novoles
LETO IX.
ŠTEVILKA 11
Straža, 8. novembra 1971
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU
29. oktobra je občina Novo mesto praznovala svoj
občinski
praznik
Zakaj opozorilne table?
Predpisi o varnosti določajo, da mora v primeru, kjer se ne da popolnoma zaščititi delovnega človeka, podjetje postaviti opozorilne table, ki služijo za preprečevanje nezgod.
V našem podjetju stojijo te table na vseh takih mestih, kjer lahko pride do poškodb delavcev, ki delajo v neposredni bližini ali pa neprevidnih mimoidočih. Že pred samim vhodom v podjetje stoji znak, ki določa, da se po cestah v območju podjetja ne sme prekoračiti dovoljene hitrosti, ki znaša samo 15 km/h. Seveda, le kdo bo vozil samo 15 km na uro, če pa motor potegne mnogo več. Naj pa pešci pazijo in skačejo v jarke, da jih kdo ne povozi. Vse tako izgleda, da so tudi strojevodje postali vozniki svojih avtomobilov. Ker namreč tudi ti večkrat preizkušajo moč in hitrost svojih lokomotiv. Nič hudega, če bi to delali na progi izven našega podjetja. Vendar se večkrat spozabijo tudi v samem predelu podjetja in »navijejo gas do daske«.
Na križišču žage stoji opozorilo, da je prehod tam strogo prepovedan, žerjavist pa ugotavlja, da jih najmanj 50 na dan»skoči« po bližnici in si vsak misli, da ta napis ne velja za njega. Zakaj?
Na koncu parilnih jam v TVP-ju tudi stoji opozorilna tabla za prepove-
dan prehod, zaradi odlaganja hlodov in vlaka, ki vozi ob tej tovarni. Tudi tega opozorila mnogi nočejo videti. Se in še bi lahko naštel opozorilne table, ki stoje v podjetju in jih naši ljudje ne upoštevajo. Opozoril bi rad take neprevidneže, naj opuste to navado, kajti podjetje ne bo odgovarjalo za nikogar prav tako tudi ne bo nosilo nikakršnih odgovornosti zaradi morebitnih poškodb.
Ponovno opozarjamo vse, da opozorila upoštevajte!
V tako velikem lesnoindustrijskem kombinatu so nevarnosti velike in se je treba držati reda, ki ga taka industrija zahteva.
Delaj varno!
T. š.
Združitev socialnega zavarovanja delavcev in kmetov
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Novo mesto je na svoji seji dne IB. oktobra 1971 sprejela sklep, da se zdravstvena zavarovanja kmetov združijo z zavarovanjem delavcev.
Predvsem je ta sklep velika pridobitev za kmete, saj bodo od 1. I. 1972 le dobili iste pravice iz zdravstvenega zavarovanja kot delavci. Veljavnost tega sklepa pa mora še prej potrditi referendum, ki bo pred-vidoma še ta mesec.
Apeliramo na vse naše delavce, da se referenduma polnoštevilno udeleže in glasujejo za združitev in izenačitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov.
Še posebno pa glasujmo za to, ker tudi sami izviramo iz pretežno kmečkih družin in vemo kako težko je za kmeta, če zboli in mora plačevati bolnico in zdravnika.
Avtobusni prevozi
V sredo, 27. oktobra je bil sestanek med generalnim direktorjem Novo-lesa Jožetom Knezom in direktorjem »Gorjancev« Štefanom Galičem. Razgovor je potekal v zvezi z avtobusnim prevozom naših delavcev na delo in iz dela. Vse tako kaže, da se bo ta problem glede avtobusnih prevozov v najkrajšem času rešil v korist naših »vozačev«.
Kaj več o tem pa bomo pisali, ko bodo ti razgovori končani.
Samoupravni sporazum
O Samoupravnem sporazumu smo že nekajkrat pisali v našem glasilu. V prejšnji številki smo tudi objavili, da bo izšla izredna številka našega glasila, ki bo vsebovala samoupravni sporazum. Tega pa nismo mogli narediti, ker je bil sporazum prepozno potrjen pa tudi prečiščenega besedila nismo dobili pravočasno. Izkoriščamo to številko našega glasila in objavljamo samoupravni sporazum, ki naj ga preštudirajo vsi člani našega kolektiva.
Podpisnice tega sporazuma prevzemajo obveznost, da se bodo dosledno ravnale po določilih tega sporazuma.
Podpisnice sporazuma s tem sporazumom določajo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov tako, da se dogovorijo:
a)	o višini kalkulativnih osebnih dohodkov za posamezne skupine in o razvrstitvi zaposleni v neposredni proizvodnji v posamezno skupino na podlagi sistematizacije tipičnih delovnih mest, ki je sestavni del tega sporazuma, ostalih pa po dejanski strokovni usposobljenosti delavcev,
b)	o osnovah in merilih za formiranje dovoljenih osebnih dohodkov,
c)	o načinu stimulacije na podlagi poslovne uspešnosti,
č) o ukrepih in merilih za širjenje materialne osnove družbenega dela,
d)	o minimalni višini izplačil za delo v podaljšanem delovnem času v nočnem delu, na dan nedelje in državnih praznikov,
e)	o maksimalni višini osebnih izdatkov, ki se obračunavajo v breme materialnih stroškov,
f)	o drugih izplačilih osebnih dohodkov (nadomestila za čas bolezni, odpravnina pri odhodu v pokoj ali ob smrti delavca, avtorski honorarji in dopolnilno delo),
g)	o merilih za formiranje sredstev za kritje skupnih potreb delavcev
h)	o formiranju sredstev za stanovanjsko izgradnjo,
j)	o izplačilih po pogodbah o delu,
k)	o socialnem varstvu delavcev,
l)	o naj nižjem in naj višjem osebnem dohodku za normalni delovni čas in učinek
Na podlagi osnov in meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki jih vsebuje ta samoupravni sporazum, določijo podpisnice sporazuma v svojih internih aktih predvsem naslednje:
— da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb gibljejo v odvisnosti od doseženih rezultatov poslovanja in da se vzpodbuja interes delovnih ljudi za dobro gospodarjenje,
—	da so razlike med osebnimi dohodki delavcev istih ali sorodnih
izobrazbenih, kvalifikacijskih in poklicnih skupin, zaposlenih pri enakih ali sorodnih delih, predvsem odraz razlik v delovni storilnosti, v delovnih pogojih in rezultatov dela,
—	da se zagotovijo sredstva iz doseženega dohodka za razširjenje materialne osnove delovne organizacije, za raziskovalno delo in izobraževanje delavcev v delovni organizaciji,
—	da se prejemki delavcev, ki bremenijo materialne stroške in sredstva sklada skupne porabe, gibljejo v mejah, ki so določene s tem sporazumom
Podpisnice sporazuma delijo dohodek po odbitku pogodbenih in zakonskih obveznosti samostojno v skladu s svojimi akti in tem sporazumom na:
—	sredstva za osebne dohodke in
—	sredstva za sklade.
