s pestjo: »Čakajte, ne uidete mi, ko bodete večji, bodete radi pušili in pili, sta zbobnala vso hišo na noge. Stari ljudje imajo tanek sluh in spe z odprtimi očmi kakor zajci. Torej le pogum, Peter, in glej, da se ti toporišče v roki zagreje. Kar noter v sobo in mahni PO glavah!« Prižgal je svetilko iffl odprl duri1. Ko so vrata v tečajih zaškripala ih k nenadoma zažarela luč v sobi, so 'jo oče Berlot ves prestrašen usedel #na posteljo. Toda ni utegnil niti enkrat zakričati — zvrnil se je vznak s razbito črepinjo. Medtem ko je morilec izdiral motiko iz zevajoče rane, jo mrtvjudna Žena nemo in negibno in s široko odprtimi očmi zrla na grozni čin. Se iiip in motika, pobarvana od krvi in belih mežgan, je padla z zamolklim! udarcem na guhato Čepico uboge starke. Vse je šlo po sreči. Troba je bilo samo še preiskati omaro. Zasukal je parkrat noževo klino v fctčdeni ključavnici in vrata so se dala odpreti. Mošnjiček, dva, tri, četrti nekoliko manjši. Roka, ki jih otipava, čuti, da #o v prvih treh tolarji, v poslednjem ^kini. Zadosti bo. Kdo bi 5e Madalje brskal po skrinji! Treba bo izginiti s Štirimi mošnjički, ki jih je že pogoltnila frreča, Uf, kako težo nosi na vratu! Jn dotike še ne more odložiti. Kaj' ko bi se deček nepričakovano prebudil! t., Krčevite .je hitel ifi pri; Jpja ni Siti takrat Bodete vsi moji!« se je jezno zadrl nad nami. Sv. Miklavž je povzdignil svoj glas, rekoč: »Ljubi otroci, glejte, parkelj ali hudi duh hodi vedno okrog, kje bi mogel koga zapeljati k hudemu dejanju. Varujte se ga! Poslušajte in ubogajte svoje skrbne stariše, učitelje, duhovnike, spoštujte gosposko, ljubite svojega kralja in domovino!« Angelja sta pokleknila, a sv. Miklavž nas je blagoslovil ter odšel veličastnega koraka iz razreda. Učitelj jo Miklavžev nauk in’ skušnjavo hudega duha poslej pogosto uporabljal pri poduku z velikim pridom. Moj dobri učitelj počiva že precej let v hladnem grobu, a njegov Miklavž in parkelj pa še vedno hodita vsako leto po jedenkrat po svetu, samo da po raznih javnih prireditvah preveč zabavata in profanirata svetost vzgoje. Želeti je torej, naj uplivata v prihodnje s pomočjo svoje sugestije in otroške domišljije bolj vzgojevalno na otroško dušo; kajti ta sprejema vse te utise kakor mehek vosek v se, ki ®e nikdar ne pozabijo. Sedanjim razmeram primerno je tudi ne-obhodno potrebno* naj vzbuja Miklavž zanimanje za naše neodrešene brate in sestre, ki so zašli v italijansko, nemško, madžarsko in grško sužnost. Take prireditve bodo postale za našo šolo iu dom pravi blagoslov. Iz Slovenskih goric. (Popotnik z re-špetlinom na naslov škofa dr. Karlina.) Gospod knez in škof! Vi gotovo tudi či-tate »Stražo« in »Slov. Gosp.« M# radi tega veste, kako nesramno ta dva lista blatita nole posamezne osebe, ampak cele stanove z blatom iz greznice klerikalne politike. Ne prizanašata niti najkri-stalnejšim značajem s klevetami, lažmi in obrekovanjem. Ali jo to delo v Kristusovem ali v satanovem duhu, pač ni težko razsoditi pri prostemu pastirčku, tem man j e Vam, gospod škof. In da sta »Straža« in: »Slov. Gosp.« krščanska lista in da jih urejujejo in vodijo duhovniki, Vam podrejeni duhovniki, Vfcm je pač tudi znano, gospod škof. In da je predstojnik v veliki meri soodgovoren1 za počenjanje svojih podrejenih. Vam je tudi znano, pospod škof, tudi Vam je znano, da vera peša, ker mora pešati, ker pešajo njeni razglaaevalci, ker ne oznanjujejo več niti z besedo, tem manje z izgledom ljubezen do bližnjega, ampak sejejo v srca ljudi peklensko seme sovraštva, laži in obrekovanja, samo zato, da ss ojači njih politična procesija, da se uteši njih posvetna go-spodstvaželjnost in vladohlepnost, katero je gospod Kristus odločno odklonil v besedah: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« In ker Vam je vse to znano, gospod škof,- kako potem to, da ne zakličete tudi svoji duhovščini glasno in od- za trenutek spustil z oči obeh mrličev. Prej, ko je vlomil v omaro, je samo za kratek hip obrnil glavo in takoj ga je po vsem telesu stresla mrzla groza. Vsak morilec instinktivno gleda tako dolgo na svojo žrtev, da mu jo kakšen predmet zakrije. Peter Lurier je torej odhajal ritenski, držeč motiko v roki, in neprestano obračal svetilko proti postelji. Tako je prišel do duri, ki so se bile vsled svoje lastne teže za njim zaprle. Na.irlo, hipoma je obrnil k njim svetilko, oči in telo, da bi jih odprl in zbežal. Krik strahu ge mu je iztrgal iz grla; oči so se mu zaprle v neznanski grozi. Neki mož jo stal tu pred njim! Peter Lurier ni čakal, ni preminil in pogledal, da, niti videl ni, da je ta mož nag kakor on, da drži svetilko v levici, motiko v desnici in nosi malho na vratu, ampak bil' zmožen’ samo eno misli: da mora to prikazen ubiti. Strašno je zavihtel svoje orožje in na vso moč udaril; zadel pa je le zrcalo, in ker mu je glavo težila vreča z zlatom, se vsled .'silnega zamaha ni mogl obdržati na nogah, ampak se je opotekel in padel z glavo naprej y črepinjo razbitega stekla. Dečka je prebudil ropot, mislil jo, da je oče Berlot obolel in mu je treba hitro pomoči, zato je prihitel s svečko. — Komaj pa je dospel na stopnišče, »>e je od samega strahu gesedl oa tla, ločno: Nazaj k verskemu življenju, nazaj k veri iz politično arene ogabnih prepirov in sovraštva, nazaj k dostojnosti in vzglednemu življenju! Gospod škof, dokler Vi tega poziva ne izrečete in ga ne uveljavite, ostanejo vsi Vaši pastirski listi bob ob steno, ker ljudstvo že zna kaj dobro tehtati besede: po njih dejanjih jih bodete spoznali! Da bi mi hoteli »Straži« in »Slov. Gosp.« vračati hudo s hudim, gospod škof, nabrali in nudili bi Vam cvetk iz vrta žegnanih vrtnarjev, da bi se Vam lasje ježili. Samo mali primer, kako bi te cvetko »dišalo«: Pred par dnevi sem potoval s svojim rešpetlinom in daljnoslnhom preko Sv. Antona v Slov. goricah pa mimo Sv. Lenarta. Počivam malo na rebru ob cesti. Slišim hrup v neki hiši Ko nastavim daljnosluh, me osupne. Grozsn zakonski prepir. Ona v krčevitem joku: »Moj Bog, kaj som se jaz zavedala, da bo imelo to enkrat tako strašne posledice?« Stiskala jo k sobi 12-letnega nezakonskega svojega otroka Franoeka in ga močila s solzami, ponavljajoč besede: »Jezus, Marija!«... Mož rjove razbesnel nad njo: »Pr....ta far... vl»*s ženska, katera se ovija v farovški plašč, je ogabna kakor juha, v katero je padla muha! To imaš Marijino družbo!« Zena: »Jezus, Marija!« Nezakonski (materni) sinček v joku: »Ata!« Ona: »Ni ga, tebe in mene ga je svam!...