http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	t6dnik
ČETRTEK, 5 JUNIJ 2014 / ŠTEVILKA 1056, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
1056
(5 srnobil
iko	DrM /qI n^lzoi lani on o
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.it. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Salon za nego telesa VEN US
Smrekarjeva 12 05/ 64166 65
Trg Etbina Kristana 2
Brezplačni telefon 08018 33 sifra@siol.net
kartica j
Čudni so ti ljudje ■ Izolani
Ne vem koliko časa mora biti nekdo stanovalec nekega kraja, da postane domačin, vendar se mi vse bolj dozdeva, da tista “jaz sem se tukaj rodil” še ni zagotovilo, da ima nekdo svoj kraj res rad. Kras so, v arhitekturnem smislu, rešili Ljubljančani. Kdo pa rešuje Izolo?
(Mef) Ko smo se osemdesetega leta iz novega bloka v Kopru preselili v staro hišo v Izoli, so nas prijatelji in celo sorodniki malo čudno gledali. Iz razvijajočega modernega mesta smo se preselili v staro industrijsko mesto, ki je vsaj enkrat na teden neznosno smrdelo po ribji moki. Nehote smo prišli na prvem valu priseljevanja v Izolo in naseljevanja starega mesta, ki so ga povojni Izolani zapuščali in se preseljevali v nove Livade ali na podeželje. Staro mesto je postajalo gradbišče, priseljenci so se lotevali obnove starih hiš, mesto je bilo vedno lepše.
Potem je prišel na vrsto eden najboljših projektov izolske oblasti v zadnjih treh desetletjih: pretlako-vanje Koprske in Ljubljanske ulice ter Manziolijeve palače in Marije Alietske s trgom vred. Sledilo je še nekaj let ugodnih posojil za obnovo fasad, potem pa se je resna obnova mesta ustavila. Nastopilo je obdobje šminkanja, betonskih cvetličnih korit, ki so jih zamenjala železna, ene klopi so zamenjale druge, vsaka oblast je skušala urediti mesto po svojem okusu in prej ali slej prišla do svetilnika, svetega mesta Izolanov in tistih, ki Izolo čutijo.
V tem obdobju smo doživeli vsaj tri poskuse “urejanja” svetilnika, pa se nismo dali, tako kot Balaševič ni dovolil, da mu lomijo bagreme oziroma akacije.
Pa zaradi tega nismo niti konzervativni niti proti napredku in novemu. Tako kot Berlinčani, ki so z referendumom pokopali načrte mestne vlade za gradnjo stanovanj na obrobju nekdanjega letališča Tem-pelhof, ki ostaja enkraten prostor za sprehajanje, kolesarjenje, spuščanje zmajev, za piknike in sanje. Kombinacije Izolanov, Berlinčanov in Balaševiča pa ni moč kar utišati.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
( Tednik MAN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Predvolilna
Ker vedno vzame si v last vso Izolo trenutna nam oblast, kaj hitro v pozabo gre, da te izvolijo ljudje. Betonski zidek tu in tam pa kaj, saj te ne poznam, palmica ali dve ljudje so srečni, to se ve.
Če hrane in služb ni -to pa res nas ne skrbi, videz je to, kar se izplača, s turisti se naš denar obrača. Izolani, tiho vsi, ne sanjajte o pravljici,
Izjava tega tedna
V Izoli je veliko starejših ljudi in veliko je tudi bolezni prostate pri starejših Izolanih. Z vašimi betonskimi klopmi boste dosegli, daje bo še več.
Vladimir Kern na zboru krajanov
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za
AMNEZIJA ZA AMNESTIJO
V torek, ko sem začel pisati pričujoči tekst, sta bila v Ljubljani dva pomembna dogodka. Eden, ki so ga pripravili ljudje za soljudi, me-gakoncert na Kongresnem trgu za pomoč poplavljenim v Bosni in Srbiji in na drugi strani izredno zasedanje parlamenta na zahtevo SDS o stanju v pravosodju. Nekateri so ga označili za organiziran lov na čarovnice v pravosodju, posebej v tožilskih vrstah, samo da dokaže, da je Vodja žrtev in ne skorumpirani politik, ki se dvajset let izogiba roki pravice. Pa je ta ista stranka, katere govorci (Vinko Gorenak, Eva Irgl in podobni) trdijo, da Slovenija ni pravna država, «da je pravosodni sistem strohnel, zato hiša pada« (Gorenak) in da je Janša žrtev sodnega političnega procesa, polnih šesnajst let obvladovala tožilstvo (od Peterletove do dveh Janšinih in ene Pahorjeve vlade), pa niso naredili ničesar, da bi bilo stanje v pravosodju boljše. So pa dosegli, da je zastarala obtožnica za trgovino z orožjem, proizvedli so »papirnati genocid« nad izbrisanimi, razsuli so štajersko, gorenjsko, prekmursko in obalno kraško gospodarstvo in srečno živeli na račun volivcev, tako kakor danes - od Ljubljane do Bruslja in Štrasbura.
