Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo
vi, isto
BfttuifiH
Murska Sobota, 21. marca 1937.
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV, 12.
Gospodarski
sporazum
Koncem tega meseca poteče rok trgovskega sporazuma med našo državo in Italijo, ki je bil sklenjen pred 6 meseci v Rimu. Vsi gospodarski krogi pričakujejo, da se bo nova pogodba postavila na nove temelje in da bo medsebojna izmenjava blaga večja, kot je bila do sedaj. Od tega bo imela velike koristi tudi naša ožja domovina saj je znano, da je bila Italija najboljših kupec naših pridelkov in živine. Da je temu res tako nam je največji dokaz doba sankcij, s katerimi je bil naš kmet najbolj prizadet. Da se medsebojna trgovina do temeljev popravi je volja na obeh straneh. Iz Rima prihajajo vesti, da so italjanski gospodarski krogi pripravljeni, da sklenejo z nami nov trgovinski sporazum za dobo dveh let. To bi bila italjansko-jugoslovanska „dvoletka". Poleg tega pa je Italija pripravljena da da naši državi vse one olajšave in prednosti, ki jih je dala glede medsebojne trgovine državam rimskega protokola, (Madžarska, Avstrija) in to glede uvoza lesa in živine. Poleg tega, pa bi tudi Avstrija od nas več kupila vsaj v toliki meri kot kupuje sedaj na Madžarskem. Iz tega sledi, da se .dela na poglobitvi trgovinskih odnosov ne le med našo državo in Italijo temveč tudi med našo državo ter Avstrijo in Madžarsko. Nekako v tem smislu je govoril tudi naš trgovinski minister ob priliki zadnje proračunske razprave. Njegov govor je našel največji odmev v Italiji, kjer so povdarjali, da bi bila to povsem prirodna pot jugoslovenskega gospodarstva. Tudi Madžari so prisluhnili tem besedam. Če nas ti in drugi znaki ne varajo, korakamo novi in lepši dobi nasproti, ki bo v znamenju medsebojnega gospodarskega sodelovanja z našimi sosedi.
Od oktobra v preteklem letu in do januarja v letošnjem letu smo uvozili iz Italije raznega blaga v vrednosti od 142 milijonov dinarjev, a izvozili pa naše pridelke v vrednosti od 108 milijonov dinarjev. Skoro za 34 milijonov smo več kupili ko prodali. Da smo na potu medsebojnega
izboljšanja trgovinskih odnosov, nam dokazujejo številke : Naš izvoz v Italijo je znašal v letošnjem januarju skoro 33 milijonov dinarjev (v januarju 1936 4 milj. dinarje) a naš uvoz iz Italije pa 44 rnilj dinarjev napram 0,1 milj. dinarjev v istem mesecu v preteklem letu.
To so v glavnem znaki, ki govore, da se nahajamo na pragu
važnega preokreta in poboijšanja trgovinskih in gospodarskih odnosov do Italije. K temu je treba še dodati besede našega ministrskega predsednika g. dr. Stojadinoviča, izrečene v narodni skupščini : »Izgleda, da se obzorje na Jadranu jasni in vidna so znamenja, da nastopa doba prisrčnejših odnosov med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo."
P O L i C I K d
O zunanje političnem govoru
dr. Stojadinoviča pred narodno skup ščino, pišejo tud! poljski časopisi, ki pravijo : »Tudi poljski narod goji isto iskreao simpatijo do jugoslovanskega naroda. Poljski narod sprejema besede jugosiov. ministrskega predsednika in odmev ng te besede v skupščini kot dokaz, da se zveze prijateljskega sodelovanja med obema državama vse bolj in bolj poglabljajo."
»Vsebina hrvatske politike je v tem, da mora vrednost dela in naporov hrvatskega ijudstva ostati hrvatskemu ijudstvu samemu, ne pa da to vrednost uživsjo drugi, kakor je to bilo za časa avstro-ogrske monarhije." Iz govora nekega hrv. poslanca.
»Zmanjšanje napetosti med Jugoslavijo in Italijo je do szdaj dobiio vnanji izraz, samo v pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo, ki naj nadomesti začasni trgovinski sporszum. Verjetno je, da bo vprašanje I(alije do Male antante prišio na dnevni red prihodnjega zasedanja Male antante, ki bo prihodnji sesec v Beogradu." Tako piše neki angleški časopis.
MIlan Pribičevič, polkovnik v p. poslanec Združene opozcje in brat pokojnega Svetozarja Pribičev ča je pred dnevi umri v Švici. Pokojnik je bil eden izmed velikih borcev svobodne Jugoslavije, ki ji je posvetil vse svoje življenje.
»Tesno politično sodelovanje med državami Male antante in naj* tesnejli stiki med generalnimi štabi, so pripomogli, da predstavljajo naše vojske nezlomljiv branik proti vsakemu rušenju miru v Srednji Evropi. Vojske držav Male antante predstavljajo najmočnejši steber miru v Evropi.' To je rekel češkoslovaški minister za narodno obrambo.
Proračun dunavske banovine je zavrnilo finančno ministrstvo, češ, da je previsok in se ga mora znižati za 30 milijonov dinarjev.
.Med poviSanjl stalnih taks je najvažnejše povišanje takse za vloge
v upravnih zadevah. Ta taksa se poviša od sedanjih 5 na 10 Din, ne bo pa imela za posledico ntkakih motenj v gospodarskem življenju. Tskso plača namreč samo oni, ki in kadar ima pclrebO; da nekaj zahteva aH nekaj prosi od upravnih oblasti." Iz govora finančnega ministra.
V Bolgariji so bile občinske volitve, Nastopiti so smele samo vladne liste. Opozicija je razglasila neudeležbo, a kljub temu je znašala volilna udeležba nad 80 odsiotkov volilnih upravičencev.