« Imel sem občutek, kakor S. Gregorčič, ko jo jokal nad potujčeno zemljo ob slovenskih grobovih in zapisal besede: Srca v tugi mi umira... Žalosten zadenem na ramo svoj rešpotlin in daljnosluh in potujem naprej. Silim so pozabiti nesrečno obitelj. Par streljajev daleč se sočutno ozrem proti nesrečni hiši. Vidim ob močno na-rastlem potoku hiteti žensko, držečo dečka za roko. Nastavim daljnosluh: »Jezus, Marija, stojta mi ob strani, Jezus-Marija, meni ni več živeti, mrzli valovi, nemirni valovi, počakajte, usmilite se me, dajte mi mir, hudo je meni, valovi razgrnite se, sprejmite me in mojo nezakonsko siroto! Svet je mrzel, svet je krut, mrzli potok — nemirni valovi, pokažite svoje toplo sočutje — dajte mi — hladen grob!« Otrok vpije, nič dobrega sluteč: »Mama, mama, ata, ata!« Mati: »Tebe in mene ga je sram!« — Še obupni klici: Jezus-Marija. in mati in otrok zgineta v valovih... Nastavim naglo re-Spctlin in groza — mrzli valovi premetu jejo dve umirajoči trupli — mater in sinčka, otrok hrepeni in 6e vije po ro-šenju, mati se krčevito upira rešitvi. Hitim v mrzli dol. Prepozno, smrt je že govorila... — Pri Sv. Antonu pa je pred leti »duše pasel« gospod, ki je dišal močno — po hrenu. Imejte mir, ako želite sebi mir!... Zibika. Dne 25. novembra smo izročili, materi zemlji nam vsem dobro znanega moža in očeta Franceta Smok, po domače Supše v 77. letu starosti. Po dobri kapljici svojih goric je bil daleč naokrog zUan kot vzoren vinogradnik. Bil Ko je drugi dan na večer vstopila sodna komisija na stopnice, da r3Ši u-ganko Berlotove hiše, se ji je .radii sledeči prizor: Duri, ki so v spalnici Berlotovih služile velikemu zrcalu za stojalo, so bile na široko razbite; skozi luknjo je bilo videti obe postelji, na krvavih blazinah sta počivali dve razbiti glavi. Skozi to luknjo pa se je sklanjal čisto nag mož, čigar koža je bila gosto posuta z ranami. V roki je držal motiko; noge so mu molele kvišku, život se mu je opiral na les v durih. Okoli vratu je imel obešeno težko vrečo. Žila odvodnica n% njegovem prorezanem grlu jo bila brezgnila petkrat ali šestkrat po rumeni tapeti na zidu in se nato spojila s tlemi v dolgem pramenu strjene krvi. V najtemnejšem kotičku sobe je čepel deček z naježenimi lasmi in buljil oči v krvavi prizor. Na vsa vprašanja, ki so mu jih stavili, je odgovarjal samo s strašnim smehom, Mali Peter je ponoči od groze zblaznel. »Vsakega zločinca dohiti že na tem svetu kazen za zločin,« je slovesno dejal vaški župan, kažoč na morilca. Toda ko bi bil mogel govoriti mali Peter, ki je ponoči hotel priti svojemu gospodarju na pomoč, bi bil gotovo dostavil, da krepost ni vselej z dobrim poplačana. je več let obč. odbornik, član tukajšujel posojilnice, cerkveni ključar itd. lfodj mu zemljica lahka! Iz Podsrede. Prejeli dmo: Lovci grak ščine Windiachgraetz v Podsredi eo žel več dni zasledovali divjega prašiča, ki so je priklatil tjakaj. Gozdni pristav, Melliwa in lovec Hribar iz Srenjskegai grada sta sicer mrcini zdrobila levo no» go, vendar pa se je zverini kljub temu posrečilo uteči. V sredo popoldne jo za* šla celo v trg in se ustavila pred hišo krojaškega mojstra Franceta Petroviča* ki je prestrašen zaloputnil vrata. Nena-* vadna žival, ki je hodila samo po trehj nogah, je zdirjala potem v tako zvanif Pcklenčev brog, kjer se je začela nanj<* divja gonja. Zupan Ernest Kos in mladi Franjo Levstik sta oddala na zverin« pet strelov, toda mrcina jo je kljub tem« popihala na občinski pašnik, kjer jel Levstik ustrelil še trikrat. Mrjasec jei odšel potem preko narasle Bistrice in s« skril v grmovje, kjer ga je zasledovala! radovedna množica ljudstva. Iz bližin«! 15 korakov sta počila še dva županov^ strela, nakar se je prašič zvrnil v vodo^ a je še plaval. Vendar pa se ni vzdržal dolgo na površju, kajti dobil je še etl strel, nakar se je potopil. Tehtal je 125 kg. Pač zelo redka prikazen v Podsredi. šoštaaj. Peto obletnico našega uje* dinjenja je proslavil naš Sokol z javnO telovadbo moške in ženske dece, oboj* nega naraščaja in članstva. Po telovad« bi so sledile deklamacije in prizori, vmesi pa je šoštanjski zbor marljivo prepeval narodne pesmi. Uprizorila se je tudi slika »Ujedinjenje«, notar Marinček pa jel imel krasen govor o velikem pomenu te-, ga važnega zgodovinskega dne za naS narod. Mislinje. Naše prostovoljno gaeilnflf društvo je ob ustanovitvi leta 1921 pre* vzolo od občin Sv. lij p. T, in’ Misdinjet gasilski dom, ki ga je letos nekoliko po* večalo in so je vršila 18, novembra eku vesna otvoritev. Zvečer se je vršila ^ prid društva pri Rozmanu v St. liju pod Turjakom veselica z bogatim sporedom^ domače bralno društvo pa je uprizorilo) popoldne burko »Čevljar«. S složnim’ de* lovanjem’ se je kljub slabemu vremen^ nabralo za to velekoristno društvo nad 6000 K, materijal za gasilski domi pa jel prispevalo prebivalstvo večinoma brezplačno in s tem1 najlepše pokazalo, dal se dobro zaveda pomena gasilcev. Z sa* dovoljstvom ugotavljamo, da se je nat ših prireditev udeležil tudi župni načel* nik dr. Železnikar in odposlanci brat* skih društev iz Slovenjgradca in Vitanj, Vsem, ki so nas podpirali in nami pripomogli do lepega uspeha, »ajiepfc« hvala. , Italija ne Izstopi iz Zveze narodov, v * Rim, 4. decembra. (Izv.)' »Agencel Stefani« ugotavlja, da so vesti o tajni pogodbi med Italijo, Španijo ih državami južno Ametike glede izstopa jZ Zveze narodov neresnične. Davni predhodniki jugoslovanskega ujedfnjenja. (Predavanje g. prof. dr. Fr. KoVači£ai dno S, Im, v »Zgodovinskem društva« v Mariboru). u. Predavanje, ki ga je priredilo V polfr deljek zvečer zaslužno »Zgodovinsko društvo« v mali kazinski dvorani, je( spadalo nekako v okvir sobotnih proslav državnega praznika. Zaslužilo bi, da b! stalo v ospredju teh proslav iti da bi ga poslušale najširšo množice. Stare besede: »Historia magistra vitae« (Zgodovina je učiteljica življenja) še niso in na bodo izgubile prvotne veljavo, ije hočemo'razumeti zapletene procese sedanjo* sti, je potrebno, da poznamo preteklost, Lo če poznamo in razumemo jlašo na* rodno zgodovino, bomo znali pravilno ceniti velike dogodke, M ao zatekli na8 rod in ki so napeljali tok jugcslovaijk« zgodovine v novo smer. Kat« trudoma in počasi so tipali naši davni ^redaiki okoli tega, kar imamo danea v celoti; nešteti rodovi so bili podobni »lepccni ki iščejo pot, katerim s* nekaj »dozi#« va«, ki slutijo pravo »mer, a n« morejo iz megle, ležeče pred njihovimi potleii. V davni preteklosti so se na Slovanskcrrf jugu začeli poskusi, da bi se zedinile dei žele, ki spadajo skupaj in plenjena, ki S&au" t V- »fABOK« frNARffBftf OST«)’.' IIar*T>or,’ cfno S. cfrcnmKvn 1023. Tedenski pregled !, i za naročnike »Narodnega lista«. Potek, 30. novembra: Danes se je vršila kratka seja skupščine, na kateri je bil določen! dnevni red prihodnje seje. Vlada je v hudi zadregi, ker nima sigurne večine. Opozicija se pripravlja na oster boj. — Finančni odbor nadaljnje razprave o proračunu. Demokratski člani v vseh odsekih ostro grajajo