Pri delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade, uporabljajo podpisnice sporazuma take osnove in merila, ki zagotavljajo neposredno odvisnost osebnih dohodkov od gibanja poslovne uspešnosti delovne organizacije in širjenje materialne osnove delovne organizacije.
II. DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
a) Kalkulativnni osebni dohodki
Kalkulativni osebni dohodki za posamezne skupine, ki pa ne pomenijo dejanskih osebnih dohodkov za zaposlene, znašajo:
I.	za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije, je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 800,00 din,
II. za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice, je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 900,00 din lil. za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 1.450,00 din
IV.	za skupino delavcev, ki so končali sklošne srednje šole, tehni-kume, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če je trajalo šolanje najmanj tri leta, za delavce z izpitom za visokokvalificiranega delavca in za delavce, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in za delavce v neposredni proizvodnji, razvrščene po tipičnih delovnih mestih v IV. a skupino, je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 1.700,00 din
V.	za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, prvo stopnjo fakultete, oziroma so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 2.000,00 din
VI.	za skupino delavcev z diplomo visoke šole ali fakultete je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 2.500,00 din
VII.	za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še javno priznano specializacijo (magistraturo in podobno), je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 2.700 din
VIII.	za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, je mesečni neto kalkulativni osebni dohodek 3.000,00 din.
Mesečni neto kalkulativni osebni dohodki se povečajo za delavce, zaposlene v neposredni proizvodnji na delovnih mestih, ki so po sistematizaciji tipičnih delovnih mest ovrednotena s:
1.	stopnjo pogojev dela za 80,00 din
2.	stopnjo pogojev dela za 160,00 din
3.	stopnjo pogojev dela za 24,00 din Ovrednotenje delovnih mest z navedbo težavnostne stopnje za pogoje dela je določeno s sistematizacijo delovnih mest, ki je sestavni del sporazuma.
Vsi kalkulativni neto osebni dohodki so določeni za polni delovni čas (182 ur).
Za delovna mesta, ki so z internim aktom podpisnice sporazuma določena kot vodilna in za delavce s statusom individualnega izvršilnega organa, se obračunavajo mesečni neto kalkulativni osebni dohodki po dejanski strokovni usposobljenosti delavca na takem delovnem mestu, povečani za 40%.
Zneski kalkulativnih osebnih dohodkov se ob koncu leta povečajo v skladu z ugotovljenim povečanjem življenskih stroškov, kadar Zavod za statistiko SRS ugotovi, da je porast življenskih stroškov večji kot 5%, upoštevajoč družbeno proizvodnost dela.
Znesek kalkulativnih osebnih dohodkov, izračunana po določilih 5. in 6. člena tega sporazuma, se poveča še za naslednje dodatke:
—	za delo v nočnem času,
—	za delo v podaljšanem času,
—	za delo na dan nedelje in državnih praznikov,
—	za neto izplačila za dopolnilno delo,
—	za izplačila po pogodbah o delu (civilno-pravno razmerje).
Kalkulativni osebna dohodki, izračunani po tem členu, so osnova za izračun faktorja stimulacije in za izračun sredstev za stimulacijo.
(nadaljevanje z 2. strani) b) Dovoljeni osebni dohodki
Podpisnice sporazuma bodo forsirale maso dovoljenih osebnih dohodkov tako, da bodo kalkulativne osebne dohodke, izračunane po 9. členu tega sporazuma povečale s faktorjem stimulacije in še za naslednja izplačila, če jih krijejo iz osebnih dohodkov.
—	za dejansko izplačane nagrade za novatorstvo in racionalizacijo in
—	za izplačila odpravnin pri odhodu delavcev v pokoj ali ob smrti delavca.
d)	Dodatki
Za delo v podaljšanem delovnem času so dolžne podpisnice sporazuma izplačati svojim delavcem dodatek v višini najmanj 50% na obračunsko osnovo.
Za delo v nočnem delovnem času, to je za delo med 22.00 in 5.00 uro naslednjega dne, so dolžne podpisnice sporazuma izplačati najmanj 25% na obračunsko osnovo.
Za delo na dan nedelje ali državnih praznikov so dolžne podpisnice sporazuma izplačati dodatek najmanj 30% na obračunsko osnovo. Dodatki se medsebojno ne izključujejo.
e)	Osebni izdatki
Osebne izdatke (nadomestila), ki jih obračunavajo podpisnice sporazuma v breme materialnih stroškov, lahko izplačujejo takole:
—	polno višino dnevnice za potovanje po Jugoslaviji največ do neto
80.00	din, za potovanje v inozemstvo pa v višini, določeni s predpisom, veljavnim za republiške upravne organe. Polna višina dnevnice se lahko izplača delavcu, če je odsoten iz kraja delovnega mesta od 12 do 24 ur, pol dnevnice pa za odsotnost do 12 ur;
—	povračilo stroškov za prenočevanje po predloženem računu:
—	povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene največ neto 0,90 din za dejansko prevože. ni kilometer;
—	povračilo zaradi zvišanja stroškov za ločeno življenje največ do
500.00	din neto na mesec;
—	povšalov za potne stroške ni!
—	terenski dodatek do največ 700,00 din neto na mesec za dejansko bivanje in delo izven kraja stalnega delovnega mesta;
—	prevoz na delo in z dela v skladij s svojimi internimi akti. Del stroškov prevoza na delo in z dela mora kriti delavec sam in sicer najmanj 20,00 din na mesec za vse delovne dni;
—	selitvene stroške v višini dejanskih stroškov prevoza;
—	nagrade za delo učencev poklicnih šol, študentov in dijakov visokih, višjih in srednjih šol, za opravljeno prakso v skladu s svo jimi internimi akti. Mesečna nagrada lahko znaša največ 80%
povprečnega KOD nekvalificiranih delavcev, določenega s samoupravnim sporazumom;
—	za nabavo delovnih in službenih oblek v skladu s svojimi internimi akti;
—	za telefonske pogovore na zasebnih telefonih v službene namene v skladu s svojimi internimi akti na podlagi predloženega računa.
Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo sporazumno valorizirale zneske osebnih izdatkov glede na gibanje stroškov, ki jih pokrivajo ti zneski.