Nekaj mesecev je bil mir v Palestini. Sedej so se zopet pričeli novi krvavi spopadi rced domačimi Arabci in priseljenimi Žid'.
Mussolini je te dni službeno obiskal italjansko kolonijo L;bijo v Afriki. Domačini in doseijeni Italjani so mu povsod pripravili slovesen sprejem. Nameri njegovega potovanja je med drugimi tudi ta, da naveže čim tesnejši stik z muslimanskimi poglavarji. Na ta način hoče postati Italija zaščitnfca interesov vseh muslimanov. Mussolinijeva namera zelo razburja Angleže in Francoze, ki imajo v bližini svojo posest in čigar prebivalci so islamske vere.
Francija je razpisala veliko notranje posojilo, z namenom, da si pridobi denarna sredstva za oborožitev svoje armade. Odziv prebivalstva je bil izredno velik. Prva tranša obrambnega posojila, v znesku 5 milijard frankov, je bila že prvi dan vpisana v dvojnem iznosu.
Tudi Anglija hoče biti do zob oborožena. Do konca tega leta bo v gradnji 148 vojnih ladij. Po izvedbi sedanjih naročil bo Anglija imela že koncem letošnjega poletja najmanj okoli 20 000 letal.
Doslej so Italjani poslali v Španijo 40.000 vojakov. Vsi ti oddelki sestoje iz rednih čet.
Po izpovedbah nekega italjan-skega oficirja, ki so ga ujeli;španski komunisti, je na španskih bojiščih
120 000 debro opremljenih italjanskih in nemških vojakov. Vsi nosijo nemške odnosiio italjanske uniforme ter se bore pod poveljstvom svojih oficirjev in pod svojimi zastavami.
Na fronti okrog Madrida se je pričela huda ofenziva nacionalistov, ki so začeli po uspešnih akcijah prodirati proti Madridu. Če bo nacionalistom uspelo skleniti obroč okrog Madrida, bo njegova usoda zapečatena. Padec glavnega mesta bo odločilno vplival na potek nadaljnih borb za oblast y Španiji.
Tajnišfoo poročilo za leto 1936.
na plenarnem zasedanju srez. kmetijskega odbora v M. Soboti 1. 111. 1937
(Nadaljevanje.)
Z delno podporo ministrstva se je preiskalo pri čianih društva tukajšnjega sreza 3716 glav s (uberkulonizi-rsnjem. Od teh je reagiralo pozitivno 54 glav, 20 je pa bilo sumljivih, tedaj okrog 15o/0. Ugodnejši so bili rezultati v drugih dveh srez h, kjer je reagiralo ie 0.5°/0 Ni s'cer toliko bolne živine, kot se je mislilo, vendar je 1.5% precej in potrebno bo več skrbi posvetiti zatiranju širjenja te bolezni z odstranitvijo bolnih in boljšo oskrbo živine.
Posebno važno delo banovine in SKO je pa bilo oskrba plernenjakov. Banovina je zlasti podprla selekcijska društva ter prispevala k nakupu 7 originalcev v Gjurgjevcu v savski banovini za starejša društva in za 5 rodovniških na domačih plem. sejmih. Prispevala je tudi po 1. prispevka za tri bike za občino, posebno je pa pozvala SKO, da prispevajo oni več za nakup občinskih bikov na plem. sejmih. Tako je SKO prispeval za 9 bikov.
V konjereji je SKO prispeval din. 2000 k premovanju žrebetnih kobil in naraščaja, ki se je vršilo poleti v Beltincih. Želeti bi bilo, da bi se več plemenskih žrebcev zredilo doma in da bi se v ta namen tudi kmalu po-živelo delo konjerejskega društva, ki je že ustanovljeno. Ideja, da bi se v srezu vpeljala tudi lahka pasma ,No-niusa", se je k sreči zopet opustila, ker si res ne želimo, da bi še to malo dobrega, kar imamo belgijcev, uničili s križanjem. Tisti pa, ki ima lahke kobile, pa lahko žene na Cven, kjer so amerikanski kasači, ali v Bučečov-ce, kjer je en žrebec .Nonius" in en angleški polnokrvnik.
Pri svlnjerejl je bila glavna skrb za dobre plemenske merjasce, ter je
t
prispevala banovina za 10, SKO pa za nakup 5 mrjascev bele jorkširske pasme srednjega tipa. Žal, da gredo tudi tu plemenske živali prehitro pod nož radi slabih in premladih plemenskih svinj.
V perutnlnarstvu širi banovina zlasti štajersko kakoš. V letu 1936 se je razdelilo z delno podporo SKO 731 val. jajc, precej pa so jih interesenti kupili tudi direktno na kmetijski šoli v Rakičanu. Ugodno je, da je.to prav dobro rejsko središče v srezu z razmeroma prav težkimi kokoši, le oni, ki te živali goje, bi morali z boljšo oskrbo skrbeti, da bi živali ne postale zopet lahke in s predrobnimi jajci.
Poljedelstvo: Precejšnje zanimanje je bilo jeseni za nakup semenskega žita, rži, ki je tako slabo obrodila. Žal, da banovina ni imela dovolj semena in je srez od naročenih 280 q le malo dobil. Podprla je pa kr. ban-ska uprava nekoliko občin, ki so trpele vsled toče in povodnji ter jim podelila brezplačno 70 q pšenice, 60 q rži in 20 q ajde za seme. Poleg tega je prispevala še din 3000,- k nakupu 100 q semenskega žita, katerega je oskrbel SKO za priglašence, ki naročenega semena niso dobili. Manj je bilo lani in letos zanimanje za semenski krompir, ker ni bilo pomanjkanje tega. Tudi to leto je prispeval SKO k nakupu 5 trijerjev in 2 travniških bran ter k zgradbi 7 novih silosev. V celoti je sedaj v srezu 80 silosev ter je zadnje leto zanimanje nekoliko padlo, ker ni bilo tolikega pomanjkanja krme in bolj inicijativni so jih že postavili, vendar je se tudi novih priglasilo 10.