pogubonosno vladno politiko in zahtevajo izboljšanje u.praVe. Sobota, 1. decembra: Dailes se je po vsej državi na svečan način obhajal praznik narodnega ujedinjenja. Povsod so se vršile večje in manjše slavnosti; trgovine so bile zaprte. Tudi pri naših konzulatih V inozemstvu se je primerno slavil državni praznik. Nedelja, 2. decembra: Italijanska vln-da je stavila glede Reke nov predlog, !ki gre za tem, da ostane Reka avtonomna država pod jugoslovansko - italijanskim protektoratom. Naša vlada vztraja na točni izvedbi rapallsko pogodbe. — V Nemčiji se jo centrumašu Marsu .posrečilo Sestaviti novo vlado, ki jo tvorijo meščan,se stranke. Politični krogi napovedujejo tfovi vladi kratko življenje. — Po vsej Sloveniji je nastala vsled deževja in tajanja snega povodenj, ki je povzročila ogromno škodo. Tudi v drugih delih države, zlasti na Hrvat-ekem so bile velikanske poplave. Pondeljek, 3. decembra: Narodna skupščina je danes razpravljala o pomoči poplavljenim krajem. Radikalci in njihovi zavezniki so odklonili nujnost predloga za takojšnjo pomoč, proti čemur je opozicija ostro protestirala. — Kralj je danes nenadoma odpotoval v Pariz, ka-taor ga je spremljal naš pariški poslanik, ki Se je nekaj dni mudil v Beogradu. Kraljevemu potovanju se pripisuje velik politični pomen. Seja občinskega sveta mariborskega. (XIL redna seja.) Elektrifikacija mestnih uradov. — Županov odgovor na nemške pritožbo zoper mestno gospodarstvo. — Karambo] med Bahunom in klerikalci radi lažnjivega poročanja »Straže«. — Pokojninska zadeva Bemkopf. — Za popravila v mestnem gledališču. Maribor, 4. decembra 1923. Danes Se je nadaljevala XII. redna Seja občinskega sveta. Občinski svetniki so že zopet pozabili svojo nedavno obljubo glede točnosti, zato je mogel jih veže krvno sorodstvo. Te poskuse so zlomili razni realni činitelji, še preden so dobiLi konkretnejše oblike. Med temi realnimi činitelji pa so bili najpogosteje naši lastni ljudje, ki se niso mogli sporazumeti ali ki so komaj sklenjeni sporazum iz malenkostnih osebnih vzrokov razdrli; naši ljudje, ki so se že odnekdaj rajši pogajali s tujcem nego da bi se pobotali z bratom ali sorodnikom. G. predavatelj, učen zgodovinar in (moder filozof, nam je v predavanju opisal le en takšen poskus, da bi se na o-zemlju srednje in iztočne Evrope ter Balkana ustvarila državna konfederacijo, kjer bi imeli premoč Slovani. Podlago predavanju je tvorila zanimiva oltarna podoba župno cerkve na Črni ali Ptujski gori. Na tej podobi je pokojni zgodovinar dr. A. Stegenšek prvi razpoznal glavne osebe, g. prof. Kovačič pa je njegovo raziskovanje izpopolnil, s čemer je dobila važen zgodovinski pomen’. Podobo so dali izklesati i* kanona celjski in ptujski grofje, čijili grbe vidimo rfa nji. Preden je skioptičen aparat pokazal znameniti relijef, nam je g. predavatelj z markantnimi potezami naslikal razmere, ki so vladalo koncem 14. in’ začetkom 15. stoletja. V duhu nas je povedel v dobo, ko je v naših krajih vzrasla oblast oeljskih grofov in dosegla višek, — d asi je kmalu potem .Tasto-pila tragična ura, iko so peli nad krsto zadnjega potomca mogočne redbine: »Celjski grofje danes in nikdar več!« Celjske grofe je povzdignil mogočni Sigismund Luksenburški, ogrski kralj in poznejši nemški cesar. Dal jim je v fevd župarf otvoriti sejo še le s polurno zamudo. Poročilo župana. Uvodoma poroča župart, da je prejel pismeno zahvalo dijaške zadruge v Pragi za naklonjeni dar v znesku 1000 D, kar se sprejme na znanje. Proračun za elektrifikacijo magistralnih uradov v smislu svoječasnega sklepa znaša 38.306 D. Sklene se napeljati v vse magistratne urade električno luč, s čemur se bo znatno prištedilo na plinu, ki je dražji, kakor pa električni tok. Dalje poroča župan o nekaterih prošnjah tuk. šol za prispevke za prireditev božičnic revnim učnicem. Sklene se, pooblastiti mestni svet, da primerno razdeli v ta namen določeni znesek 20.000 D. Zupan preide na obširno pritožbo društva hišnih posestnikov za Maribor in’ okolico, ki se je po svojem predsedniku, mestnem (!) stavbeniku Julijusu Glaserju pritožilo na pokrajinsko upravo radi slabega gospodarstva sedanjega občinskega odbora. V ulogi zatrjuje g. Glaser, da jo bilo gospodarstvo pod prejšnjim režimom vzorno, sedaj pa Se pogreza občina v dolgove, nastavljenega jo preveč uradništva, podjetja so pasivna itd. Zahteva od pokrajinske u-prave, da napravi red. Zupan je skoraj eno uro čital odgovor na ta natolcevanja g. Glaserja ter s številkami dokazal, da so Vse trditve, navedene v pritožbi, ničeve. Dolgove, ki jih ima mestna občina, je prevzela od prejšnjega režima, ki je mesto tako zanemaril, da je bil sedanji občinski zastop prisiljen za odpravo nedostatkov investirati večje vsote. (O zadevi bomo obširneje poročali v prihodnji številki!) Odgovor je bil soglasno odobren. Občinski svetnik Bahun je nato prosi, naj občinski svet ugotovi, ali je on v debati o proračunu res trdil, da ima mariborska občina še premalo davkov, kakor to trdi v svojem poročilu »Straža«. Izjavil je, da sicer ne reagira na to, kar piše ta list, vendar pa gre tu za u-gled občinskega sveta. Odgovorne za to lažnjivo poročanje dela predvsem zastopnike stranke SLS, odnosno načelnika kluba SLS, dokler ne izsledi krivca. Tako lažnjivo natolcevanje mora ves občinski svet obsojati. Je to lumparija, pa naj izhaja od kogarkoli in še tem večja, ako je pisec v duhovniški obleki. Dr. Jerovšek, ki se je čutil zlasti z zadnjimi besedami prizadetega, je zahteval od g. Bahurta, naj mu dokaže, da je on prinesel v »Stražo« to poročilo, no bo pa on dokazoval, da tega ni pisal. Med sooijalisti in klerikalci je nastalo hudo prerekanje, kateremu je napravil konec županov zvonec. Poročilo odsekov. I. odsek (poročevalec dr. Rosina.): Zadeva Ivana Bernkopfa, upokojenega mestnega nadzornika, ki se je zoper u-pokojitev pritožil, je bila v vseh treh instancah zavrnjena. Sedaj se je Bcrn-kopf pritožil na upravno sodišče. Pokrajinska uprava zahteva predložitev vseh na to zadevo se nanašajočih spisov, čemur naj se ugodi. Pri tej priliki predlaga dr. Mulej, naj se svoječasni sklep radi pravnega zastopstva mestne občine spremeni v toliko, da lahko zastopa mesto občino tudi član občinskega sveta, to pa radi tega, ker je občinski svetnik najbolje poučen o raznih zadevah. Predlog je bil proti glasovom sočijali-stov sprejet. V zadevi ureditve razmerja med .mestno občino in Olepševalnim društvom se na predlog odseka sklene, še enkrat sklicati konferenco pravnega odseka in zastopnikov Olepševalnega društva. III. odsek (poročevalec dr. Mulej) poroča o nekaterih prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. IV. odsek (poročevalec obč. svet. Tomažič) poroča o potrebnih popravilih v Narodnem gledališču