Podpisnice sporazuma ne smejo določiti v svojih internih aktih nobenih pavšalnih osnov in zneskov za kritje in izplačilo osebnih izdatkov, navedenih v tem členu.
Podpisnice sporazuma soglašajo, da ne bodo izplačevale osebnih prejemkov na račun materialnih stroškov, ki niso v tem sporazumu navedeni.
f)	Druga izplačila osebnih dohodkov
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni nesreče pri delu in poklicnih obolenj, (če se zdravi doma) mora znašati najmanj 80% povprečnega osebnega dohodka, ki ga je delavec prejel v preteklem letu.
Odpravnina pri odhodu delavca v pokoj ali ob smrti delavca lahko znaša največ 2-kratni mesečni povprečni osebni dohodek podjetja v zadnjih 3 mesecih.
Avtorske honorarje in dopolnilno delo bodo podpisnice sporazuma izplačevale v višini in na način, ki ga določijo s svojimi internimi akti.
g)	sredstva za skupne potrebe delavcev
Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo formirale sredstva za finansiranje skupnih potreb delavcev takole:
—	masa sredstev za regres za letni dopust ne sme znašati manj kot
300,00	in ne več kot neto 600,00 din letno na zaposlenega; ta sredstva vključujejo tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih,
—	regres za prehrano sme znašati najevč 50,00 din neto na mesec na zaposlenega delavca in vajenca; ta znesek se ne sme izplačati posamezniku v gotovini,
—	v breme sredstev sklada skupne porabe lahko podpisnice sporazuma izplačujejo tudi druge o-sebne prejemke (npr.: za kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev, socialne podpore, za rekreacijo in kulturne potrebe, denarne nagrade in darila, za strokovno izpopolnjevanje, dotacije družbenim organizacijam itd.) v skladu z veljavnimi predpisi in s svojim; internimi akti. Ta izplačila (brez izplačil za strokovno izpopolnjevanje), ne smejo letno presegati 1% neto izplačanih o-sebnih dohodkov.
Podpisnice sporazuma ne smejo u-porabiti sredstev sklada skupne porabe za povečanje osebnih dohodkov delavcev.
Ce podpisnice samoupravnega sporazuma izplačujejo večje zneske za dopuste in za družbeno prehrano, kot so določeni v tem sporazumu, se takšni presežki vračunajo v obseg sredstev po 21. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju.
h)	Sredstva za izobraževanje in strokovno usposabljanje
Za potrebe izobraževanja in strokovnega usposabljanja morajo podpisnice sporazuma nameniti najmanj 1% sredstev, računano na letno bruto maso osebnih dohodkov.
i)	Sredstva za stanovanjsko izgradnjo
Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo za stanovanjsko izgradnjo formirale sredstva, najmanj 4% od obračunanega bruto osebnega dohodka.
j)	Izplačila po pogodbah o delu
Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo izplačila zaslužkov za delo po civilno-pravnih pogodbah (140. člen TZ DR), za dopolnilno delo in izplačila avtorskih honorarjev posebej obravnavale na naj višjem organu samoupravljanja ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu.
k)	Socialno varstvo delavcev
Podpisnice sporazuma morajo zagotoviti potrebna sredstva za prekvalifikacijo in za zaposlitev delavcev v primerih, ko izvedba investicijskega programa zahteva spremembo kvalifikacijske strukture zaposlenih.
l)	Najnižji in najvišji osebni dohodek
Sredstva za osebne dohodke delijo podpisnice sporazuma med člane delovne skupnosti v skladu s svojimi internimi akti. Pri tem pa morajo upoštevati: da osebni dohodek za normalni delovni učinek v polnem delovnem času ne more znašati manj kot 800,00 din neto mesečno. Najvišji OD za normalni delovni čas pa ne sme znašati več od 6.000,00 din pri faktorju stimulacije 1.
Osnovno merilo za izračun najvišjega osebnega dohodka za normalni delovni učinek je povprečni neto kalkulativni osebni dohodek podpisnice sporazuma, pomnožen s faktorjem 2,3. Zmnožek pa se pomnoži s faktorjem glede na število po naslednji lestvici:
Podpisnica sporazuma, ki odpove samoupravni sporazum, mora obrazložen sklep njenega najvišjega organa upravljanja predložiti vsem ostalim podpisnicam in pristojnemu urpavnemu organu. Odpoved začne veljati s 1. I. naslednjega leta. Podpisnice samoupravnega sporazuma se obvezujejo, da bodo uskladile svoje splošne akte z določili, ki so po družbenem dogovoru obvezni, najkasneje v 3 mesecih od dneva vpisa v register.
Za izvajanje tega samoupravnega sporazuma imenujejo podpisnice sporazuma preko upravnega odbora Poslovnega združenja »LES« posebno 7-člansko komisijo.
Na cesti nisi sam
Na naših cestah se je začela 15. oktobra velika akcija pod naslovom »Na cesti nisi sam«. Trajala bo do konca leta. Organizator jesensko prometno preventivno-vzgojne akcije je republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu.
Letošnja akcija bo že tretja. Namen akcije pa je, da vse udeležence v prometu pravočasno opozorijo na spremenjene pogoje vožnje v jesensko -zimskem času, ko promet ovirajo dež, megla in kasneje tudi poledica in sneg Letošnja akcija bo razdeljena na dva dela: na nenehno opozarjanje in pa na samo kontrolo na cesti Postavili bodo ukrepe proti vsem tistim voznikom, ki se na cesti obnašajo »kot bi bili sami«, ki so agresivni, nedisciplinirani in nepazljivi Celoten program akcije bodo izpolnjevale občinske komisije za vzgojo in varnost v prometu v sodelovanju z republiško komisijo in družbeno-političnimi in gospodarskimi organizacijami.
Sodelujte redno v svojem listu
Poleg poostrene kontrole na cestah, je republiška komisija natisnila že več opozorilnih letakov, televizija bo predvajala propagandne filme, nekaj pa jih bodo zavrteli tudi v kinu.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
(nadaljevanje s 3. strani)
Naloge komisije so:
—	da spremlja realizacijo tega sporazuma,
—	da rešuje eventuelna nesoglasja, kj bi nastala pri izvajanju tega sporazuma in daje ustrezna tolmačenja,
—	da izbira in pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve tega sporazuma ter izvede postopek registracije sprememb in dopolnitev.
Predsednik
komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka lesne industrije SR Slovenije Mihael SAVINEK
Na dan občinskega praznika so bile dodeljena tudi priznanja za delavske športne igre Dekleta iz Novolesa so se letos najbolj odrezale, saj so osvojile prvo mesto v atletiki. Čestitamo jim za ta veliki uspeh!