Sadjarstvo: Zlasti lansko leto je pokazalo, da brez brige za sadno drevje ne bo šlo. Hladno deževno vreme je povzročilo odpadanje listja in širjenje škrlupa na listju in sadu, tako da je'bilo kljub velikemu povpraševanju mogoče v letu 1936 naložiti in izvoziti iz sreza le 50 vagonov jabolk in še ta niso bila posebno primerna za izvoz, dočim se je prejšnje leto izvozilo 160 vagonov. Škoda, da je kljub ugodnim legam, zlasti po Go-ričkem, premalo sadnega drevja posejanega, kajti» dočim ima manjši ljutomerski srez 150000 jablan, ima po statistiki naš le 60.000. SKO je lani prispeval po din 1.- po komad za 3103 drevesca ter podaril na jesen 9 kmet. nadalj. šolam v srezu po 30 drevesc brezplačno, da so jih v svrho pouka skupno posadili in da se fante bolj pritegne v kmet. nadalj. šole. Zanimanje za prispevke za škropilnice in zaščitna sredstva proti škodljivcem in boleznim je še vedno premajhno, posebno ker ni sadjarskih organizacij, in se tozadevni kredit ni izrabil.
Vinarstvo: Pravi vinograd s cepljeno trto so v srezu le malo zastopani, saj je po statistiki komaj 70 ha teh, v resnici jih je pa še manj. Pač pa se dobro drži in deloma tudi raste površina samorodnic, katerih je nad 250 ha; kljub temu, da prispeva kr. banska uprava cepljeno trsje za izkr-čeno šmarnico. SKO je prispeval le za njeno precepljevanje.
(Dalj* pride.)
Sreski kmetijski odbor
je imel 1. III. 1937 plenarno zasedanje v občinski posvetovalnici v M. Soboti.
Predsednik g. Titan Janez je obširno in temeljito razložil veliki pomen kmetijskega odbora za kmetijstvo in pa tudi njegovo uspešno delovanje v preteklem letu. Siednjič je poročal, da so se vendar enkrat uitanovile kmetijske zbornice, s katerimi se bodo interesi kmetijstva z večjo silo in uspehom lahko branili.
Nato je podal obširno, toda nad vse temeljito in strokovno, kmetijski referent g. ing. Petkovšek svoje poročilo o delovanju kmetijskega odbora v preteklem letu. Pri tem je tudi orisal stanje vseh panog našega kmetijstva. To poročilo objavlja naš list v celoti med gospodarskimi vestmi.
Blagajnik g. dr. Šerbec Jože je tudi podal obširno poročilo, iz katerega smo slišali, da je imel lani kmetijski odbor 87 395 Din dohodkov in 84 916 Din izdatkov. Proračun pa predvideva 79.412 Din dohodkov in izdatkov.
Potem so sledile volitve novega predsednika in ožjega odbora, ker je že pretekla staremu odboru 3 letna zakonita funkcijska doba. Volitve so potekale mirno. Z tajnim glasovanjem je bil zopet izvoljen za predsednika g. Titan Janez, v ožji odbor pa: Ba-čič Franc iz Gor. Lendave, Šftar Aleksander iz Strukovcl, Kelemen Jurij iz Križevci in Kuhar Štefan iz Teša-novci.
Slednjič so še podali nekateri zastopniki občin razne želje in pritožbe, na kar se je zaključilo zasedanje, ki je potekalo mirno in nad vse stvarno.
DOMAČE \?EST!
ITlurska Sobota:
—	I. Akademski ples v M. Soboti
bo v soboto, dne 10. aprila 1937. Priredil ga bo Klub prekmurskih akademikov.
—	Tekma. V nedeljo, dne 21. marca 1937 popoldne ob 3. uri bo na igrišču S. K. Mure prijateljska nogometna tekma med varaždinsko Slobodo in domačo Muro. Sloboda razpolaga že od nekdaj z zelo borbenim moštvom. Posamezni igralci so tudi dobri tehničarji, o čemer smo se prepričali zlasti 1. sept. 1935 ko so Muraši v Varaždinu izgubili tekmo proti Sio-bodi 0,2 (0:1). Delati prognoze o zmagi enega ali drugega je dokaj težko ker sta nasprotnika približno enako močna. Dolžnost naših igralcev je, da dostojno reprezentirajo soboški nogomet, dolžnost občinstva pa je, da pri tej napeti in zanimivi borbi podpre Muro s številnim obiskom.
—	Smrt kosi. Prejšnji teden je na tragičen način preminula ga. Tkavčič Frančiška, mati vd. Jug. Pokojnica je bila v 82 letu starosti. — Po daljiem trpečem bolehanju je umrla ga. Norčič Marija, žena kolarja. Bila {e okrog 60 let stara. — V 76 letu starosti je umrla g. Lajnšček Marija, mati tukajšnjega dolgoletnega občinskega odbornika g. Lajnščeka. Veliko število
občanov je pokojnico spremljalo na zadnji poti. Preostalim naše sožaljel N. v m. p. I
— Vprizoritev. Že drugič nas je poklicala mlada sokolska igralska družina, ki jih je združila ljubezen do besede na odru, v Sokolski dom k svoji prireditvi. Tokrat so igrali znano komedijo »Španska muha", ki je vsebinsko dokaj plehka, pač pa ima v tekstu mnogo mest pri katerih pride publika, ki pride z namenom, da se zabava in samo zabava, na svoj račun. Ia tako ostanejo takšni gledališki komadi, ki zahtevajo kljub temu mnogo truda med igralci samimi, dočim publika odhaja z edino zavestjo, da je poteklo nekaj nasmejanih ur. Glede igralcev velja, da so se zelo trudili zato tudi uspeh ni izostal. Seveda se ne sme kritično primerjati zadnji dve vprizoritvi v Domu z igrami, ki smo jih vidii pred leti. Od nekdanje res dobre igralske družine ni ostalo ničesar. Mladi igralci, ki sedaj nastopajo, ustvarjajo sami, brez pravega vodsta in čuditi se moramo napredku od zadnje igre. Llpič je bil tudi tokrat dober. Svojo igro črpa iz samega sebe. Njegovo naravno podajanje ne more ostati brez uspeha. Dober v igri je bil tudi Antalič ter gdč. Rituper, Beznec, Brumen, Mast nak in Nejjec. Abakumov, ki ga odlikuje jasna izgovarjava se vidno popravlja. Isto velja tudi za Rogana, Domanjka in Šrimpfi. Predstava bi zaslužila s strani občinstva večjo po zornost.