in se v to svrho dovoli kredit v znesku 6000 D. Popravila pri pogrebnem zavodu se odlože na prihodnje leto, ker niso tako nujne narave. Na predlog občinskega svetnika Balin na se pooblasti V. odsek, da izdela reformo klavniškega reda in regulira klavniške tarife. Ob pol 11. uri je župan zaključil javno sejo, nakar so je nadaljevala še tajna seja. i vso Hrvatsko Zagorje in Medžimurje, tako da je njih oblast segala nepretrgoma od Koroške do Zagreba, — Na sedanjem! Hrvatskem je takrat gospodovalo med seboj sprto plemstvo, ki je bilo večinoma v stranki napuljskega kralja; žalostna zasluga njegove negativne politike je bila, da so Italijani dobili pohlep po naši zemlji, zlasti odkar je bil Zader prodan Benečanom. — Bosna je bila takrat središče narodne politike. Na reliefu v Ptujski gori je vpo-dobljenih več članov bosanske vladajoče rodbine, med njimi Tvrdko, Ostoja in Hrvoje. — Dalje se nahaja na podobi portret sina v bitki na Kosovem po'ju padlega srbskega kralja Lazarja, ki mu je bilo ime Štefan Lazarevič in ki je tudi iz »inata« postal vazal turškega sultana. Tako so na podobi zastopniki raznih jugoslovanskih dežel in plemen, a tu vidimo tudi portret poznejše poljske kraljice Ane Jagolonske, ki je bila sorodnica Celjskega grofa Hermann. Ker je bil Sigismund sin češkega kralja Karla III., so na sliki zastopani tudi Cehi. Ako ne bi bilo neprestanih intrig, nesloge in medsebojnih bojev, bi se pod Sigismundovim vodstvom razvila velika država, ki bi lahko uspešno odvrnila turško invazijo in zasukala zgodovino slovanskih plemen v docela drugo smer. Ker se je mogočni Sigismund poročil z Barbaro Celjsko, bi ooljski grofje kot predstavitelji našega naroda imeli v tej samo sluteni državi veliko vlogo. Tako pa je šlo vse narazen in nejasne obrise nove države je zabrisala zmaga Habsburžanov. Zakaj je niška pivovarna Laško v druge roke? Celje, 1. decembra. Nisem so zmenil za razno čenčarije, ki so se vršile ob priliki prodaje delnic pivovarno Laško po gostilnah, kavarnah in ob zaključku krokarlj po gostilniških kuhinjah. Ko sem pa tild šal, da so je ob priliki zadnjega sestanka J. D. S. izrazil o tej zadevi vcleugledni politik na podlagi popolnoma krivih informacij, sem se odločil pojasniti merodajne vzroke za prodajo delnic imenovane družbe. Delniška pivovarna Laško je bila e-dino čisto slovensko podjetje te vrsto. Ustanovljena jo bila iz čistih nacijonal-nih nagibov. Boj za obstanek, ki ga jo prestala pred prevratom, je bil trd in’ bili sp momenti, ko je štaba družba tik j konkurza. Vsega tega ne bi bilo, ako bi . Slovenci bili res tako zavedni, kakoršnoj Na podobi v Ptujski gori vidimo portrete Sigismunda, mogočnega celjskega grofa Hermana, njegovega sina Friderika, znanega po tragični ljubezni Veronike Deseniške, Hermanove zete, več balkanskih in drugih knezov, škofe in kardinale, ki so bili v tistem času važnega pomena za naše kraje in mnogo drugih historičnih oseb, ki so v ozki zvezi s tragedijo celjskih grofov koncem 14 in začetkom 15. stoletja. Podoba na Ptujski gori je velevažna priča naše davne preteklosti. Ljudje so ostali taki, kakršni so bili J — s to aluzijo na sedanjost se je g. pre-! davatelj bližal h koncu veleznnimivega predavanja. Nesloga, domače razprtija in razne človeške slabosti so pač še da-i nos važen činitelj v političnem življenju j in često določajo baš one zgodovini na- j rodov, in držav drugo smer, nego so jo ' želeli in pripravljali oni, ki so hoteli ljudstvu dobro. Treba je, da si izkušnje naših davnih prednikov predočimo tudi v današnjih razmerah! Podali smo zgolj nekoliko kratkih beležk iz predavanja g. prof. dr. Kovačiča, kor nam je v naglici in na tem mestu nemogoče, zajeti celoto in podati tako jasno in pregledno sliko zamotanih dogodkov iti pojavov v dobi kralja Sigismunda in grofa Hermana Celjskega, kakor jo je podal g. predavatelj. Mislimo, da storimo prav, če vsakemu zani-mancu toplo priporočimo predavateljevo razpravo v 2. snopiču 17. letnika »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, kjer najde tudi uspeli posnetek ptujskogor- 6kpgq*reLiiefa. je njih ogorčenje ob prodaji delnic bi uvaževali pri odjemu domača . P°J‘ jetja vsaj toliko kakor tuja. Žalibog j® slutil že marsikateri slovenski producent, da je dobilo na domačem trgu tuje, slabše blago prej odjemalce, kakor domače boljše — ker tiči v Slovencih še vedno nezaupanje do lastne sposobnosti« Po prevratu je bila izločena tuja konkurenca. Splošno se jo sodilo, da bode sedaj proevitalo domače pivovarstvo. Vsled tega so hitele vso domače pivovarne razširjati in spopolnovati 6voJe obrate in so zainvestirale velike kapitan le. Zgodilo se je pa baš nasprotno. Vsled splošne draginje je padel konzuffl piva tako silno, da more potrebo piva na Slovenskem kriti ena sama izmed treh velikih obstoječih pivovarn. Savinjska dolina jo n. pr. pred prevratom rabila 30.000 hi na leto, sedaj jih radi samo 3000 hi. V istem’ razmerju se i0 zmanjšal konzum piva tudi drugod, r*4 zun v velikih mestih. Na deželi ja i*4 podrinil sadni mošt in vino skoro popolnoma pivo, le velika mesta z večjim tujskim pronietom so še ostala tržišča pivo. Vsled tega se je razvil še vse o* strejši konkurenčni boj med obstoječimi pivovarnami, kakor se je bil pre® prevratom. Vsaka pivovarna je mora1* iz konkurenčnih ozirov vzdrževati tudi v majhnih krajih svoje zaloge, ki se niso rentirale vsled premalo oddaje piv* Produkcijski stroški in davki so rastU leto za letom. Trošarina na pivo zna-9 pro hL 500 Din, pridobninski davek * autonomnimi dokladami pa znaša p®V4 prečno 130% od letnega čistega dobičk* Toliko časa, dokler je bilo mogoče vse ^ prenesti na konzumenta, je bilo mogcc® shajati. Ko pa je bil dne 15. s ep te m hr t. 1. povišan železniški tarif za pivo V04 novno za 100%, je bilo jasno, da tega 1^ viška ne prenesejo več pivovarne c dosedanjem poslovanju. Ako bi pivo4-'9** no povišale ceno za pivo, bi še bolj P®* del konzum, kar bi zopet povišalo Pr<** dukcijeke stroške piva. Tovorni na * pivo je bila še pred tem poviškom ta* visoka, da so bile pošiljatve z najeti**1® vozniki, ki, kakor znano, niso ravno V°* ceni, še vedno za eno tretjino cenejŠ* kakor po železnici, Žalibog se more P®4 šiljati pivo z vozovi samo v bližnje k tuje. Z gotovostjo trdim, da bi v dveh tih, če bi se položaj ne izpremenil, P1* vovarna Laško in pivovarna Union k® najhujši medsebojni konkurenti nji Pr šli obe v zelo mučen položaj radi u&vfl d enih o kol n osti. Lastniki pivovarn Urtiorf so situacij dobro slivatfli in so že leto dni nakuP^ vali naše delnice od posameznih de'*/ čarjev. Skupili so jih toliko, da jim } manjkalo le še tritisoč komadov del'' do nadpolovične večine. V tem trenil*, pa je dala Ljubljanska kreditna bal*' kot fiuancijski