Tega se ne spominjajo. V medicinski znanosti se to imenuje amnezija, in zato zahtevajo amnestijo. Amnezija je, kakor je to lepo definiral B. Dežulovič, če človek pozabi kaj je včeraj delal, amnestija pa je kadar to, kaj je včeraj delal, pozabijo ljudje okrog njega. Nerodno je v tem samo dejstvo da to »kaj si včeraj naredil?« ostane nekje zapisano. Zato boste pogosto od politikov slišali: »Ma pozabite na to, kaj se dogajalo, to je bilo dolgo nazaj, pred dvajsetimi, petnajstimi leti«, kar pomeni da so za koletivno amnezijo. Potem sledi kolektivna amnestija.
Izredna seja parlamenta (izredna seja pomeni tudi izreden denar), je dala vedeti, da v Sloveniji ni bila izvedena lustracija ljudi, ki so v »jugokomunističnem sistemu« bili na vodečih položajih v družbi in državi. In kdo je to zahteval? Bivši miličnik in komandir postaje milice v tem istem sistemu. Lustracija ni bila izvedena, za razliko od Litve, Latvije, Finske, Romunije, Madžarske, skratka, vseh držav nekdanjega vzhodoevropskega sovjetskega bloka. Ti so bili, zahvaljujoč Jaltskemu sporazumu, sovjetska interesna cona od Staljina do razpada ZSSR. Praktično so bile sovjetske kolonije pod sovjetsko vojaško okupacijo, kar Jugoslavija ni nikoli bila.
Nekdanji (jugo)slovanski komunisti pa se obtožujejo, da so bili komunisti in poslušni izvrševalci partijskih nalog. A pozabljajo (spet amnezija), da je jugoslovanska Zveza komunistov bila prav to - zveza nacionalnih strank, ki so bile v svojem delovanju samostojne, v skladu z programskimi in statutarnimi cilji Zveze. In prav to je dokazala slovenska zveza komunistov, ko so njeni vodilni člani odkorakali iz Beograda in z nedokončanega Miloševičevega 13. kongresa. In zato jih je treba, vsaj še tiste žive, uničiti, kot osebnosti in jih potisniti v (družbeno) kolektivno amnezijo, kot najbolj zaslužne za začetek osamosvojitve države Slovenije.
A zgodovina ne boleha za amnezijo. In tudi mi ne.
Vse je nekje zapisano.
LETNO SREČANJE UPOKOJENCEV V DUTOVUAH
Vabimo vas na srečanje upokojencev severne in južne primorske, ki bo v soboto 21. 6.2014 v DUTOVLJAH.
Odhod iz Izole ob 8,30 uri - avtobusna postaja Izola.
Po kulturnem programu bo druženje s plesom.
Prijave zbiramo do 11.6.2014 na sedežu društva v pon. od 9. do 11. ure in sredo od 15. do 17. ure, ali po telefonu št. 6419 737.
Za prijetno druženje s plesom bo poskrbljeno.
Predsednik DU, Alojz Pečan
12 Mandračev za 18 Burov
V teh dneh nas je nekaj bralcev opozorilo na to, da naročnina za trimesečje znaša več kot je znašala naročnina za polletje, kot smo jo obračunavali doslej. Res je. To je eden od poskusov reševanja Mandrača pred dokončnim slovesom oziroma preden najdemo kakšno drugo magično formulo s katero bo mogoče preživeti v teh težkih časih za tiskane medije. Sami veste, koliko jih je vzelo slovo v zadnjem času in koliko se jih še bori za obstanek, vključno z nekaterimi dnevniki.