—■ Zavarovanja. Pojavljajo se slu čaji, da se kot agenti raznih zavarovalnic udejstsujejo aktivni državni uslužbenci. Po našem mnenju ni to dopustno. Državni uslužbenec se ne sme s tem baviti tudi ne na račun druge osebe.
Novi notar_
S 1. marcem t. 1. je začel uradno poslovati novolme-novanl javni notar
Ponebšek Janko
v poslovnih prostorih po kojnega notarja g. Kodra.
Pu co n ci
—	Zdravstveno predavanje o raznih nalezljivih boleznih, ki ga je imel g. dr. Vučak, ban. zdravnik, ob priliki občnega zbora .Društva prijateljev zdravja" v Puconcih, v nedeljo popoldan, je poslušalce prav zadovoljilo. To pa tembolj, ker je bilo predavanje prilagodeno kmetskemu stanu, predavano v prav razumljivi in poljudni obliki ter o prav aktuelni temi. Takih predavanj bi si želili še mnogo, posebno so primerni za te dneve. Sicer se je vidlo, da tako predavanje ne spada v gostilno, kjer drugod, v primernem lokalu bi se zbralo več ljudi, kar bi bilo tudi za želiti, saj se ljudstvu tako nudi ugodna in brezplačna prilika za učenje. Tudi to se bo v bodoče primernejše organiziralo, o čem je uprava že razpravljala.
—	Za banovinske ceste namenjen tolčenec se sedaj zopet vosi na bano-
vinske ceste — iz železniške postaje — kakor se je prevažel tudi v jeseni v istem času ko so naše občinske ceste vsled nizke lege v najslabšem in še od zimske mokrote neosušene. Ni nam znano, če se dela to nalašč, samo da se naše ceste še bolj pokvarijo kot pa so že radi velikega prometa ali pa je to sad takozvane »štednje", da se gramoz na ceste in to na banovinske ceste v pravem času ne na-vozi. Pod težkim bremenom kubika tolčenca vozovi razrežejo mokre, še neosušene občinske ceste, katerih popravljati po tem takem občina nebo zmogla, če ne bo cestni odbor uvidel te krivice ter v obliki podpore iz svojih razpoložljivih sredstev prispeval občini.
—	Cesta iz M. Sobote skozi faza-nerije proti Markiševci se je začela graditi in sicer iz »Bednostnega sklada" in sklada za javna dela, to pa že pred tremi letmi. Nasip je tudi narejen, ali ceste ni, toda samo do fa-zanerije — do kopališča 1 Zakaj smo to kopali če je bila nujna zgraditev te tako potrebne zveze z M. Soboto in z gornjim delom našega sreza, nam ni znano. Največji konzervativtc se mora čuditi, zakaj je ta zaman vloženi kapital v ta nasip, ko ga dež, voda in vremena železni zobovje tako razjedajo, da po kratkem času niti sledu od nasipa ne bo več. Ali naj se pospeši dovršitev te ceste kakor je to potrebno, brezposelnih je itak zadosti, ali pa se naj izkrči gozd na stari cesti Markiševci-M. Sobota, ter robovi na tej cesti odstranijo, oziroma vržejo v nevarno in globoko obcestno grabo (kamenščico), da se vsaj po tej lahko pride hitreje in varnejše do M. Sobote.
—	Iz socijalnih ozirov bi pač bilo želeti, da se prinese uredba o tem, da se spremeni zakon o bolnicah v tolikor, da bi, neglede na to, če je prizadeti slabo ali dobro situiran, se lahko zdravil v banov, bolnicah na račun banovtaskega zdravstvenega fonda, v drž. bolnicah pa na državni račnn in to če je bil prisiljen iti v bolnico po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. To nikako ni v skladu z ljubeznijo do človeškega bitja, če je stariš prisiljen dati svojega otroka z nalezljivo boleznijo v bolnico in še njim plačati bolniško oskrbne stroške, ko pri domu nima niti za sol denarja, Radi tega pa raje zataji tako bolezen, ali pa, ko je že prepozno, ga pelje v bolnico. V zadnjem časa sta bila dva taka smrtna slučaja v naši občini, da je nastopila smrt nedolžnih otrok baš samo radi bojazni plačila bolniško oskrbnih stroškov. Zakaj dajejo drugod nagrade za porode, pri nas pa niti brezplačno zdravljenje ne?!