Bomo dobili slovensko himno in kakšna bo?
To je vprašanje, ki zadeva nas Slovence, še posebno pa mlade, kajti prav mlad človek je na ustavni komisiji predlagal, naj v sedanje besedilo ustavnih dopolnil k slovenski ustavi ne vnesemo določila o tem, da je slovenska himna »Naprej zastave slave«. Na komisiji so sklenili, da bodo ta problem reševali kasneje, ko bomo sprejemali novo slovensko ustavo.
Dilema je namreč naslednja: za kakšno himno naj se odločimo, ali za napisano slovensko iz časov boja za zedinjeno Slovenijo Naprej zastave slave, pesem Simona Jenka, melodija pa Davorina Jenka, ali naj sprejmemo za himno neko pesem iz časov NOB? Tretja varianta je seveda tudi sprejemljiva, namreč, da bi se odločili za povsem novo pesem. Ker gre za staro pesem, ki je mladina ne pozna, si seveda takoj zastavlja vprašanje, ali je potrebno seči po tako stari pesmi in jo proglasiti za himno. Še več, nekaj mladincev je celo vprašalo, ali je himna sploh potrebna. Tudi to vprašanje ni odveč, kajti če smo zelo iskreni, moramo priznati, da so zunanja obeležja naroda ali države, kot so zastava, grb in himna, ostanki pradavnih časov.
Narodne trobojnice so nastale kot protiutež fevdalnim zastavam, rdeča zastava socialistov pa je bila zopet protiutež nacionalnim znamenjem. In ker želimo biti socialistična družba, je vprašanje o sprejemanju starih meščansko nacionalističnih znamenj vprašljivo. Pri nas smo socializem izrazili z rdečo zvezdo.
Mirko Čepič »Večer«
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan MAZNIK, Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1.400 izvodov.
Likvidnost in nelikvidnost
V	zadnjih dveh letih se v našem gospodarstvu pojavi in »bolezen«. H ie trenutno še ne moremo in ne znamo pozdraviti. Širi se kot azijska gripa, imenuje pa se nelikvidnost ali z drugo besedo medsebojna zadolženost podjetij in tudi negospodarstva.
Ta pojav je postal tako razširi^ da so ga začeli reševati že na najvišj;u vrhovih naše oblasti. Skupščina je izdala vrsto predpisov, kako bi zavr-li in omejili ta pojav, vendar to ni pomagalo. Nasprotno, pojavila se je še večja nelikvidnost. Kje so vzroki temu nezdravemu pojavu je težko reči. Krivcev je nedvomno več. Kar najhitreje pa bo potrebno ta pojav zaustaviti, drugače bo celotno naše gospodarstvo zašlo v take težave iz katerih se ne bo tako lahko izvleklo. Izvršni svet je ponovno pripravil paket ukrepov, kako pojav nelikvidnosti zmanjšati in zaustaviti.
Kako bo to delovalo na podjetja, na kakšen način bodo izplavala iz dolgov, za enkrat še ne vemo odgo: vora. Potrebno pa bo vsekakor dalj časa, da se bo sedanje stanje izboljšalo.
Podjetja, ki veliko izvažajo na konvertibilna tržišča, nekako lažje odo-levajo nelikvidnosti. Razumljivo, saj iz tujine takoj prihajajo izplačila. Naše podjetje je do nedavnega tudi sodilo med pretežne izvoznike. Sedaj pa prodamo že več svojih izdelkov na domačem trgu kot v tujini.
Na domačem trgu pa se pojavljajo različni kupci, z različno kupno močjo (plačilno). Velika večina med njimi pa tudi boluje za nelikvidnostjo in tako potem taki kupci ostajajo naši dolžniki. S prodajo takim kupcem pa smo tudi mi zašli v ta začarani krog iz katerega trenutno še ni rešitve.
V	prvih mesecih tega leta smo imeli za približno 1 mlijardo 800 milijonov SD dolžnikov. Zaradi povečane prodaje v letnih mesecih predvsem na domačem trgu pa je ta številka porasla že na 2 miliardi in pol.
Ker pa imamo v letnih mesecih najnižje stanje zalog surovin, surovine pa predstavljajo naj večjo vrednost v deležu proizvodnje, je razumljivo, da smo zato dosti manj angažirali obratnih sredstev.
Med letom je bil tudi dosežen planirani dohodek. Ves ta dohodek pa imamo v obratnih sredstvih, kar se tudi vidi iz povečanega stanja dolžnikov.
Iz kratke informacije lahko vidimo močan porast dolžnikov, da nam kupci precej več dolgujejo kot pa imamo mi obveznosti do dobavite Ijev katerim moramo poravnati za padle račune
Že zdavnaj smo ugotovili, da ni dovolj, da samo prodamo naše blago, že več mesecev pretresamo dolžnike. Komercialni sektor pa je odgovoren, da išče ugodnejše kupce, take, ki sprejmejo krajše plačilne roke. Ker pa je teh kupcev zelo malo, smo prisiljeni naše izdelke prodajati tudi ostalim kupcem.
Komercialisti imajo nalogo, d.* poleg opominov, tožb, ki jih podjetje
pošilja kupcem, še osebno intervenirajo za plačila.
Izhod iz nelikvidnosti bo za naše podjetje rešljiv le takrat, ko bo večina gospodarstva postala likvidna in ko bo stanje v državi toliko normalizirano kot je bilo to pred leti, ko tega pojava nismo poznali.
V podjetju se zavedamo, da moramo skrbeti za pravočasna plačila kupcev. Drugače se lahko zgodi, da ne bo dovolj denarja v bankah za razna izplačila.
S to kratko informacijo smo hoteli seznaniti naše bralce, da ima Novo-les poleg proizvodnjih težav tudi finančne težave.
Prav je, da vsakdo ve, da te težave ne izvirajo iz podjetja, ampak je zunanji vpliv tako močan, da se ga Novoles zenkrat še ne more izogniti.
Plastika in nje uperaiist dnes i jutri
Da bi izvedeli o plastiki in nje uporabnosti kaj več, smo se udeležili v tem mesecu svetovne razstave plastike v Diisseldorfu. Vtise, ki jih prinašamo s tega sejma, čeprav nam ga ni bilo z obzirom na obsežnost sejma ter pomanjkanje časa mogoče v celoti pregledati, so impresivni. Ne bi sicer želeli, da z posredovanjem informacije določujemo kako se ta znanost razvija in kako pravzaprav o tem malo vemo, vendar menimo, da je nujno in prav da opozorimo na hiter razvoj v svetu, ki ga diktirata predvsem kemija in e-iektronika. Napovedi za jutrišnji dan je zato potrebno upoštevati in o njih razmišljati, da ne bi bilo prepozno.