zavod pivovarno ž9 eiu z dopisom na Celjsko Posojilnico od septembra tl. oficijelno inicijativo fuzijo s pivovarno Union. Po njen1 predlogu bi naj dosegli delničarji PjV^ varne Laško za dve svoji delnici eno d*' , ^ j. j* nico pivovarne Union. Večina delm®*^ jev se je pa odločila uvažujoč zgoraj navedene momente, prodati svoje dela*0 proti gotovini in je to tudi storila s ’ da jih je prodala direktno Kreditne® ^ zavodu v Ljubljani, kateremu je že P^ prej prodala med drugimi tudi Jad,a!V ska banka okoli 2000 komadov delni® J s katerim je sporazumno že dolgo F1 delovala Ljubljanska kreditna ban . na fuzijo teh podjetij. Znano mi j« ^,lC ’ da je Kreditni zavod po sklenjeni Kuj\ čiji z delnicami ponudil Ljubi jan5 kreditni banki polovico kupljenih nic, kar pa jo leta odklonila. ra4 Ob prevzemu Delniške pivovarne • ško so pregledali njene obrate pivova^ ski strokovnjaki, gg. prof. pivovar«^ akademije na Dunaju Jalovec, ravni1®^ Nowiklowsky in ravnatelj Ernst. Vsi se izrazili zelo pohvalno o vseh naPa vah, o vzornem redu, o organiza®*-^ kupčije in so dali s tem vodstvu e 1 res merodajno spričevalo in zadoščenj ^ Nova uprava namerava vzdrževati ®br? v Laškem v polnem obsegu in tudi ° dTŽati nastavljence v svoji službi, žila pa bo zaloge v krajih, kjer obstoji dosedaj Delniška in Unionska zaloga ^ bo s tem prištedila milijone letno režijah. mSL. To je čista resnica, zakaj je prešla Delniška pivovarna Laško v druge roke in naj javnost ve, da so se gg. Roblek, dr. Karlovšek in podpisani s težkimi srci odločilj za ta korak, ker so delovali pri podjetju z ljubeznijo do stvari in’ so vslcd tega prenašali leta in leta javnosti nepoznane skrbi, Jožef Smeirtnik. Sokolstvo. F. C. Sokol, kdo si — in kaj hočeš ? (Dalje). Ako vzame utrujen človek požirek opojno pijače, ga res v trenutku navda občutek, da jo močnejši. Ta omama, to nasledilo, to goljufanje samega sebe je dandanes vobče prešlo v življenske potrebščine; saj ima že med takozvano inteligenco dovolj pristašev. Po požirku slivovke ali vina jo trenutno res postal močnejši. Alkohol mu je kot brza tekočina hitro prešel v kri, šinil v žile in živce, pognal kri po telesu in njegovih tkaninah. Žila bije hitreje, postane mu toplo in čuti se svežega. Prav tako, ka-ikor če udariš utrujenega konja z bičem, da potegne tovor če* breg. Zaradi udarca pač ni konj močnejši, ampak napel je le zadnje moči, da še potem hitreje o-maga. Ali ni s človekom enako in ne pojema že v kratkem času zopet, in ne sega že zopet po »bajni« steklenici, da se okrepča? V starih časih je stal poleg delavca in kmeta grajski birič z bičem v roki, da ožvigne vsakega, ki bi zastajal ali pešal. Danes, ko ni več biričev, ko smo, kakor pravimo, svobodni, danes si tisti, ki se je prej upiral biču, sam jemlje bič s seboj, da se žnjim pretepa. To moderno suženjstvo je stokrat hujše, kakor je bilo pod grajščakovo knuto.— Grajski bič je žvižgal po hrbtu delavčevem, mu zadajal zunanje telesne bolečine; ta bič pa bije in ubija delavca telesno iri duševno, ubija in biča njegovo ženo, otroke, stariše, sorodnike; ta bič biča ljudstvo, narod, državo. Moderni sužnji, kje je vaša revolucija? Kje so vaše srajce? Kje sedi demon, da ga pobijete na tla? V vas samih, v vaši strasti! Ni ga večjega suženjstva na svetu, kakor biti suženj samemu sebi! Ali je to moč, ali je to sila, ki vam jo daje alkohol? Ironija! Proč z njim, orožje v roke! Volje in zavednosti je treba! — Tečna in zdrava hrana, mleko, voda in počitek je tvoja moč. Pes se brani alkohola, še požrešna svinja beži pred njim. Zakaj? Saj ji že njeni telesni čuti, njen želodec to povedo. Ti pa, homo sapiens, hočeš biti bolj učen in modrejši, pa piješ alkohol, ker daje moč!? Pravijo, da alkohol koristi, daje zdravja Pojdimo za njimi in našli bodemo njegovo zdravje! Želodec toži, da ima nahod, težko prebavlja; jetra, obisti, srce se zavijajo v tolšče, odebele, se povečajo (pivopivci imajo vsled tega sodčaste trebuhe); lica so napihnjena itd. Radi odebelenja ne morejo jetra ne isrce pravilno delovati; posledica: jetrne in srčno bolezni. Alkohol divja po tankih žilicah; nežna stvarca poči, kri se razlije, mi pa pravimo: kap ga je zadela. Alkohol ga je zadel! Alkohol pridivja v možgane, začne se revolucija. Človek začne noreti, kričati, kolovrati, postane brezavesten, jame se prepirati, alkohol potegne z njegovo roko nož, revolver — ha, kultura! — uboj, ječa, norišnica, mrtvašnica! Doma pa pomanjkanje, stradanje, beda, revščina, solze, žalost, sramota. Hiša, polna rdečih nageljnov, hiša zdravja in veselja, hiša tihe sreče in zadovoljnosti propada, se predaja. Tujčeva peta tlači grudo in polja, ki jih je zavrgel nesrečni sin nekdaj srečne matere. Da, alkohol koristi, a ta korist je naše večno prekletstvo! Nero, grajščakiin Turki, ali se ne veselite na onem svetu, ko vidite, da imate zvestega naslednika, ki vas stokrat nad-kriljuje? Suženjstvo, ali si res večno? Alkohol »razvedri človeka« (?) Ko se Prikažejo na jasnem nebu temni oblaki, ko ga bol in tuga režeta v dno duše, ko hodi sam in' zapuščen ter išče leka svojih ran, išče razvedrila, veselja, zabave, hrepeni po nečem, s čimur bi pokril britke spomine in bol, pa se umi ponudi zvest tovariš na pot — alkohol in vodi kakor Mefisto Fausta, Pa gre ter veseljači iri pije, pije na veselje in žalost, ogreva si mrzlo srce z alkoholom; rumi in likerji mu strežejo, on pa pozablja, pozablja vso, se potaplja v blažene sanje; nov svet vstaja pred njim, veš drugačen, veselejši, živejši, lepši. Pa stiska roko svojemu novemu tovarišu in sklepa ž njim neomajno prijateljstvo iti udanost. Toplo mu postaja, greje ga, vso greje — on je kralj med kralji — In zahrežčala je godba, zacvilile so piščalke in ves ta kaos se dvigne, prepeva, raste, kipi, se vrti, pada, vstaja, objema »se, potaplja vse, greje, vžiga. To je veselje, to je življenje! Pozabiti, živeti! Zaiskrile so se motne oči v divjem vrtincu, poskočilo je srce, da je zaječalo; zakrilile so roke v življenje, da ob-držo nekaj, kar plava v zraku, da ute-šijo bol in jezo, da jo potope, da plavajo v tem vonjavem vzračju, ki diči po življenju, uživanju in rajanju. Alkohol, ti si naš in mi smo tvoji! In to veselja ter vina pijane oči, ta prijatelj alkohola ni videl več, ker veseli alkohol ga js preveč prevzel. Takrat je šla mimo procesija, izgnanci v Sibirijo. Pozabljeni in utrujeni, v duši žalostni iri zaničevani so šli, ker so morali iti. Prijatelj, ti strmiš in oledeniš, ko si vendar vroč in razgret; ali se bojiš, da boš zmrznil v snegu in ledu, ali mogoče poznaš te prikazni? Pozabil si vse in pozabljeno odhaja... Tvoja poštenost, možatost, pogum in zvestoba, tvoja volja, tvoj značaj, tvoja moč in lepota, tvoje zdravje — tvoja prava sreča, vse gre, vse odhaja, ker mora iti. Alkohol je vse obsodil — tvoj prijatelj — in pognal v pregnanstvo. Z molkom in žalostjo gredo, le vest te še kliče. Kaj trepetaš? Se obotavljaš? Ali ne čaka tudi tebe pot V Sibirijo? — A že pristopijo tovariši, ki so vse pozabili, in alkohol govori z mogočnim glasom: »Bodi mož, drugače nisi naš! Vzemi me, pokrepčaj sie in raduj se z nami!