—	Poljsko delo, radi neugodne pomladi, še vedno spi svoj zimski san. Neugodna jesen in zima, k temu pa še pozna spomlad, daje kmetu malo nade za bodočnost; ali samo toliko, kot novi predpisi o kmetški zaščiti. Za umreti preveč, za živeti pa premalo 1
Gornja Lendava :
—	Smrtna nesreča pri podiranju drevja Spomladansko podiranje dre? ja je zahtevalo v naši krajini že več mladih življenj. Žrtev takega dela ja postala v soboto 13 III (udi 36 letna posestnica Maje Marija iz Gornje Lendave. Pred hišo imenovane so v dopoldanskih urah podirali večjo jelšo. Pri zadnjih naporih je pomagala vleči za vrv tudi pckojnica, Ko se je drevo udalo človeški sili in začelo padati, so ostali srečno zbežali, Majceva je pa skočila proti bližnjim klsfirnim drvam, v nadi da bo na varnem. Jelša, ki je imela dva dobro razvita vrha, je pa z enim udarila s tako silo Maj-cevi na glavo, da ji je dobfsedno razbila lobanjo in radi silnega pritiska nalomila tudi dvakrat obe nogi. Se-sedla se je nezavestna v mlaki krvi in po 3 urnih mukah izdihnila. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Re va zapušča 6 nepreskrbljenih otrok, najmlajši je jedva 3 mesece star. — Nesrečni slučaj, ki je pretresel vso okolico, zopet dokazuje, kaka neprevidnost in površnost se dogaja baš pri podiranju drevja. Pri takem delu bi morali biti zaposleni sami izkušeni delavci, in še tem mora biti naprej odkazano mesto, kam imajo bežati, ko dobijo tozadevni znak. Nesreča nikdarne počiva, — zato bodite povsod previdni 1
—	Sejem. Na Janezovo, dne 28. marca je običajno pri »Gradi" sejem. Ker pa je letos ta dan Velika noč, se bo sejem vršil v torek 30. marca. Sej-tnarjem in občinstvu v vednost.
—	Sadjarsko društvo je imelo zad. nedeljo svoj letni občni zbor. Ker je bilo to društvo ves čas v zadnjih vzdih-Ijaj h, je razumljivo, da je bil tudi občni zbor zelo klavern. Dosed. pred sednlk se obč. zbora sploh ni udele žil, tako da so odpadla skoraj vsa poročila funkcijonarjev. Zbor je otvoril in vodil župan g. Bačič. Navzočim je v krepkih besedah orisal životarenje društva in opravičil (udi vzrok njegove dosedanje pasivnosti. Bil je na tem, da se društvo razpusti, kar pa navzoči niso dopustili. Nadalje je apeliral, da bi društvu priskočili na pomoč tudi vsi drž. in banovinski nastavljena, ki takorekoč živijo od kmeta, in bi lahko s svojim znanjem doprinesli lep delež pri dvigu naše kmečke domačije. Nato se je izvolil nov odbor, v katerem so; Bačič Franc, predsednik, Be žan Jožef podpredsednik, Beloglavec Vilibald tajnik, Kočar Alojz blagajnik, Grah Štefan, Droč Anton in Kovač Janez odborniki. Upamo, da bo novi odbor kos svoji nalogi in zbudil zanimanje za sadjarstvo v vsej okolici, ki je tako potrebno smotrenega po-vzdiga.
DOPISI;
■ — Rogaševci. Naša domača godba razveseljivo napreduje. Sodelujejo ve-činoma mlajši člani, ki so zelo vstraj-ni. Ponovne vežbe so doprinesle do rszveseljivejše izpopolnitve tako, da se godba lahko kosa z vsako drugo po deželsko godbo. Poleg tega so god beniki zelo poceni in res priporoč jlivi za vse prireditve, ki so z godbo v zvezi.
—	Mačkovci. Naša prostovoljna gasilska četa priredi dne 29. marca 1937. v prostorih gostilne N e m e t h Helene plesno veselico, na katero se vse prijatelje našega društva iskreno vabi.
—	Mačkovci. Nafla zadruga je že
par tednov uprta. Prvotno je imela
120 članov, a danes samo 90. Med ljudstvom se govori, da je nsstal pri zadrugi precejšni deficit, ki ga bodo morali člani poravnati. Kako je nastal deficit, bo dognala preiskava.
— Foftovci. Gospodinjski tečaj. Pretekli ponedeljek je bil otvorjen v šolskih prostorih gospodinjski tečaj, ki bo trajal tri mesece. Tečaj obiskuje precejšnje število žensk, vendar pa bi število udeleženk bilo mnogo večje, če bi ženske ne bile primorane si iskati zaslužka izven nale domovine. Nadalje se je Ra inicijativo krajevnega šolskega odbora pričelo v šolskem posiopju z dogotovitvijo drvarnice in dograditvijo plota na južni strani šole. Izgotavlja se tudi potrebna vhodna vrsta. Glede vodnjaka, ki je neobhodno potreben šoli, se bo baje tudi kmalu pričelo z delom, kajti krajevni šolski odbor je zastavil vse sile in upati je, da bo v to svrho v dcgled-nern času podeljena podpora od banovine. — Pri nas delujemo na to, da se poštni urad iz Prosenjakovcev prestavi v našo vas. Prošnje utemeljujemo s tem, ker se obč. urad nahaja v Selu, orožništvo v Fokovcih, kjer je tudi več razredna šola.


jt.i
Nogomet:
Mura: Drava 5:1 (3:0)
Po zadnjem katastrofalnem porazu Drave v Murski Soboti je Imela Mura težko nalogo. Publika je namreč pričakovala takšen rezultat. Tudi moštvo je podcenjevalo svojega nasprotnika.
Dravaši so od samega začetka presenetili z veliko borbenostjo in z nepričakovano dobro igro, pri kateri se je zlasti ožja obramba odlikovala.
Zmaga Mure je zaslužena, tehnično je prekašala svojega nasprotnika, pogrešali pa smo pri njih zlasti elan in požrtvovalnost. Napadalna vrsta ni bila homogena celota in ni izkoristila marsikatere zrele prilike. Steber uioštva je bila krilska vrsta in ugodno je presenetilo desno krilo.