Oglasni prihodek, ki je nekoč pokrival razliko med prihodki iz prodaje in stroški tiskanja, se je zmanjšal za 70 odstotkov, časopis, ki nima bogatega lastnika enostavno ne more preživeti. Če bi sledili zgolj ekonomski logiki, bi že pred časom zaprli barako, vendar tega ne bomo storili niti zdaj. Delamo zgolj še za državo (za davke in prispevke) in za Vas, spoštovani bralci, saj verjamemo, da bi nas pogrešali in smo prepričani, da bi Izola z Mandračem izgubila del svoje identitete. Zato smo veseli vsakega od vas, ki ostajate naši zvesti naročniki. Trudili se bomo, da boste z Mandračem bili dobro obveščeni in boste vedno izvedeli tudi kaj novega o svoji občini in o ljudeh, ki tukaj živimo. Mandračevci
z-----------------------------------------
Odbor PS Izola
je na seji 2.6.2014 odločno izrazil mnenje, da je pozidava na Svetilniku popolnoma nepotrebna, z nedopustnim dejstvom, da se zapravlja denar, ki bi bil lahko uporabljen za stvari pomembnejše nam, Izolanom.
PS
POZITIVNA
SLOVENIJA
,	www.center-izola.si | www.odeon.si
# --------------------------------------------------
V Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
OBVESTILO
Letošnji 12. "Praznik oljk, vina in rib" v organizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, bo potekal v petek, 13. junija in v soboto, 14. junija 2014 (v primeru slabega vremena bo praznik potekal 27.6. in 28.6.). Zainteresirani ponudniki za prodajo svojih izdelkov vse informacije in obrazec za prijavo dobijo na spletni strani www.center-izola.si v »Kultura«-novice.
AVVISO
La XII "Pesta delle olive, del vino e del pešce", organizzata dal Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola quest'anno si terra venerdi, 13 e sabato, 14 giugno 2014 (in caso di maltempo la festa si terra il 27 e il 28 j giugno).Tutti gli interessati possono partecipare alfevento con la vendita di prodotti ti pici compilando il modulo dtscrizione reperibile sul sito www.center-izola.si nella sezione Kultura-Novice.
Andrej Bertok, direktor Centra za kulturo, šport in prireditve Izola direttore del Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Zanimive je postalo šele pri koncu
Na četrtkovi 26, redni seji izolskega občinskega sveta so svoja poročila o opravljenem delu in programe za letošnje leto predstavili še preostali javni zavodi, ki delujejo v občini pa tudi javno podjetje Komunala. Razprava je postala razgibana šele pri točki vprašanj in pobud občinskih svetnikov.
Izolski svetniki so se v četrtek sestali na 26. redni seji Občinskega sveta, na kateri so govorili predvsem gostje, predstavniki javnih zavodov. Kljub temu pa se je seja razgibala proti koncu, ko je bil čas pobud svetnikov.
Na dolgi četrtkovi seji Občinskega sveta so svetniki obravnavali poročila Mestne knjižnice Izola, Glasbene šole Koper, Centra za kulturo, šport in prireditve, Obalne lekarne Koper, Zdravstvenega doma in Komunale Izola d.o.o.
Na seji so svetniki tudi spremenili statut Občine Izola in statut dopolnili z uvedbo novega žiga ovalne oblike, ki ga bo pri izvajanju svojih pristojnosti uporabljal izključno župan.
Svetniki so sprejeli predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za dve Občinski priznanji. Dobitnik priznanja bo Marino Grbec, ki ga bo dobil za dolgoletno in uspešno delo na področju izobraževanja gasilske mladine, medtem ko bodo denarno nagrado v višini 2.100 eur in ustrezno listnino podelili Društvu za dobrobit živali Izola, za dolgoletno požrtvovalno skrb za brezdomne živali.
Maratonska seja pred dopusti
Seja, ki je trajala več kot pet ur, se je nekoliko razgibala šele ob pobudah svetnikov. Svetnik SD Sebastjan Morato je vložil pobudi za dve plačilni napravi, na dveh ločenih lokacijah. Prvo bi postavili pri tuših na Svetilniku, sicer grozi, da bi zaradi neracionalne porabe vode, ki jo plačujejo občani, le-to morali na tej lokaciji zapreti. Druga pa je postavitev daljnogledov na Bellavisti na Belvederju, z možnostjo, da bi območje še dodatno uredili, morda tudi s postavitvijo mape.
Svetnik LDS Davorin Adler je še pred ponedeljkovim zborom krajanov odprl Pandorino skrinjico in
postavil svetniško vprašanje okoli projekta Urbane prenove, ki se ravnokar izvaja na svetilniku. Omenil je, da je odziv občanov na prenavljanje dvomljiv in ga zanima, koliko so imeli občani možnosti, da so sodelovali v procesu odločanja urejanja tega občutljivega prostora. “Kaj zajema oziroma kaj pomeni pojem urbane opreme: ali v to sodi tudi postavitev betonskih tujkov? Ali je jasno, da je v obstoječi izvedbi s postavitvijo betonskih poti prišlo na območju zelenice do praktične spremembe namembnosti tega območja, ki je bil zgodovinsko namenjen poležavanju, zdaj pa bo postal sprehajališče?”