« Še minuta, še sekunda — iti kocka je padla. Življenje, radost, uživanje in rajanje! Pozabiti. Razlila se je noč in zvezde so migljale na nebu. V tihem miru iti v blaženem spavanju so žarele in sanjale o svoji lepoti, o lepoti, ki je visoko nad zemljo... Prišel je dan, beli in jasni dati, dan, dan dela. O prijatelj, zakaj pa si potrt in žalosten, obupan in bolan? Saj si vse pozabil? A glej, že pride zopot Mefisto v obliki alkohola: »Vzemi me!« In vzel ga je. Zopet je pozabil. Bil je vesel. Prišla je noč, prišel je dan in zopet žalost, jeza, obup, pijače, uživanje, veselje. Šlo je tako naprej, dokler niso zarožljale jetniške verige, ali pa zapeli zvonovi... Res, alkohol te ja razveselil, ti privezal dušo na veselje in življenje, a tvoje veselje so bili zarez-ljaji ječarjevih vezi v tvojem telesu ali udarci grud, ki so padale na tvojo rakev. Alkohol te je grel, tako te je grel, da si oledeneL O alkohol, ti si naša bol! Ni čuda, da se Sokolstvo trudi v prvi vrsti, da ubije alkoholizem — brezumno pijančevanje v ljudstvu. Njegova pot pa ni usmerjena v gostilne, da dela tam reforme in pridiguje pijancem in veseljakom; to bi malo zaleglo ali pa nič. Njegova pot gre v telovadnico in potom telovadbe ter prosvetnega dela vzgaja nov rod boljše bodočnosti. Počasna je ta pot, a trajna je. Uspehi ne izostanejo. (Kon''v nrh.) o Proslava iO-lefnice obstoju Si.; ibarske Sokolske župe bo nov dokaz, da naše obmejno Sokolstvo pozna pot, ki jo mora hoditi v dosego svojih ciljev. Z delom hoče ovenčati ta jubilej in bo na akademiji 8. tm. v Goetzovi dvorani pokazalo uspehe svojega tihega, a neumornega dela v telovadnici. Vse, kar čuti sokolsko in ljubi vzvišene sokolske ideale, mu bo dalo s svojo navzočnostjo na akademiji pobudo k vztrajnosti tudi za naprej. o Odbor Sokolskega društva v Mariboru opominja svoje članstvo, da poravna do 15. dec. 1923 še zaostalo članarino za poslovno leto 1923. V smislu sokolskih pravil mora društvo članstvo, ki ne poravna svojih obveznosti napram društveni blagajni, črtati iz imenika članstva iri jim odvzeti sokolski znak. Uradne ure so ob nedeljah ob 10. do pol 12. v društveni pisarni v Narodnem domu. — JZdravoL o Dramatični od šole Sokola v Studencih vabi tem potom vse one, ki bi :meii veselje za sodelovanje pri predstavah, da se čimpreje zglasijo ali osebno v Sok. domu, ali pa pismenim potom na naslov društva. Dobrodošel vsak, posebno pa oni (gpdčne in gospodje), ki bi event. prevzeli tudi večje vloge. o Najprimernejše darilo naši deci tako za Miklavža kakor tudi za Božič so brez dvojbe B. Ncmcove »Češke pravljice IL«, ki jih slovenski mladini pripoveduje dr. Pivko. Zabavna knjiga z mičnimi, fantazije polnimi pravljicami, katero je izdalo naše sokolsko društvo, se dobiva za malenkostno svoto pri istem ali pa pri naših slovenskih knjigo-tržeih. Stariši, sezajte pridno po njej! Ugajala bo gotovo pa. tudi dr. Pivka knjiga »Telovadne igre I.«, ki je izšla in se dobiva istotam. g8eda§iš£e. REPERTOIRE: Sreda, 5. dec. Zaprlo. Četrtek, 6. dcc. »Magdalena«, ab. D. (Premijera.) Petek, 7. dec. ob 15. uri »Rodoljubcis, izv. Dijaška predstava ob znižanih cenah. Dijaška predstava. V petek 7. dec. se vprizori druga predstava za dijake v tej sezoni. Uprizorili se bodo »Rodo-Ijubci«, komedija v petih dejanjih od Sterija Popoviča. Komedija nam slika rodoljubce, kakršni ne smejo biti. Pa-trijotizem fraz je najslabši in najškodljivejši mrčes za domovino. Igra se v originalu tj. v srbohrvaščini. Cene so znatno znižane. »Magdalena«. V četrtek, 4. dec. bo premijera Thomove ljudske igro v treh dejanjih »Magdalena«. Ta ljudska igra je zasnovana na močni, dramatično zelo učinkujoči podlagi. Gre namreč za kme-tiško dekle »Magdaleno«, ki se je v mestu izpridila. Vse dejanje se plete okoli nje oz. njenega življenja. Problem nemorale, ki je bil sicer že tisočkrat ;n tisočkrat obdelan, je za ljudsko igro gotovo nekaj zanimivega. In Thoma je znal to snov obdelati z močno, pretresljivo dramatičnostjo. Po daljšem času nastopi v naslovni vlogi (Magdalena) gdč. Kraljeva. Večje vloge so šo v rokah g. Tepav-ca, gdč. Sturmove. Dalje nastopijo gdč. Petkova, gg. Grom, Kovič, Harastovič itd. Režira g. Kovič. Gg. abonenti se naprošajo, da plačajo zapadle obroke na;ldal;ie do 10. dec. Ker ja ostala subvencija vkljub večjim režijskim stroškom stara in grozi po Novem 'letu celo znižana subvencija, je gledališču denar dvakrat potreben, posebno, ker ima več nujnih obveznosti. 1. december je tretji obrok ter plačajo torej gg. abonenti-neuradniki tretjo četrtino, a gg. uradniki tretjo osmino abonmana. □□ODDDDDDaDD □ o □□□□aDnnDnoi' ČEZ NOČ BO VSE BOLJŠE, čo volite nas klcrikalce, tako so vpili klerikalci pred volitvami 18. marca. A DANES JE VSE SLABŠE! Doma pač SLS — tigri rjovojo proti Boogradu in centralizmu, v Beogradu pa ponižno mahajo z repkom, pohlevno pobirajo drobtine za katoliško duhovščino in polovične vožnje za orlovske z H e. AVTONOMIJE NI, .DAVKI SO VEČJI, NAŠI FANTJE ŠE VEDNO V MAKEDONIJI: Ali so to obljubljena nebesa? ommcmnaciD □ □ aononanenonn sti, zdaj pa šo uvedene takse tudi za vse ostale kazenske zadeve. Po tar. štev. 19»} mora plačati »za papir itd.« obdolženec, to je tisti, proti kateremu se je sodno postopalo, posebno takso, ki se ravna po višini prisojene mu kazni Ta taksa znaša 50 Din. za kazni do 3 mesecev oziroma odgovarjajoče denarne kazni, 75 D za kazni do 6 mesecev, 100 D do onega leta, 150 Din do 3 lot, 200 Din do 5 let, 250 D do 7 let, 300 D do 10 let, 400 D do 15 let in 500 D za kazni nad 15 let. Obsojenec mora to takso plačati v kolkih, kakor hitro postane sodba pravomočna, sicer se eksekutivnim potom iztirja Ista taksa so plača tudi za sodbe v) višjih instancah. Za prošnjo za »ponovno sojenje«, to je obnovo postopanja določa tar. št. 195 50 oziroma 100 D, ki jih je treba plačati v naprej, to je v kolkih nalepiti na predlog. Za »vsako nezadovoljstvo«, to je za vse pritožbe in vsklice na vsklicno sodišče je določena taksa 50 D, na apela-cijsko sodišče (stol sedmorice) pa 100 D (tar. št. 196). Tar. štev. 197. določa za predlog, naj se izpusti zaprti obdolženec iz preiskovalnega zapora, pri okrajnih sodiščih' 100 Din., pri okrožnih sodiščih pa 300 D, ki jih je treba plačati naprej. Ako se je taka prošnja zavrnila, se taksa seveda ne povrne. Predlog, s katerim se odkloni kazeri-Ski sodnik, mora biti po tar. štev. 