Sodil je ss. g. Turk dobro in objektivno **»
Poverjeništvo SO LNP. v Murski Soboti. Službeno. Delegira se za prijateljsko tekmo dne 21. marca Mura: Sloboda (Va-raždin) ss. g. Nemec Ludvik. Povjerenik.
GASILSTVO:
Iz župne skupščine: Poročilo tajnika.
Predvsem moram povdariti, da je tajniško poslovanje, z ozirom na velikost župe. težko in zamudno. Vsled velikega obrata administracije je tudi potrebno trošiti mnogo pisarniškega materjala, kajti nemoremo se izogibati naročilom višjih ustanov in oblastev, temveč je potrebno, da izvršimo vse naloge v skladu z obstoječimi predpisi. Pri dopisovanju z našimi četami, smo v zadnjem času opazili razveseljiv napredek. Z malo izjemo, se vodstva čet živo zanimajo za dopisovanje in tudi precej točno odgovarjajo na stavljana vprašanja. Zdi se nam, da je prišlo vse nekam v vojaški sistem in poslušnost, radi česar je prav prijetno ugotoviti to in izreči vsem četnim upravam priznanje.
Preidem na številično stanje naših čet.
V	župi, ki je ena največjih v državi, je včlanjenih 104 prostovoljnih gasilskih čet, ki so organizirane točno po obstoječih predpisih z malo iz jemo, novih čet.
čete Kupšinci, Berkovci, Skakovci in Šalamenci so bile v lanskem letu po oblastvu priznane, čete Tešanov-ci, Suhi vrh in Satahovci imajo svoje prošnje za priznanje v Beogradu in obstoji upanje, da bodo tudi v kratkem priznane.
V	župi je včlanjeno 2253 aktivnih, 332 podpornih in 36 častnih članov ter 47 naraščaja.
Naše gasilske čete imajo v uporabi : 4 motorne brizgalne, 2 avtomobila, 58 četverokolnih in 45 dvokolnih brizgaln, 18 sanitetnih torbic, 9 ročnih apotek, 27 nosil, 2 aparata za kemično gašenje, 24 raznovrstnih lestev, 82 votilnih vitev, 595 m sesalnih cevi, 5600 tlačilnlh cevi, 16 mask zoper plin in dim, 67 gasilskih domov, 47 primernih orodjarn, 115 ročnikov, 2 ročna pršilca, 2242 paradnih oblek, 37 delovnih oblek, 8 gasilskih godb z potrebnimi inštrumenti ter 4 gasilske prapore in 32 faioih zastav. (Se bo nadaljevalo.)
Najlepša
Velikonočna
darila
P I R H E
(remenke), bonboncki i. t. d. se dobijo v
slaščičarni NOVAK SIDONIJE v Murski Soboti, Aleksandrova c.
SOKOL
ObCnl zbor Sokola H. Sobota
Referent za sok. čete poroča: Delo v vseh četah je napredovalo povsod tam, kjer je bilo na mestu vodstvo čete izbrano na lansko letnih občnih zborih. Vseh čet je 15. Število čet se je zmanjšalo za dve. Z delovanjem so prenehale čete v Križevclh in Gornjih Petrovclh. Čete štejejo 279 članov, 85 članic, 18 moškega naraščaja, 21 ženskega naraščaja, 314 moške dece in 278 ženske dece. Skupaj 969 pripadnikov. Trije člani čet imajo slavnostne kroje, 121 imajo četne kroje. Število uniformiranih znaša 124. Dve edinici imata lastni prapor, četa v Rakičanu pa čuva prehodni prapor, čete so imele 11.897 Din dohodkov in 10078 Din izdatkov. V gotovini znaša premoženje čet 1856 Din v premičninah pa 8705 Din. Skupni dolgovi znašajo 696 Din. čete so vadile največ v šolskih prostorih in na šolskem dvorišču, le četa v Maitjancih ima lastno letno telovadišče. Redno telovadi 726 pripadnikov in to: 86 članov in 9 članic, 18. m. in 21 ž.naraščaja, 314 m. in 278 ž. dece. Naraščaj imajo čete Mačkovci, Martjanci, Puconci in Brezovci. Pri četah so 3 tambu-raški zbori in 2 godbi na pihala. Razven edinice v Moščancih imajo vse svoje gledališke odre ter je bilo v preteklem letu vprizorjenih lepo številu gledaliških iger. 1. december so proslavile vse čete. Izredno lepo proslavo sta imeli četi Mačkovci in Brezovci. Organizirana sta bila dva kolesarska izleta in to v Cankovo in v Mačkovce. Posebno slednji je izredno lepo uspel in ob tej priliki velja iskrena hvala br. nar. poslancu Benku, ki je številne Izletnike nad vse gostoljubno pogostil. Javnih aastopov pri četah ni bilo, vse so se pa ude ležile društvenega nastopa v Soboti. Tudi Letos bomo morati misliti na likvidacijo dveh ediaic in to čete
Bakovci in Veliki Dolenci. Prva je sicer poskušala delati, pa je prestala z vsakim udejstvovanjem, druga pa izven občnega zbora ni imela nič in izgleda, da je bila ustanovljena le kot nekak konkurent društvu Šalovci, predvsem žito, ker nekaj pripadnikov ni dobilo v društveni upravi vidnejših mest.	(Nadaljevanje.)
KJTIETIJSTVO
Konjereja.
(Nadaljevanje.)
Kobila ni tako plodna, kot druga živina, za to se jo mora pripuščati z večjo opreznostjo in previdnostjo.
Kobilo se pelje k žrebcu, kadar kaže znake, da se goni (arciva). Te znake pokaže najlepše v hlevu, če stoji med drugimi konji ali zunaj pri delu vprežena z drugimi konji. Teh spolnih znakov tu ne bom opisoval. Poznati jih mora vsak kolikor toliko izkušen konjerejec.