MATCDRAČ3
Župan je povedal, da so svetniki projekt potrdili pred dvema letoma, v tem času so organizirali tudi veliko sestankov, modeli ureditve pa so že od jeseni vidni v Alietovi ulici. "Mislim, da je to eden najbolj demokratičnih projektov in morda ravno zaradi tega prihaja do te situacije", je povedal župan in potrdil, da Urbana oprema ne potrebuje gadbenega dovoljenja.
Seja se je zaključila s pobudo Svetnika Oljke Vojka Ludvika, o preimenovanju predora Markovec, a v tem primeru se je najprej zataknilo pri dvojezičnosti, nato pa še pri dejstvu, da bo treba v prihodnje imenovati tudi tunel, ki bo nastal med Izolo in Lucijo. No, vendarle so svetniki ziglasovali, da se imenuje štiričlanska komisija za izpeljavo javnega natečaja za izbiro imena predora.	am
Prvi Ciciolimpioniki so že polnoletni
V soboto 31.05.2014 je v vrtcu Mavrica Izola potekala sedaj že 18. Ciciolimpiado, tokrat pod sloganom: »Naj igra in smeh čez mavrico seže, v barvah družino zdaj naj poveže«.
Rdeča nit letošnje Ciciolimpiade je bila: Družina in mavrica. Ci-ciodbor, sestavljen iz vrtčevih strokovnih delavcev je nekaj mesecev pripravljal program, skrbno načrtoval cilje in vsebine. Skupaj z otroki in starši smo izdelali rekvizite za igre, s katerimi smo želeli predstaviti različne možnosti za preživetje družinskega prostega časa na dvorišču, v parku, na travniku, v gozdu ali ob morju. Želeli smo poudariti, kako pomembno je gibanje, v katerem vsi člani družine uživajo, na zabaven in preprosti način ter tako krepijo družinske vezi.
To soboto nam je tudi vreme šlo na roko in nam omogočilo nemoteno izvedbo 18. Ciciolimpiade. Po slovesnem mimohodu vseh 29 skupin s strokovnimi delavci, prihodu praporja, maskote, olimpijskega ognja in najštevilčnejše družine, smo zapeli našo Cicihi-mno in tako tudi uradno otvorili Ciciolimpiado.
Ravnateljica vrtca ga. Suzana Božič in podžupanja ga. Breda Pečan sta pozdravili vse prisotne in poudarili pomen družine in časa, ki ga družina ustvarjalno preživi v povezavi z naravo.
Ena izmed družin, ki ima v vrtec vključene tri otroke, je skupaj z animatorjem Stenom Vilarjem simbolično poslala v svet 18 rdečih balonov in tako uradno ozna-
nila obdobje polnoletnosti naše Ciciolimpiade, ki jo vrtec organizira ob zaključku šolskega leta.
V telovadnici vrtca smo si ogledali razstavo otroških izdelkov, na temo družin, ki so nastajali preko celega leta.
ANDRAGOŠKO DRUŠTVO MORJE
vabi na otvoritev razstave v četrtek 12. junija ob 19.00 uri
v SONČNO DVORANO IZOLA
Urbana prenova
Lahko kompromis prepreči referendum?
Na izjemno dobro obiskanem zboru krajanov KS Staro mesto so prisotni krajani sklenili: Svetilnikje treba vrniti v prvotno stanje, v nasprotnem bodo zahtevali razpis referenduma. Zupan z delovno skupino skuša najti kompromis.
Na zboru krajanov, ki je bil sklican v ponedeljek v Srednji šoli Izola, nekdanji SGTŠ, se je zbralo veliko število domačinov. V prepolni dvorani, kjer je bilo več kot 200 ljudi, je najprej predstavnica prav za ta namen ustanovljene civilne iniciative Nina Kleva prisotne nagovorila o težavah projekta Urbana oprema, predvsem o vdoru elementov, ki ne sodijo v mediteransko mesto, kot je Izola.
Največji poudarek pa je bil na pozidavi Svetilnika. "Nismo želeli, da zelenica na Svetilniku postane sprehajališče, ampak da ostane zelenica, kjer bi se uredila ena in samo ena potka in ne tri, in bi bila neopazna in majhna. Predvsem pa, da bi omogočala prehod tudi mamicam z vozički in gibalno oviranim osebam. Tako, kot je to danes narejeno, je nemogoče”, je v uvodu povedala Nina Kleva in dodala, da so si krajani želeli domače materiale in avtohtono arhitekturo. Predvsem pa je očitala županu Igorju Kolencu in občinski upravi, da krajani niso bili vključeni v proces odločanja o urejanju svojega javnega prostora. Če občinska uprava ni pripravljena na trezen kompromis so pripravljeni na sklic referenduma.