198 kolkovan s 50 Din. Ako je bil obdolženec oproščen radi pomanjkanja dokazov, plača polovico takse, določeno za obsodbo ter sodišče določi višino kazni, ki bi ga najbrž zadela, če bi bil obsojen. Isto velja za vse druge slučaje oprostitve in ustavitve kozenskih poizvedb oziroma preiskavi, ako je dotičnik na kakoršni si bodi no-, zakonit ali nepravilen tiačin povzročili kazensko postopanje. Posebna določila veljajo za zasebne obtožbe, na primer radi razžaljenja časti. Po tar. štev. 194 je treba prilepiti že na tožbo kolek za 50 Din. kot takso za obsodbo; v slučaju obsodbe na višjo kazen od 3 mcseoev mora obsojeni plačati dotično razliko. Razen tega se morajo vse takse v zasebnih obtožbah plačati naprej. Vse dosedanje pristojbine, ki niso izrecno izprem!enjene ali odprav* ljene, veljajo še naprej. Zakon in pravilnik o taksah določata nadalje, da noben uradnik ne sme urad* no postopati na podlagi vlog, ki niso nič ali pa nezadostno kolekovane, sicer plača sam kazensko takso in je disciplinar. no kaznovan. : jDS. fNSove takse v sodnem kazenskem postopanju. Novi zakon o taksah, ki Je ▼ veljavi od 15. novembra je prinesel novost, katere do sedaj nismo poznali. Dočim 30 bilo poprej po kazenskopravnem redu vse kazensko postopanje pristojbin prosto, je cesarska naredba o sodnih pristojbinah uvedla leta 1915 pristojbine za kazensko postopanje na podlagi zasebne ■ufeto.ž.1 to j.e iglasti m lazžaljenje ča- Sestanki JDS v gornjegrajskem okra« ju. V nedeljo 16. tm. dop. se vrši sestanek JDS v Gor. Gradu, popoldne okr. sestanek v Zadretju, zvečer sestanek vi Mozirju. Okrajni shod JDS v Šoštanju, ki bil se imel vršiti 8. tm, je preložen na 16. dec. in se vrši ob 10. uri dopoldne pri g, Iv. Kunstu. Okrajna konferenca JDS v Šmarju pri Jelšah se vrši v nedeljo 9. tm. obl 2. uri pop. pri g. Ferlincu. < liered sodišča. IZPRED CELJSKE POROTE. , V torek 4. dec. se je imel zagovarjati Anton Pšeničnik, pos. sfn iz Piršeabregal pri Brežicah. Obtožen je bil, da je v, no. či 19. na 20. sept. pri kožuhanju y prepiru udaril z nožem Martina Žitnika tl desno oko, da je oko izgubljeno. Pše. nični k se izgovarja s silobranom in se je razprava preložila v svrho zaslišavanja novih prič. 22-letni rudar Franc Pirc iz Senovega pri Rajhenburgu je bil obtožen, da je 10. sept. v pretepu z nožem ranil La* boharja tako, da je ta drugo jutro umrl. Obsojen je bil radi težke telesne poškodbe na 10 mesecev težke ječe. Film. I. Mariborski bioskop. Od četrtka, dne 6. decembra do nedelje, dne 9, dec. se predvaja kolosalna cirkuška drama v; 6. činih, »Rdeči jahač«, s Ferri Andro t glavni vlogi. Znižanje neveljavno. Mariborske vesti. i Maribor. 6, decembra 1923. JF sm Kaj ljudje najraje čitajo? V mar tiborsfci »Ljudski knjižnici« imajo med drugim! 55 knjig Karl Mayevih romar jnov. Minulo nedeljo pa so bili že vsi izposojeni, čeprav so jih dobili v knjižnico šele pred tednom. Ravno tako težko jje dobiti drugo večje romane, kot^ na •pr. Zolajev »Polom«, čeprav jih ima knjižnica 6 v zalogi, nadalje Dostojevskim evi »Besi«, Finžgarjev »Pod svobodnim! solncem’« itd. Najbolj pa se vsi trgajo za Sienkiewiczeve romane, po-feebno »Z ognjeml in mečem« gre naravnost oz roke v roko. Prevodna literatura y slovenskem oddelku je večinoma vedno zunaj, ravnotako slovenski klasiki 'Jurčič, Tavčar in1 Trdina, ki jili ima knjižnica seve tudi v več izvodih. m Električni pisalni stroj v Marifco- 1 ru. Kakor smo že poročali, razstavi tvrdka Ant. Rud. Legat, trgovina s pisalnimi stroji, tukaj, pisalni stroj z električnim pogonom v svojem zasebnem učilišču, Maribor, Vrazova ul. 4. Zanimiv pisalni stroj se še lahko ogleda v Bredo dne 5. in četrtek dne 6. tm, od 9. do 12. ure dopoldan. m Mestno kopališče. Občinstvo se opozarja, da ostane kopališče v soboto dne 8. decembra radi praznika zaprto. ■Radi tega bo tudi tekoči teden parna kopel j v torek, sredo in petek za gospode, y četrtek pa za dame. m Restavracija »Narodni doni« ima IBa razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube irt obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. m Miklažev večer Sokola v Mariboru se vrši dne 5. tm. v Narodnem domu. Začetek ob 20. uri. Ob pol 21. uri nastop Miklavža s spremsvomi in razdelitev daril. Ob 22. uri začetek plesa. Darila se Sprejemajo v sredo, 5. tm. od 16. do 19. ure v društveni sobi v Narodnem domu. Naslov mora biti jasen. Vsa darila se morajo po oddaji opremiti s sokolskim kolkom polD. Vstopnina na Miklavžev večer 10 D za osebo, rodbine do 4 članov 25 D. Dvorane bodo zakurjene. Za jestvine in vino je poskrbljeno. Udeležite se v obilnem' številu. m Brivnice na praznik in v nedeljo. Strokovna zadruga brivcev, frizerjev itd. za mariborsko oblast sl. občinstvu uljndno naznanja, da so brivnice in 'damske čeaalnice v Mariboru v soboto dne 8. decembra (praznik) izjemoma do 4. ure popoldne odprte, v nedeljo pa kakor navadno zaprte. m Poravnalno postopanje o imovini tvirdke »Jug«, trgovine z lesom v Mariboru, je uvedeno in je narok za sklepanje poravnave določen na 27. dec. tl. m' Vlak povozil vojaka. Včeraj popoldne krog 17. ure je nesel vojak 45. pešpolka Omar Folič svojim na straži Wa železniškem mostu stoječim tovarišem večerjo. Cez most je v tem trenutka privozila lokomotiva vlaka št. 36, ki se ije vračala z glavnega kolodvora v kurilnico. Iz neznanih vzrokov je prišel vo jak pod lokomotivo, ki mu je odrezala obe nogi in dlan desne roke. Težko ranjenega so prepeljali v vojaško bolnico, kjer se bori s smrtjo. Zdravniki imajo malo upanja, da bi ostal pri življe' »ju. Srn Tatvifie v delavnicah južne želoz-Silce pred sodiščem. V petek dne 30. nov. tL so se zagovarjali radi tatvine bakra V delavnica južne železnice pred tukajšnjim sodiščem delovodja Alfonz Brau nitzer in bakrar Tomaž Tomažič. Alf. Brauiiitzer Je bil obsojen na 4 mesece zapora, Tomažič pa na 2 meseca. Ta Brau-nitzer je tisti, ki je leta 1914, ko so gonili žandarji zavedne jugoslovanske ljudi v zapore, pripeljal en oddelek delaVfliške požarne brambe v službi ha koroški kolodvor, da so mogli pri vlaku našim žrtvam v obraz pljuvati. Da je ta človek delovodja v delavnici juž. žel., ni' nič čudnega pri naših razmerah. m! Knjige, leposlovne ln znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezi kili, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Na rodni .dom I« ------------- Gospodarstvo. Ustanovna občni zbor Pokrapnske zveze vinogradnikov za Slovenijo. 