Ta nagon traja tri do štiri dni, pri nekaterih pa še več.
Priporoča se, pripuščati kobile še le proti koncu gonjenja. Kobile se navadno tedaj manje branijo in se lažje ubrejijo. To pa ne velja za vse kobile, ker nekatere se ubrejijo lažje v začetku, nekatere zopet v času, ko so znaki gonjenja najlenjši. Za to pač treba opazovanja in izkušenj. Dober konjerejec, ki pozna svoje kobile, bo tSdi zadel pravi termin za pripuščanje.
Kobila se goni vsake tri tedne. Take kobile, ki se težko ubrejijo, so v tem času posebno zlobne in nevarne.
Nesme pa se pripeljati k žrebcu preutrujene ali celo od znoja mokre kobile. K plemeniini postaji se naj vozi s kobilo mirno in v koraku, da se ne poti in ne preutrudi. Oddaljeno kobile se še naj v bližini postaje postavi v hlev, da se bolj odpočljejo. Tudi po zaskočenju bi se jo naj pustilo kake pol ure počivati in le če se napenja, se jo naj v koraku sprevaja. Nesmiselna in protinaravna navada pa je, če se pripelje mokro kobilo k žrebcu, ali pa jo potem tira v diru proti domu, tako, da pride v domači hlev popolnoma potna.
če hočete imeti uspeh, mora kobila, ki pride k žrebcu mirno dihati, biti pa mora tudi popolnoma suha.
Pri zaskočenju naj bo navzočih le toliko oseb, kot je res potrebno. Navadno zadostujejo tri osebe, kar jih je pa več, kot je potrebno, se ji mora odstraniti, pa če tudi s silo. Nemir in ropot v okolici lahko moti to, kar lahko vpliva kvarno na plodovi-tos, k temu pa ta procedura nesme biti nekaka zabavna predstava za radovedne gledalce.
Najbolj primeren čas za pripuščajne je med 15. marcem in 15. junijem, naj-poprej pa se ubrejijo kobile meseca maja.
Kobilo se mora goniti k žrebcu tako dolgo, da ga zavrne, s čemur pokaže, da je breja. Priporočajo pa, da »9 jo še vseedno po treh tednih ponovno goni na poskušajo, pri neka-
(erih kobilah namreč to perijodično gnojenje sem ter tja brez vzroka izostane.
(Nadaljev. sledi.)
Bradavice na vimenu.
Bradavice ea vimenu so precej pogoste. Neprijetne so pa le, če so tudi na seskih, ker ovirajo dojenje, po dojenju pa ie rade krvavijo. Viseče bradavice z ozkim vratom odstranite na ta način, da jih podvežete z žimo, svilo ali z gumijastim trakom, čez kake štiri dni nato pa vrtite te pod-vezane bradavice tako dofgo, da se vtrgajo. Ako krvavi, namažite to mesto z modro galico. Široko prirasle bradavice odstranite lahko le v času, ko je vime suho z jedkimi tekočinami ali pa z operacijo. Dostikrat pa bradavice pri govedu kar same odidejo.
Sadje.
V naših krajih, zlasti pa na živilskih trgih, stalno opazujemo večje množine gnilega in nagnitega sadja. Tega je kriva neka posebna glivica, ki jo strokovnjaki imenujejo »monilijo«. Ta nevidna škodljivka se loti vseh vrst sadja in ne zaleže proti njej no beno škropljenje. Pogosto se ta bolezen razširi tako zelo, da je jeseni polovica sadja gnilega na vejah. Najboljše sredstvo proti njej je predvsem precepljanje z zdravimi, odpornimi sadnimi vrstami. Prav sedaj in prihodnje dni bi bil najprikladnejši čas, da si za tako bolno drevje preskrbimo dobrih cepičev, -s katerimi bomo v aprilu izvršili precepljenje. V nekaj letih si bo bolno drevje opomoglo, sadjar pa bo rešen večne jeze in škode.
Sadje naj bo do konca februarja osnaženo, cepiči narezani, črešnje pre-cepljene, za precepljenje namenjeno drevje obžagano in sadovnjak pognojen. V marcu je treba saditi mlado drevje in obdelovati starejše drevje s kakim škropilom. Sajenja in precep-Ijanja ne smemo odlagati čez marec, ker čimprej to delo opravimo, tem večji bo uspeh. Kdor zamudi sedanji čas, bo cepil z uspehom šele takrat, ko bo sadje že v cvetju.
Škropljenje sadnega drevja je najuspešnejše pomladi tik preden drevo požene. Treba pa je pri tem ž obžalovanjem ugotoviti, da so škropilnice, predvsem pa razna kemična sredstva sie vedno precej draga in da denarja ie vedno močno primanjkuje. Marsikateri sadjar si dragih kemičnih proizvodov v izgotovljeni obliki nikakor ne more nabaviti. Pa si vendar lahko pomaga in si sam doma izdela prav učinkovito škropilno brozgo po naslednjem receptu: 1450 gram. zmletega žvepla naj zmeša z 800 grami zdrobljenega žganega apna. To zmes razredči z 10 litri vode in kuha dob Ijeno kašo tri ure. Kolikor vode med kuhanjem izhlapi, naj jo sproti nadomesti z dolivanjem. Za ikropljenje še golega drevja v zgodnji pomladi naj vzame na en liter žvepleno-apnene brozge 3 do 5 litrov vode, za že zeleneče drevje pa naj odmeri na 100 Iifro« vode 2 in pol do 3 litre škro-
pilne brozge. Ti stroški škropljenja so minimalni.