Na novem razstavnem prostoru, razporejenem v dvanajstih objektih, skupne površine preko 75.000 m!, ki je bilo prvič uporabljeno ter je bilo zgrajeno po konceptu najsodobnejše gradbene tehnike v obdobju dveh let in pol, ter je veljalo okrog 400 milj. DM, se je želelo široki strokovni javnosti prikazati.
Plastiko v naslednjih štirih letih označeno kot sejem K 71, kar je tudi zelo uspelo. Na tej svetovni manifestaciji dosežkov v kemiji (plast, mas) je sodelovalo kar 848 razstav-Ijalcev iz vsega sveta, predvsem pa iz ZR Nemčije. Po vsebini je bil sejem razdeljen na tri področja.
1.	Proizvodnja surovin,
2.	Predelava surovin v polizdelkih, pom. nastanek ter gotove izdelke,
3.	Stroji in naprave za predelavo plastičnih mas
Proizvodnja surovin ter predelava sta tako po številu razstavljalcev, kot po zasedeni površini bili na-pram proizvajalcem opreme in naprav zasedeni v odnosu 50:50%. To kaže tudi na intenziven razvoj strojev in naprav na področju predelave in oobdelave plastičnih mas.
Z ozirom na razstavo plastike v letu 1967 (K 67) sta se razstavni prostor
in tudi sama dejavnost podvojila. Kakšen pomen ima bodoči razvoj na tem področju in kaj lahko pričakujemo, nam povedo naslednje številke:
—	svetovna proizvodnja se je od leta 1967 — 1970 povečala od 20 — 30 milj. ton plastičnih mas,
—	samo predelava plastike se je v letu 1969 povečala za 21%,
—	povprečen letni trend porasta proizvodnje znaša 16%, dočim se v naslednjih letih predvideva letni trend porasta 10 — 12%. Udeležba plastike je dosegla na vseh področjih že tako stopnjo uporabe, da se lahko v naslednjih letih računa bolj z oplemenjevanjem posameznih plastičnih mas, odnosno izdelkov, ter manj povečanje produkcije osnovne surovine. Po produkciji plastičnih mas je v svetovnem merilu zaporedje ZDA, Japonska, ZR Nemčija, Italija, Francija, Švedska itd . . . Samo kot primer v avtomobilski industriji. V vsak VW je že vgrajenih 40 kg plastike.
Iz nekaterih podatkov je razvidno, da Jugoslavija troši okrog 7 kg razne plastike po prebivalcu, dočim znaša to v ZR Nemčiji danes že okrog 50 kg po prebivalcu. Če se v ZR Nemčiji proizvede letno 6,4 milijarde DM vrednosti surovin, potem znaša vrednost produktov iz plastičnih mas za 11 milijard DM, ali skoraj dvojno vrednost surovin. Gotovo je, da se bodo dragocene naravne surovine in materiali kot npr les, marmor, blago, drage kovine itd. še vnaprej s pridom uporabljali, vendar ali v kombinaciji s plastiko, kovino in podobno ali pa v res izvirnih in dragih izdelkih, ki bodo i-meli tudi visoko ceno in ne bodo vsakomur dostopni.
Plastika se lahko iz različnih razlogov smatra le kot spremljevalec — dopolnilo k surovinskem potencialu
(nadaljevanje na 6. strani)
(nadaljevanje s 5. stran)
naravnih tvorov. To pomeni le dopolnilni razvoj surovinske baze. O konkurenčni bitki zato med blesič-nimi izvirnimi materiali in surovinami, ki jih bo začelo primanjkovati tako po količini kot po kvaliteti, ter med plastiko ni. Smoter uvajanja in razvoja plastike je le v razvoju kompenzacije surovinske baze ter v kombinaciji uporabnosti materialov kot npr.: plastika, les, papir, tekstil, železo in jeklo, nemetali, steklo in podobno.
Tudi zobata kolesa so lahko iz plastike
Primerjava je pravzaprav izšla, kot če bi primerjali produkcijo žaganega lesa, napram produkciji iverk, lesonita, vezanih plošč, panelk ipd. Ugotovimo pa lahko, da se je iz slabše kvalitete lesa drevesnih vrst, odnosno odpadkov s pomočjo razvoja lepil (tudi plastična masa) uspelo razviti visokovreden produkt - plošča (iverka, lesonit ipd.).
Zanimiv je razvoj na področju proizvodnje pohištva iz plastičnih mas. Poglejmo že danes kaj vse se uporablja kot plastika: razno okovje, razne folije, razna lepila, predali, o-kraski, plastični odlitki, tapetniški material, gotovi izdelki kot mize, stoli, barvno pohištvo ipd. Prognozira se, da se bo v naslednjih 10 le tih od petih komadov pohištva (am-bient), štiri komade izdelalo iz plastike. Primeri za tak razvoj so bili v Diisseldorfu na nekaj mestih prikazani. Prognoza je sicer smela, vendar . . . ?
Če bi odločali ali je plastika začela nadomeščati papir ali izpodrivati, potem lahko ugotovimo, da ga je predvsem nadomestila na področju embalaže, ki je najbolj ekspenzivno. Nadomestek oz. papirju-kartoni so razne vrečke in vreče, sodi in drugo, vendar je kljub razvoju plastike na tem področju, produkcija embalaže iz papirja malenkostno narasla. Plastika kot dodatek papir trdi, izboljšuje v svojih karakteristikah — npr. odpornost proti vlagi ipd.
Plastika in metal konkurirajo, vendar se tudi dopolnjujejo kot npr.: razne folije kot aluminijska folija prevlečena s plastiko, plastične prevleke kovin zoper korozijo, plastične ograje ipd. zatem izdelki iz pločevine, sedaj plastični ali v kombinaciji: avtomobilska industrija, gradbeništvu, strojegradnja; ventilatorji, o-hišja, zobata kolesa ipd.
Tudi v finomehaniki, optiki in izdelav ur, torej pri manjših konstrukcijskih elementih je našla svojo u-porabnost in zamenjala drage ali deficitarne materiale.
Plastika se dopolnjuje tudi s steklom — steklenimi vlakenci s čemer se je omogočila gradnja tudi velikih posod — cistern ipd.
Plastika se lahko tudi uporabi v obliki kosmičev za velurizacijo, zatem se lahko uporabi v tapetniški dejavnosti.