Župan pa po drugi strani zatrjuje, da so bili krajani stalno obveščeni o dogajanju in o postavitvi Urbane opreme, kot je bila o gradnji obveščena tudi krajevna skupnost Staro mesto. “Očita se nam, da nismo imeli komunikacije, a smo jo imeli. V Tartinijevi ulici smo se sestali s stanovalci in tisti, ki si želi ureditve, jo bo dobil. Nikogar ne bomo silili. ”
Z županovimi trditvami, da gre pri postavitvi Urbane opreme za demokratičen proces se niso strinjali niti prisotni krajani, med katerimi jih je več povedalo, kako občinska oblast ne more in ne sme nečesa zgraditi, ne da bi se o tem prej dogovorila s krajani, ki ta prostor uporabljajo. Strinjala pa se ni niti predsednica krajevne skupnosti Karmen Bučar, sicer tudi članica županove zunanje delovne skupine, ki je povedala, da so bili načrti, ki so jih dobili na krajevni skupnosti drugačni od tistega, kar je nastalo na Svetilniku. “Na delovni skupini sicer imamo možnost podati predloge in pobude, a jih projektant oziroma investitor sploh ne upošteva.”
Še več ogorčenja kot stopničasto tlakovane poti po Svetilniku, ki so, po mnenju krajanov, nevarne in neuporabne predvsem za tiste, katerim naj bi bile namenjene, pa so vzbudile nove betonske klopce na promenadi, za katere pravijo, da so povsem neprimerne za starejšo populacijo, ter nevarne za mlajšo.
Krajani nočejo niti kompromisa
Če so sklicatelji Zbora krajanov županu Kolencu predlagali iskanje kompromisnih rešitev pa so krajani jasno povedali, da se ne strinjajo niti s kompromisom, ter zahtevajo vrnitev Svetilnika v prvotno stanje. Če ne drugače, pa z referendumom.
AM
Izolski Svetilnik in koprske platane.
Tako kot se Izolani bojujejo za svoj Svetilnik so so pred leti bojevali Koprčani za svoje stoletne platane na koprskem Belvederju.
Sprehod pod čudovitimi mogočnimi drevesi, spomin na zgodovino kraja je vzpodbudil Koprčane, da se niso dali kljub temu, da je pristojni zavod dal dovoljenje za posek. In uspeli so.
Videti je, da prebivalci cenijo svoja drevesa, svoje okolje, bolj kot mnogi načrtovalci in tisti, ki ga varujejo po službeni dolžnosti.
Ado Butala
Tega nočemo in pika!
Včeraj smo imeli krajani starega mestnega jedra Izole možnost povedati svoje mnenje glede urbane prenove , poleg tega pa naj bi tudi prisluhnili argumentom, zakaj je ta prenova dobra in koristna. Kar smo izvedeli je, da v kolikor ne bi bilo betonske poti čez gozd (!!!!) bi nas najverjetneje vse pogoltnilo živo blato, da nas je ta obnova stala 90.000,00 EUR občinskega in na okroglo pol milijona evropskega denarja, da je vse to narejeno v korist invalidom ter mamicam z vozički, ki poti sicer ne morejo uporabljati, ker je stopničasta, ampak ne morejo pa več reči da je ni, ter da v Grčiji obstaja mesto s podobnimi klopcami.
Lahko se sicer v nedogled pogovarjamo o tem, kaj je lepo in kaj ni, ampak bistvo sploh ni v tem. Bistvo je, da če nekdo pride k meni domov in mi prepleska stanovanje, ne da bi jaz vedela, in se potem izgovarja na to, da se nisem javila na telefon, ko mi je hotel to povedati, ga bom zagotovo tožila, pa ne glede na to, ali je narejeno lepo ali grdo - nisem hotela prepleskane dnevne sobe! Meni osebno je blato lepše od betona; če nočem hoditi po blatu, grem pač okoli po urejeni poti ob morju. Da o klopeh sploh ne bi - klopi so bile. Po Svetilniku, in bilo jih je čisto dovolj. Po ulicah pa jih nočemo, in sprenevedanje, da tega nismo povedali, malce pade ob tem, da smo podpisovali dve peticiji, v katerih smo jasno povedali, kako zelo jih nočemo. Če jih hoče en sam prebivalec ulice - ali to pomeni, da bo sredi ulice stala ena klop? To potem ni ureditev, ampak iznakazenje nečesa, kar je lepo in kar funkcionira, kajti ni pomembna samo lepota, vsake toliko šteje tudi funkcionalnost.