Tudi drevesni vosek za cepljenje si lahko sami ceneno pripravimo doma. Smrekovi smoli dodamo dve de-setinki (njene teže namreč) močnega čistega špirita, nekaj ®?nj kakor de setinko čebelncga voska in žlico svinjske masti ali lanenega olja. V železni posodi najprej stopimo pri zmernem ognju smolo in vosek, nato dodamo svinjsko mast ali olje in naposled vlijemo še špirit, toda v majhnih ko iičinah, ter vso mešanico dobro mešamo. Ko se mešanica popolnoma shladi, imamo dober drevemi vosek.
|UIa#€ Prodam 70 kg ajdovega in I*V6Uo cvetličnega medu. Naslov se
poizve v Tiskarni Hahn v M. Soboti.
Posl. št. J. 1049/36
Dražbeni oklic
Dne 27. aprila 1937. ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive itd.
Zemljiška knjiga: Pordašinci 1/2 vi. štev. 9.
Cenilna vrednost: 5331 D. 87 p.
Najmanjši ponudek : 2554 D. 53 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla uveljaviti giede nepremičnin, v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobrt veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišče v Murski Soboti,
odd. IV., dne 5. III 1937.
Pesi. št. J. 1050/36
Dražbeni oklic
Dne 27. aprila 1937. ob 10 uri bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 drsž-ba nepremičnin: hiša, njive itd,
Zemljiška knjiga : Poznanovci vi. štev. 225,
Cenilna vrednost: 7866 Din.
Najmanjši ponudek : 5244 Din.
Pravfce, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni de ski tega sodišča.
Sresho sodišče v IHurshi Soboti,
odd IV. 5/3 1937
Posl. št J 1441/36
Dražbeni oklic
Dne 27. aprila 1937. ob 9 url bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: hiše in stavblšča.
Zemljiška knjiga : Tropovci 1/2 vi. štev. 109
Cenilna vrednost: 3052 Din.
Najmanjši ponudek: 2034 D. 66 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla uveljaviti glede nepremičnin v ikodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. .
Sresho sodišče v Murshl Soboti.
odd. IV., dne 5/3. 1937.
Častna izjava.
Podpisana Novak Marija, rojena Kolman, soproga zidarskega mojstra v Murski Soboti, Kroška cesta št. 24 preklicujem vse žaljive besedein trditve, ki sem jih govorila o gospodu in gospe Benkič Janeza in Karolini, gostilničarjema v Murski Soboti v njuni in v gostilni g. Flisar Rudolfa v Murski Soboti — kot neresnične In izmišljene, ter se navedenima zahvaljujem, da sta odstopila od sodnega preganjanja proti meni.
Murska Sobota, 12. marca 1937.
NOVAK MARIJA.
Pesi. št. J. 1495/36
Dražbeni oklic
Dne 27, aprila 1937. ob 8 uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiie in stavblšča.
Zemljiška knjiga: Pertoča vJ. št. 111.
Cenilna vrednost: 55 992 Din.
Najmanjši ponudek: 30.661 D. 33 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sod šču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megle uveljaviti giede nepremičnin v škodo dražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresho sodišče v Hurshl Soboti,
odd. IV, dne 5, III. 1937.
OGLEDAJTE SI
tovarniško nov ,Zundapp 350" krasno najmodernejše motorno kolo: brez lanca z kardanom, rama iz prešanega jekla, kompletno opremljeno, — ugodno na prodaj. Ogledati samo v nedeljo od 14. do 16. ure. Šolska ulica 32.
LICITilCI]a_
BRnuHozn
se bo vršila dne 6. aprila 1937.
SRESKI CESTNI ODBOR M. SOBOTA.
KOVAČ
po možnosti za mlatitev, in skromen, stalno službo
s dovoljenjem marljiv, trezen se sprejme v na m a r o f u.
HARTNER, Murska Soboto.
V najem se da trgovski lokal,
v katerem je že dolgo let trgovina z mešanim blagom. Trgovina, ki se odda radi bolezni, je v vasi na prometnem kraju. Najemnik jo dobi z vsem inventarjem. Poizvedbe v uredništvu lista.
OBČINSKA HRANILNICA
V MURSKI SOBOTI.
OBRESTNA MERA ZA VLOGE VLOŽENE V LETU 1937 ZNAŠA DO 501
Za vloge in obresti jamči	® •
občina H* Sobota z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo.
SEMENA:
DETELJA črna, Lucerna, inkarnatka, bela detelja TRAVINO semenje, Angleška ljulka Italjanska ljulka. Mešanica za ilovnato zemljo, mešanica za laporno zemljo, mešanica za parke posebno nizka PESA: Eckendorfska rumena In rdeča, Mamuth rumena in
rdeča, sladkorna repa GRAHORICA; letna in zimska, kakor vse vrstno vrtno in cvetlično "seme.
Za vso semenje se garantira, da je kaljivo !! Zoper sadne Škodljivce : Dendrin, Neodendrin, Arborin, Biljobran, Tobačni
izvleček, mazavno milo, žvepleno apneno brozgo, žveplo čiščeno mleto, Aresin, Uraniazelenilo, Nosprasen, Solbar itd. Cepilno smolo, lepilo za gosenice in mravlje.
TravniSke brane od 120 do 180 cm širine ter od 45—120 kg težke Drevesne Škropilnice; Automatske nahrbtne, prevozne in ročne Trijerje za čiSčenje zrnje vseh vrst; kakor ostale stroje t. j. slamoreznice,
reporeznice, sejače za vsakovrstno zrnje in koruzo Umetna gnojila; za pomladansko gnojenje.
Ima po najnižjih dnevnih cenah, stroje in škropilnice po originalnih fabričnih
cenah vedno na zalogi
ČEH FRANC, trg. z mešanim blagom M. Sobota
Kdor ieli kupiti AVTO nai kupi voz znamke
Najboljši NajelegantnejSi
r/ADLER"
Najbolj ekonomičen Najsolidnejii