Plastiko se lahko tudi metalizira —-poniklja ipd. Iz navedenega lahko zaključimo, da se bo v prihodnjosti marsikaj spremenilo in dopolnilo. Materiali bodo spremenili tehnologijo, zamenjali uporabnike, stroke se bodo preusmerjale npr.:
—	pleskarstvo
—	kovinarstvo — klepništvo (obleke objektov)
—	gradbeništvo — opeka — hiša, avto, stroji
—	livarstvo se bo močno razvilo in še posebej priprava orodij
—	delovne površine v odnosu proizvodnje — skladišča bodo dobila druge relacije
—	oblikovanje proizvodov in spremembe le teh na tržišču hitrejša
— izpolnila se bo obdelava plastike Sejem nam je vsekakor odprl oči. Kaj iz tega zaključiti? Področje je široko in vanj se bo treba aktivno vključiti. Kako? To je težko sedaj reči. Možnosti je več, verjetno bi morali izbrati našo smer ter se povezati z nekom v inozemstvu, ki je v razvoju plastike že doma. Pri nas pa bi se moral najbrže kmalu kdo začel ukvarjati s plastiko, saj ni slučaj, da so Nemci začeli šolati že poseben profil strokovnjakov za plastiko poleg npr. lesnih tehnikov. Prav tako pa ta razvoj omenja tudi dolgoročni razvojni načrt SRS. Morda še to!
Nemci žele uporabnost plastike še posebej prikazati na novem olimpijskem stadionu v Miinchnu.
Na sejmu je bil prikazan širok izbor plastičnih materialov, ki so se uveljavili v strojništvu in elektrotehniki od najmanjših in preciznih elementov, do zobčenikov, ki ne samo zamenjujejo kovinske, temveč jih tudi
(nadaljevanje na 7. strani)
Ki dela nevarno?
Pred kratkim so nemški časopisi poročali o nesrečah pri delu .
Naj vam navedemo nekaj podatkov. V Zahodni Nemčiji je 27 milijonov zaposlenih. Vsako leto se jih ogromno poškoduje. Žal pa pri nezgodah prevladujejo tuji delavci. Med 1000 nemškimi delavci se jih je leta 1969 ponesrečilo samo 88, dočim so iste številke za Špance 198, za Grke 202, za Jugoslovane 232, za Italijane 237 in za Turke kar 285. Povprečno število nesreč med tujimi delavci je 222 na 1000 delavcev v enem letu, povprečno za vse delavce, domače in tuje pa 97 na tisoč na leto.
Letno se torej pri delu ponesreči vsak enajsti domačin in vsak četrti Jugoslovan!
Lagodna zgodba o tem, da Jugoslovani na tujem zaslužijo lepe denarje, ter o tem, da se vračajo domov z bogatimi izkušnjami in pridobljenim znanjem ima torej očitno tudi drugo plat.
»Oblačenje« sten montažnih hišic s plastiko
Plastika in nje uporabnost danes in jutri
(nadaljevanje s 6. strani
prekašajo v pogledu odpornosti proti dinamičnim obremenitvam. Ti materiali so: PVC, poliamidi, polietilen, ABS, polipropilen, politetrogeni-retilen, poliacetal. Razstavljeni so bili polizdelki iz teh mas v obliki: plošč folij, cevi, okroglihplošč, okroglih drogov, ki se potem lhko predelajo z običajnimi stroji v željene izdeike. Naj naštejemo nekaj izddel-kov iz plastike: kotalne proge, pipe, ventili, ohišja, držala, tesnila, jerme-nice za klinasta jermena, v hladilni tehniki, zobčeniki itd. Nekatere prednosti plastičnih elementov v strojništvu so: obstojnost, dobra u-darnain upogibna trdnost, obstojnost proti mrazu, proti vodi, nestrupeni, brez vonja in okusa. Seveda je potrebno za vsak namen izbrati ustrezni plastični material.
55

'A
'A
Četrt stoletja nekega dela in uspehov
Šali Erno jo odšel v težko pristrižen pokoj
Veliko bi lahko pisali o njemu, o njegovem delu, o zaslugah, ki jih ima, da se je Novoies razvil v takega giganta lesne industrije kot je danes.
Četrt stoletja je dolga doba v življenju človeka, če pa človek posveti ta čas svojemu delu, kot ga je tov. Erno Šali, potem nič čudnega če je toliko pripomogel za razvoj Novo-lesa.
V imenu naših delavcev sem zaprosil tov. Šalija, da pove nekaj besed o svojem delu v Novolesu.
Trinajst let sem bil star, pravi tov. Erno šali, ko sem se zaposlil na stari Žagi v Soteski. Drugačni časi so bili takrat in drugačno delo. Težka so bila tista leta. Zelo, zelo težko je bilo dobiti delo, a tudi zelo lahko si ga izgubil. Na stotine dela željnih rok je čakalo, da najde delo in tako kruh zase in za svoje družine. Komaj sem zrastel v mladeniča, pa se začela druga sevtovna vojna. Delo sem pustil in kot mnogi drugi posvetil svoje sile za izgon okupatorja. Po vojni se je začela obnova. Znova sem pričel delati in postal tudi ob-ratovodja. Po formiranju LIP-a pa sem postal tudi prvi direktor. To so bila tudi najtežja leta v mojem življenju. Delo in delo in zopet samo delo. Prva leta obnove smo vse svoje sile preusmerili v razvoj obratov. Kasneje pa zopet pri investicijah. Med tem časom sem bil tudi odbornik in kasneje tudi predsednik občine Straža - Toplice.
Ni mi bilo težko delati. Bil sem zdrav in na višku svojih moči. Danes pa prihajajo vsi ti napori za menoj. Vendar mi ni žal, saj vem, da sem pomagal pri izgradnji Novole-sa, ki danes daje kruh 1500 družinam, da ljudem ni več potrebno odhajati v tujino s trebuhom za kruhom kot nekoč. Rad bi še delal in pomagal pri razvoju Novolesa, vendar mi moje zdravstveno stanje to ne omogoča.
Željo pa imam, da bi se Novoies še
razvijal in širil, da bi v njem dobilo še več ljudi svoje delo in svoj kruh. Zelo težko bom pogrešal svoje delovne tovariše za katere me veže toliko lepih delovnih spominov.
Tov. Ernu Šaliju ob odhodu v zasluženi pokoj, želimo veliko zdravja in še mnogo srečnih dni v krogu svoje družine.
V nekaj vrstah
Na zadnjem sestanku med obrato-vodji in direktorji sektorjev so sprejeli naslednje sklepe o nujnih delih, ki jih je še treba opraviti v letu 1971.