Po mojem mnenju edino pozitivno, kar se je izcimilo iz tega srečanja je, da je neka nova neumnost uspela združiti ljudi v en glas. Ekologi že dolgo vrsto let uporabljajo pregovor, da smo zemljo podedovali od svojih staršev in jo moramo vrniti svojim otrokom; mogoče bi bil čas, da se to prevede še na politično sfero - državo/občino si sposodite od njenih prebivalcev,ki vas izvolijo na mesta, kjer ste, in bi bilo lepo, da jo potem tudi vrnete takšno, kot si jo želimo. Nihče vam je ni podaril v trajno last, javne površine so še vedno javne, se pravi naše, in morda je nastopil čas, da bi se vsi skupaj začeli tako tudi obnašati. Verjamem, da gre sedaj arhitektu kar malo na jok (mimogrede, izgovarjati se na nekvalificirano delovno silo, ki gradi po vaših načrtih, je izredno neumesten izgovor), in verjamem, da je župan jezen na svoje krajane. Ampak dejstvo je, da boste vsi vi odšli domov, nekam, kar ni Izola, in Svetilnik bo ostal nam in ravno tako naše ulice - s tem, kar boste vi pozidali in zazidali, bomo mi morali živeti, in naši otroci ravno tako. In tega nočemo. In pika.	Barbara Motoh

[Dmi PSElffl.
1.	Danes je čudovito dopoldne, za čudovito sporočilo, čudovitega včerajšnjega zgodnjega večera. Trikrat uporabljam besedo “čudovito”, ker je dogodek vreden te besede.
Povedati želim to-le: v Izoli se je “oblast” odločila izvajati dela, ki (pre) mnogim občanom, stalnim prebivalcem Izole, niso všeč. Česa ne marajo? V prelepem naravnem okolju na “Svetilniku” oz. Petelinjem rtu in njegovi bližini: betonskih izdelkov kot so klopi (zelo neudobne, neprimerne za počitek po sprehodu (ne)mladih ljudi, ki tu uživajo morje, sončne zahode in mir), poti po parku ( nekaj metrov za morjem, kjer je vedno manj prelepih, mogočnih dreves) in podobne nepotrebne navlake, ki je zelo draga (in to v tej”krizi”?) Zaradi množičnega negodovanja in podpisov proti takšnemu “urejanju”, je bilo potrebno sestati se z množico občanov z županom, arhitekti...Ljudje so jasno, kratko, glasno, povedali česa ne želijo in postavljali vprašanja, na katere so bili odgovori, nepotrebno dolgi, medli... Tako. Sedaj samo še čakamo, koliko bo glas ljudstva pomembnen in upoštevan pri ljudeh, ki jih je to ljudstvo izvolilo in jim zaupalo vodstvo. Vsem iskren pozdrav z zavestjo, da vsak lahko prispeva k udejanjanju najboljšega za soljudi in naravo.	Dragica
2.	V ponedeljek se je vabilu predsednice Sveta Krajevne skupnosti staro mesto na temo urbane ureditve mestnega jedra Izole odzvalo lepo število krajanov. Presenetljivo? Mogoče, saj danes redki namenijo svoj dragoceni čas širšemu interesu. Morebiti pa ne. Odziv je dokaz, kako pomemben je predel Svetilnika za prebivalce. In zopet se nismo ničesar naučili iz zgodb, ki ne sodijo globoko v zgodovino. Samo nekaj let je minilo. Pa seveda, nekaj obrazov se je zamenjalo.
Škoda, da zbor krajanov ni bil v fazi, ko so imele občinske strukture že nekaj pokazati (tu mislim na ureditev Alietove ulice), krajani pa priložnost seznaniti se, tako z uporabljenimi materiali kot z načrtom, kateremu bi sledila ureditev Svetilnika. Pa ne! Streznitev pride pač na koncu.
S tem ne želim povedati, da je vse izvedeno slabo ali grdo. Nasprotno. Nekatere rešitve so prav zanimive. Upam, da bodo zainteresirane strani našle skupni jezik.
Po končanem zboru krajanov smo šli na ogled izvršenih del in pravo preizkušanje postavljenih elementov. Nastala je simpatična fotka s praktičnim prikazom preventivne zaščite pred hladnim betonom. Nadja Rego
3.	Na zboru krajanov v zvezi z urbano ureditvijo starega mesta nisem izkoristil priložnosti, zato bom poskusil zamujeno nadoknaditi sedaj!