2o skoraj tri leta se vrše priprave za Robert Keša- veleposestnik pri Sv. ustanovitev Saveza vinogradara kralje- j Bolfenku pri Sred. o. D.; vino SHS, ki naj bi združil vse vino-' Jože Nemanič, posetnik in narod, posla-gradnike naše države v močni ni’ trdni; nec v Želebju pri Metliki; organizaciji; Minulo nedeljo dne 2. de-; Lovro Pctovar, veleposestnik v Ivanj-combra t. 1. se je vršil v Mariboru v, kovcih; Narodnem domu ustanovni občni zbor * Alojz Supanič, posestnik v Vajgnu pri zveze vinogradnikov za Slovenijo, kij Jarenini; tvori pokrajinsko organizacijo Saveza: Franjo Zebot, posestnik irt narodni poza Slovenijo. Zborovanje je bilo kljub • slancc v Mariboru; slabemu vremenu jako dobro obiskano.! Fric Zemljič, veleposestnik in vinski Navzoči so bili delegatje iz mariborske- trgovec v Ljutomeru; ga, ptujskega, šmarskega, ormoškega o- Srečko Robič, župan in posestnik v Lim-kraja, nadalje zastopniki vinarskih dru- bušu pri Mariboru; štev Sv. Bolfenk, Gornja Radgona, Petar Miovič, posestnik v Mariboru. Brežice, Ljutomer, Novo mesto, Mokronog, Radeče, Rogatec, Krško in Bela krajina. Pokrajinsko upravo, oddelek za kmetijstvo jo zastopal ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, gosp. Občni zbor je soglasno sklenil sledečo RESOLUCIJO; Pokrajinski' Savez jugoslov, vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru je na svojem ustanovnem občnem zboru Zborovanje jo vodil in otvoril pred-; dne 2> dccombra 1923, na katerem je bilo sednik pripravljalnega odbora, gosp.* zastopanih 14 krajevnih vinarskih dru-vinarski ravnatelj Puklavec, ki je v j gtev iz cele Slovenije s skupaj 838 člani-svojem govoru opozoril, na težko krizo,] vinogradniki) sklenil, pridružiti se za-ki vlada na vinskem trgu in grozi se htevam vin< in sadjarskega odseka km hujše v bodočnosti, ako v zadnjem tre nutku ne pride odpomoč. Naglasil je, da vlada za to vprašanje, ki je vitalnega interesa za vse naše vinogradništvo, ne kaže nikakega zanimanja, kar je ponov-j via Za izvrševanje gostilniškega obrta je potrebno: 1. lokalno mehansko ali kafan sko pravo, to so predpisani prostori, v katerih se izvršuje obrt. Dovoljenje izdaje minist, po zaslišanju lokalnih čini-teljev. Za to dovoljenje znaša taksa v, Mariboru 3000 D, v krajih nad 2000 prebivalcev 2.500 D. drugod pa 2000 D. Ta pravica se ne da prenesti na drugo poslopje in ugasne, če se v treh mesecih he prične s točenjem ali preneha za več kakor mesec dni. 2. Osebno pravo, to je da ima imejitelj pravico, da se sploh sme baviti z gostilniško obrtjo. 3. Pravo za točenje pijač, ki ga izdaje finančna ob- KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. --* * -- 1 IH. IIBHII« ■ l'~ *■_ KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. Sg PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJiGOVEŽKO STROKO SPADA« JC5ČADELA. IZVRŠBA SOLIDNA I CENE ZMERNE I a mmmmm S Majlepše božično m novo- ^ ^ Setno darilo so ^ • št® nipiij© § K!S!BB»|gBBBE»RIBEHHHBM0a0!3HBieEHH!EHHlSa!SHH5?a Naj lepša Miklavževa in božična darila se kupi danes v veletrgovini papirja in knjigarni g | Vilko Weixi, f jB Omenjena tvrdka nima danes /e največje zaloge B” v vseh pisarniških m drugih papirnih predmetih, •§ ampak ima tudi eno na/lepše urejenih knjigo-Mj veznic ter edino papirno industrijo v Mariboru. iJj Zato je zmožna vsake prodaje najsibode na dro- gj j| bno aii debelo brez konkurence z največjo izbiro. g S Uglejte sl na novo urejene izložbe ter tud) m navedene cene. EffiHEEQfflBi3KEMSS0l3ninSEE!ilSEIIS!33Ki2JEH5!3iaEH;0BBIEa testnih izdelkov za spalne in lepilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drog. Vetrinjska ul. 2. 1624 Akviziterje za nabiranje insc-ratov za „Mariborski Adresar“ sprejme informacijski biro „Maratsn“. 2702 4—4 Iz kavčuka v vsakovrstni izpeljavi, ki jih izdeluje y najkrajšem času, po potrebi v 24 urah F. ZIN AUER, MARIBOR Aleksandrova cesta 45 (nasproti glav. kolodvoru). Istotam se dobijo blazinice in mazila v vseh barvah, vsakovrstne tiskarne, manjše za otroke, večje za trgovce, pisarne, društva in oblasti. Nadalje numeratorji, pečati ter napisne tablice na ema;lu, pločevini in steklu. 2729 daril® sa mm kupite v največji izbiri najceneje pri — 2165 po tudi r.ajiepf a blaeo za oblake, kakor sukno, H!a5evino, volneno blago, piavina, cefir, §ifcn, platno, Izgotovljeno obleko, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odojo itd. se dobi prvovrstno pri I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. uh 'vks (določen lokal iti osebe in se ne da pr ene-! sti na druge. Točenje so razlikuje na j (drobno in debelo. Pri drobnem sme pro-, pajati vsako količino, pri debelem pa le • (nad 50 1 vina, 251piva, špirita in drugih! žganih pijač pa nad 100 1. Kazni za prestopke so zelo občutne. Iz življenja sveta. Zanimiva anekdota o španskem kralju. Pariški listi prinašajo o španskem!! ikralju Alfonzu XIII. sledečo zanimivo (anekdoto: Nedavno je predložil general Pri mo de Riviera kralju v podpis obšir-j odkriva vso dckandence in nizke erotič-’ ni seznam oseb, ki naj bi se kot državi: ne instinkte poljske aristokracije in plu-J nevarne izgnale iz države. Kralj je listi- j tckracije. Znana palača grofice Zadov-no sicer podpisal, toda prej je pristavil ske je bila preurejena v liram tezbijske imenom proskribiranih tudi svoje ime. ljubezni. Mnoge visokostoječo varšav-Ko je to zapazil španski diktator, se je ske dame so se shajale v teh prostorih; seveda silno začudil. Kralj pa mu je pn-' skoraj vsak dan ter se udajale Jezbij-jasnil, da je večina teli oseb še nedavno stini užitkom. Velika dvorana je bila1 uživala vse njegovo zaupanje in da jo preurejena v tempel Lezbijke, koje kip torej oti prav tako odgovoren za njihova: je stal sredi dvorane. Ob stenah so bili dela. De Rivieri seveda ni ostajalo dru-j razvrščeni divani, pred kipom samim zega, ket da je ves seznam raztrgal in pa mali žrtvenik, na katerem so se znži-svojo namero opustil. \ gale razne dišave. Zastrta oknainčarob- _ .. . , ... , v. , i rfu luč je dajala vsjj dvorani sliko sta- Orgue poljs ih bogataš nj. i templjev. Pred žrtvovanjem V Varšavi je policija pred par dnevi se je vršil satjrski ples v Evinem: kostu-j odkrila senzacijonelni škandal, o kate-j mu brez figovega peresa. Godba jo bila' rem govori že več dni vse mesto in ki skrita za zavesami in je spremljala me-! lodije s petjem razdražljivih Ijubavnih sujetov. Predno se je pričel pravi »obred«, je vsaka žrtev izpila čašo posebne pijače, ki so jo naziva le nebeško kapljico, v resnici pa je bila mešanica alkohola in’ raznih dišav. Pijača pa je baje bila zelo učinkovita. Dve dami, ki sta se udeleževali teh orgij, sta na posledicah unirli, ena pa je: znorela. Ko je prišla policija tej tajnosti na sled, je bila v zelo mučnem položaju, ker je šio za najvišjo dame. Zato tudi vsa imena prizadetih čuva v strogi tajnosti in tako javnost niti ne ve, kdo so one nesrečnice, ki se plačale svojo razuzdanost z življenjem. Kljub vsej tajnosti pa je javnost zvedela za bistvene dele tega škandaia in vsa Varšava govori samo o tem.