1.	Rekonstrukcija hale »C« z lakirnico po planu,
2.	Rekonstrukcija »TPK« kotla v novembru in decembru,
3.	Ogrevanje laka v TDP,
4.	Transport sekancev - vprašanje za razgovor,
5.	V Soteski popravilo sušilnic, kar ni planirano, vendar je nujno potrebno,
6.	v TPP popravilo kotla,
7.	Na žagi Straža je vprašanje gra-bilca pri Pini&Kayu,
8.	Cesta za lakirnico je neplanirana, vendar je nujno potrebna,
9.	Popravilo streh za vse obrate,
10.	Ureditev naprav za pepel pri kotlovnici,
11.	Vprašanje kondenca v TVP,
V dneh od 20. pa do 31. oktobra je bil v Beogradu vprostorih »Beograjskega sejma« tradicionalni sejem pohištva in opreme.
Na tej manifestaciji jugoslovanske pohištvene industrije je razstavljalo tudi naše podjetje. Med že znanim
Beograjski sejem
programom smo razstavljali tudi dve popolnoma novi spalnic: .Eva in Desire.
Spalnica Eva je moderna spalnica, elegantnih oblik, ki bo zadovoljila še tako zahtevnega kupca.
Desire je stilna spalnica, katero so kupci že dalj časa želeli videti na našem trgu.
Obe spalnici in ravno tako tudi ostali eksponati so vzbudili med obiskovalci sejma veliko zanimanje. Nasploh lahko rečemo, da je Beograjski sejem najbolj zanimiva razstava pohištva pri nas. Še posebno velja to za naše podjetje, kajti v Be-Jožica Urbančič in Ema Košir v ročni stavnici, kjer naš časopis dobiva ogradu vlada za naše pohištvo še svojo končno podobo	posebno pa za stilno, veliko zanima-
nje.
ODMEVI iz OBRATOV
Stilno pohištvo
Proizvodnja v tem obratu lepo teče, lahko pa bi bila v planiranih okvirih, če bi le dobava v pravočasnih rokih dobavila repromaterial iz uvoza.
Zaradi tega zaostaja tudi proizvodnja stolov in s tem tudi prodaja jedilnic .
Rekonstrukcija lakirnice se je le premaknila iz mrtve točke. Upamo, da bodo dela potekala nemoteno in da bo lakirnica kmalu gotova.
Povedati pa moram še to, da so zdaj izginili tudi zadnji ostanki pogorišča. Vsi ožgani deli barake v kateri je jedilnica in pisarne stilnega pohištva, so prenovljeni, tako da se ne opazi več ožganih delov, ki so še do sedaj govorili o velikem požaru. Stilno pohištvo se lahko tudi najbolj pohvali, ker namreč razstavlja na Beograjskem sejmu 6 sob. Dnevno sobo, salon, kabinet, dve jedilnici in novo stilno spalnico.
Seja delavskega sveta
V petek, 12. novembra bo ob 10.30 seja delavskega sveta podjetja No-voles. Na tej seji bodo člani obravnavali potrditev samoupravnega sporazuma, devetmesečni obračun, realizacijo stabilizacijskih ukrepov, spremembo pravilnika, nagrade jubilantov in spremembo analitskih ocen (po težini dela).
Energetski oddelek
Energetski oddelek obratuje v našem podjetju že približno leto dni. Tehnični prevzem tega oddelka pa je bil šele 13. oktobra prejšnjega meseca.
Ob pregledu je komisija ugotovila, so energetske in strojne naprave popolnoma v redu, le pri gradbenih delih so še neki majhni nedostatki, ki jih mora ta oddelek odstraniti.
Komisija je bila zelo številna. Vodja te komisije, gradbeni inspektor Kump Peter, se je zelo pohvalno izrazil o pripravljeni dokumentaciji, za kar gre velika zasluga še bivšemu vodji energetskega oddelka ing. Niku Galeši.
Sedanji vodja tega oddelka Martinčič Peter, je že takoj po prevzemu funkcije naletel na veliko preizkušnjo. 20. oktobra okrog 5. ure zjutraj je namreč zgorela kabelska glava, to je tisti priključek, preko katerega napaja Elektrogospodarstvo Novo mesto naše elektro omrežje.
V času popravljanja te okavre je moral energetski oddelek napajati sam celotno podjetje z električno energijo.
Oba kotla in turbina so bili obremenjeni do maksimuma, ravno tako tudi turboagregat. V slučaju izpada generatorja, zaradi obremenitve (o-bremenjen je bil do maksimuma), bi moralo celotno podjetje stati ves čas popravila okvare.
Veliko zaslug za to, da je energetski oddelek vzdržal to preizkušnjo pa imajo: strojnika Bukovec Štefan in Tisovec Franc ter Kocjan Ivan, dežurni električar, ki so v teh trenutkih pokazali veliko mero znanja in trezne presoje.
Težave pa, ki tarejo ta obrat marsikdo pozna. To je pomanjkanje letnega skladišča za sekance. V zimskih mesecih zato evčkrat zmanjka sekancev. Zaradi tega tudi večkrat pride do izpada generatorja.
žaga Straža
V	začetku leta ta obrat ni dosegal planiranega dohodka. Žaga je delala nekaj mesecev celo v izgubo.
Šele jelovina je dala nemoteno obratovanje, izpolnjen plan in višji dohodek.
Zadnji meseci pa se zopet prinesli bojazen. Približal se je čas žaganja bukovine. Bojazen nastaja zaradi slabe hlodovine, zato tudi manjši izkoristek, slabše doseganje plana in vse manjši dohodek.
V	mesecu maju in juniju pa je obrat preurejal določene dele v svojem obratu. Največja rekonstrukcija je bila izvršena v sortirnici. Zamenjali so slabše strojne elemente z močnejšimi in to od poševnega transporterja pa do menjave reduktorja in popolnoma nova izvedba verig pri vzdolžnem transporterju. Žaga je v zadnjem času pričela tudi z razža-govanjem eksot, ki jih je pričela uporabljati tudi TDP za svoje izdelke.
KAKO BO DRUGO LETO?
Kar prav bi nam prišel še kakšen dan dopusta na toplem soncu
Letošnja letovanja, oziroma dopusti so končani. Eni so se počutili dobro, drugi malo slabše, vendar je končna ocena o letošnjih dopustih zelo dobra. Podatki o samih stroških žal še niso zbrani, ker še niso prišli vsi računi iz Lovrana. Lahko pa povemo to, da je bil v letošnjem letu velik porast tistih, ki so se odločili, da se odpočijejo nekje na morju ali v hribih. Skupno je letos letovalo 199 zaposlenih delavcev. Vendar je bila številka dopustnikov mnogo večja, ker so delavci letovali z družinami. Tako je končno stanje pokazalo, da sta v organizaciji No-volesa letovala 402 dopustnika.