Iz prikazanega na ekranu, iz priloge »URBANA UREDITEV«, predvsem pa iz županove razlage, ki se je trudil razvrednotiti smisel zbora, predvsem z naštevanjem kaj vse so naredili za uspešno »urbano ureditev«. Pod točko 7 (7.-12. maj 2013) razstava rešitev v Manziolijevi palači in možnost podajanja pripomb, želim podati tudi svoj pogled.
Ne župan in ne projektant, z eno samo besedo nista omenila pripomb na rešitve in kako so jih upoštevali pri projektiranju! Osebno sem napisal in se podpisal pod pripombo v zvezi z rešitvijo poti skozi park pri svetilniku. Stopničasta izvedba v predlogu in sedaj izvedena ONEMOGOČA starejšim, mamicam z vozičkom, invalidom, osebam, ki za varno hojo potrebujejo voziček, oz. hoduljo, uporabo teh poti.
3. junija sem s soprogo, ki pri hoji zaradi varnosti uporablja voziček, poskusil prehoditi novo urejene poti. Kljub želji in dobri volji nama to ni uspelo, ker je to praktično nemogoče. Pripravljen sem poskus ponoviti, če kdo misli, da si izmišljujem, (g. župan, g. projektant, čakam na vabilo za skupen poskus.)
Prepričan v rezultat preizkusa se pridružujem mnenju zbora krajanov, da se stopničasta pešpot odstrani in nadomesti s potjo, ki bo vsem uporabnikom omogočala varno in lagodno hojo.
Klopi, ki so nadomestile enostavne, stare, udobne, varne, če so vizualno še tako simpatične, so skrajno nefunkcionalne in jih je prav tako treba odstraniti in zamenjati s starimi.
Ležišča na koncu sprehajalne poti pri svetilniku so slaba rešitev za to lokacijo, ki je grobo posegla v sprehajalno pot, ki jo občani Izole uporabljamo Že dolgo let.	Ivan Pivac, občan Izole
Prihaja sezona volitev
Nedelja je božji dan namenjen počitku, vendar letos ne bo tako. Že to nedeljo, 8. junija, nas čaka referendum o arhivih, v nedeljo 13. julija bomo odšli na izredne državnozborske volitve, na lokalne pa najkasneje 5. oktobra. Izolani pa morda še na referendum o pozidavi območja Svetilnik.
Državni zbor RS je 24. aprila 2014 sprejel Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Glasovanje na referendumu se izvede to nedeljo, 8. junija 2014. Roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, pa so začeli teči že 28. aprila, še danes pa imate čas za predčasno glasovanje, ki ga lahko opravite na posebnem volišču v Upravni enoti Izola.
Referendumsko vprašanje na katerega morate odgovoriti se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 28. januarja 2014?
Kaj predlagatelji pričakujejo od vas? Če ste za to, da se arhivi odprejo tako, kot je predlagala večina poslancev, boste obkrožili DA, če ste za predlog opozicije boste obkrožili NE. Če vam je vseeno boste ostali doma in sončno nedeljo izkoristili za izlet v naravo in dobro porcijo čevapčičev ter poslušanje glasbe po željah.
Volitve v Državni zbor
Povsem drugače bo ob julijskih volitvah poslancev Državnega zbora. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je namreč 1. junija 2014 sprejel Odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije. Vloženih je bilo sicer nekaj ustavnih presoj a je dokaj verjetno, da bodo predčasne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije v nedeljo, 13. julija 2014. Za dan razpisa predčasnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek 2. junij 2014. Torej se je predvolilna kampanja uradno že začela. In koga bomo volili tokrat Izolani?
Stranke sezname kandidatov sicer še sestavljajo, posebej tiste novejše, ki nekatere še niti ustanovljene niso, neuradno pa se govori, da bo med kandidati SD iz Izole spet Breda Pečan, Desus bo gotovo kandidiral Branka Simonoviča, SLS Bojana Zadela, Pozitivna Slovenija prav gotovo Lejlo Hercegovac. Koga bo na kandidatno listo uvrstila SDS ni znano, najverjetneje pa bo to predsednik občinskega odbora Radivoj Nardin. Novejše neparlamentarne stranke svojih kandidatov še niso razkrile, 18. junij pa je zadnji dan za vložitev kandidatur v osmih volilnih enotah po državi.