Vsa prejšnja leta je odhajalo na dopust največ ljudi iz uprave. Letošnje leto pa jih je odšlo iz uprave samo 35 iz direktne proizvodnje pa 164 delavcev.
Iz lanskega leta je skupna številka dopustnikov porastla za 102 osebi.
To je zelo razveseljiv pojav, še posebno zato ker se je povečalo število tistih, ki so dopusta najbolj potrebni.
če pogledamo kam vse so naši ljudje odhajali na dopust, vidimo, da se jih je največ odločilo za Selce. Na drugo mesto pride Poreč in nato Rab. Letovali pa smo še v Portorožu Lovranu, Savudriji in v Kranjski gori.
Precej naših ljudi pa se ni odločilo za nobeno izmed teh mest, ampak so odšli čisto po svoje. Ti so bili prikrajšanj le toliko, ker so dobili izplačan le regres po samem pravilniku.
člani ZB so kot druga leta letovali brezplačno. Seveda pa ni bila samo ta oblika rekreacije. Skoraj vsi obrati so organizirali tudi sindikalne izlete v razne kraje naše domovine. Vsi izletniki so bili zelo zadovoljna s tako obliko rekreacije in skoraj
vsi si želijo podobnih izletov. To je zelo dobra naložba denarja s strani sindikata, saj se na takih izletih zelo utrdijo prijateljski odnosi v kolektivu, kar pa je za samo delo zelo važno.
Marsikdo že razmišlja kako bo drugo leto. Kot veste je samoupravni sporazum potrdil, da se vsakemu zaposlenemu izplača regres v višini 30000 SD. Želje so velike, denarja pa bo zelo malo. Vsi pa si želimo organiziranega letovanja, kjer se lahko spočijemo in naberemo novih moči za delo. Želimo, da se prične kmalu razmišljati o najboljši rešitvi za letovanje v prihodnjem letu.
DELO AKTIVA ZK
Osnovna organizacija Zveze komunistov v Novolesu, je številčno sicer šibka, saj šteje komaj 24 članov, vendar pa je do sedaj budno spremljala in sodelovala pri vseh važnejših ukrepih in odločitvah podjetja. Večina članov je izvoljenih ali imenovanih v raznih samoupravnih organih, odborih in komisijah v podjetju, kjer aktivno sodelujejo. Ravno tako pa na svojih sestankih obravnavajo in dajejo predloge k raznim osnutkom samoupravnih in drugih važnejših aktov podjetja kot npr.: pravila podjetja, stabilizacijski ukrepi v podjetju, samoupravni sporazum itd. V koordinacijskem odboru podjetja, kjer so vsi predstavniki samoupravnih organov in političnih organizacij v podjetju, pa še pripravljajo vse politične smernice podjetja. V organizacijskem pogledu tarejo to organizacijo predvsem skrbi okoli jačanja številčnega stanja in kvalitete članstva. Vendar smo prepričani, da bo novemu sekretariatu tudi to uspelo doseči. Novi sekretar ZK v Novolesu, ing. Žnidaršič Andrej pravi, da je nujno, da se poživi delo te organizacije in da se pomladi njeno članstvo z mladinci, ki so pokazali veliko mero resnosti, delovnosti in pripravljenosti za delo v ZK.
Bomo drugo leto letovali v šotorih?
Panorama Raba
Nagradna
križanka
4	2	3	k	5	G
7					
8			□	9	
10		□	ll		
12		13			
		lit			
15	IG				
17				18	19
20			□	21	
22			23		
lk		25			
2G					
Vodoravno: 1. kraj z lesno industrijo na Dolenjskem, 7. letoviško mesto blizu Splita, 8. paradiž, 9. kemični znak za radij, 10. središče vrtenja, 11. dvojica, 12. češka opera (skladatelj Janaček), 14. letni gozdni posek 15. domače moško ime, 17. klofuta -zamah z roko, 20. velika afriška reka, 21. osebni zaimek, 22. avtomobilska oznaka Čehoslovaške, 23. struja,
Kadrovske vesti za mesec oktober
Tovarna vezanih plošč
Prišli:
RIFEL Anica, LAVRIČ Matija - ključavničar
24. pokojni dolenjski skladatelj simfonične in operne glasbe (Marjan), 26. južni sadež
Navpično: 1. aparat, naprava, 2. zakoličena in določena pot, 3. skupina čebel, 4. kemični znak za srebro, 5. afriška žival z dolgim vratom, 6. najvišja gora v Turčiji, 11. mlečni izdelek, 13. država pod Himalajo, 15 deklica, 16. ameriški izumitelj na področju elektrotehnike, 18. ime stare Ljubljane, 19. žica pri grelnih e-lektričnih aparatih, 23 ime hrvaške ga pisatelja Ujeviča, 25. avtomobilska oznaka mesta Zaječar
Rešitve pošljite do 20. novembra uredniku časopisa Marjanu Mazniku
V prejšnji številki so bili izžrebani tile srečni nagrajenci:
1.	nagrada 50 ND - Štefka Hren,
2.	nagrada 30 ND - Mervar Štefka
3.	nagrada 20 ND - Vovk Janez
Odšli:
CINKOLE Marjan - sporazum, LUKAN Darko - JLA, GORŠE Slavko -JLA, ŠILE RJožica - sporazum, ĐU-KIĆ Mehmed - sporazum, GRIL Anica - sporazum, KOŠIĆEK Franc -sporazum, HROVAT Štefka - sporazum
Tovarna drobnega pohištva Prišli:
OPALK Janez, NOVAK Marija, ZADRAVEC Milan, DULAR Danijela, MERVAR Stanka, JORDAN Srečko -iz JLA, KOCJAN Marjan, BENCIK Bojan - tehnik
Odšli:
ZAVIRŠEK Andrej - JLA, KAVŠCEK Zdenko - sam. zapust., ZBAŠNIK Ciril - JLA, RENKO Vilijem - sam. zapust., FLORJANČIČ Jože - sporazum
Tovarna stilnega pohištva Prišli:
IRT Mirko - dz JLA, PIRH Silvo, MR-ŠIC Jelka
Odšli:
7UPANCIC Drago - sporazum, DA-ROVEC Jože - JLA
CRD
Prišli:
MLINARIC Jože Odšli:
GALEšA Niko - sporazum, BOH Stanko - inv. upokojitev
Uprava
Prišli:
MEDIC Karol - strojni inženir
Odšli:
KUMELJ Franc - upokojitev, LEGAN Jure - sporazum, AŠCIC Srečko iz CSL - sam. zap.
Tovarna ploskovnega pohištva Odšli:
JAKLIČ Ivan - sporazum