Lokalne volitve oktobra
Avgusta bi lahko politično počivali a kaj, ko se bo že v začetku septembra začela predvolilna kampanja za lokalne volitve, ki bodo najkasneje 5. oktobra. Kdo vse bo v Izoli kandidiral za župansko mesto in za občinskega svetnika je trenutno še predmet špekulacij. Stranke in Liste namreč ne razkrivajo adutov, edini ki je napovedal svojo kandidaturo je aktualni župan, vendar ni jasno, katera politična stranka ga bo kandidirala, saj je slišati, da imajo v SD tudi drugega kandidata. Zelo verjetno bo kandidiral tudi sedanji podžupan Branko Simonovič (razen če bo izvoljen v državni zbor), nič pa ni slišati o oblikovanju novih list ali občinskih odborov novih političnih strank.
I 5^
terio mm
Članice druge v državi
Playoff finale članice, 2. tekma Interdiskont: Arrigoni 5:1
V	sredo so članice igrale na Ravnah drugo tekmo končnice za državni naslov. Takoj v prvem dvoboju je Katrina Sterchi presenetila in prvič uspela zmagati Niko Veronik. To je bilo tudi vse, kar smo uspeli iztržiti in domačinke so zasluženo visoko zmagale. Žal je v naši ekipi manjkala Jana Ludvik, ki zaradi službenih obveznosti ni mogla odpotovati na gostovanje.
Tako so članice osvojile odlično drugo mesto, kar je veliko več od pričakovanj pred letošnjim prvenstvom. V letošnji tekmovalni sezoni so za ekipo igrale Jana Ludvik, Alenka Ačimovič, Urška Čokelj in Katrina Sterchi. Za ponovitev uspeha iz tekmovalne sezone 2008/2009 gredo zasluge res vsem igralkam, saj so odigrale tekmovalno sezono po svojih najboljših močeh. Vseeno pa je potrebno izpostaviti Jano Ludvik, ki je bila s svojimi igrami, zmagami, odnosom na treningih in tekmah pravi zgled mlajšim igralkam.
Lea Paulin in Matija Novel druga
V	nedeljo je v Preserju potekal 1. Top 8 RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje. V prvi kakovostni skupini je imel Arrigoni kar tri igralke med najboljšimi osmimi. Najbolje se je odrezala Lea Paulin, ki je z enim samim porazom osvojila drugo mesto. Imela je tudi lepo priložnost za zmago, saj je Katarino Stražar iz Mengša vodila že z 2:0, nato pa na žalost izgubila z 2:3.
Na peto mesto se je s tremi zmagami in štirimi porazi uvrstila Kim Fink, na šesto pa z dvemi zmagami in petimi proazi Manca Paljk.
V	tretji kakovostni skupini je nastopila Minea Ljuca in se s tremi zmagami in štirimi porazi uvrstila na šesto, oziroma skupno dvaindvajseto mesto.
Pri dečkih je Matija Novel v prvi kakovostni skupini z enim samim porazom osvojil končno drugo mesto. Tekmo za prvo mesto je s 3:1 izgubil z Marseljem Šegulo iz Ptuja.
Trije v reprezentanci
Od 8. do 16. junija bodo na Otočcu, pod okriljem Svetovne namiznoteniške organizacije, potekale mednarodne priprave za mlajše tekmovalce in tekmovalke. Iz vsake države se priprav lahko udeleži le en tekmovalec in ena tekmovalka. Le država, ki gosti priprave, lahko povabi štiri predstavnike. Med temi pa so kar trije Arrigonijevci, Matija, Novel, Lea Paulin in Manca Paljk, ob Janu Jevšniku iz Velenja.

S.SNL-zahod
Rezultati 25. kroga
Ajdovščina Škou : Calcit K 3:0 () Tabor Sežana : Zagorje 3:0 (1:0) Iv Gorica : Zarica Kr 1:2 (0:2) Rudar Tr : Jezero Me 1:0 (0:0) Brda : Adria 5:0 (4:0)
Sava Kr: TKK Tolmin 2:3 (0:2) Jadran Dekani: Izola 2:2 (1:0) Izola: Rupnik Anže, Maršič Matija, Perpar Oskar, Finkšt Niki (87’ Sajinčič Miha), Kotnik Andrej (78’ Maletič Željko), Peroša Matej, Tomažič Tadej, Iriškič Peter, Gavrič Davor, Maver Luka (46’ Tadič Željko), Mihailovič Nik Strelci: 1:0 Knafelc Miha (38’), 1:1 Iriškič Peter (60’), 1:2 Iriškič Peter (66’), 2:2 Nikolič Žan (90’)
Mladinci in kadeti v prvi ligi!
Kar smo upali in v kar smo verjeli se je tudi zgodilo! Vrhunski dosežek naših mladincev in kadetov, ki so po skoraj 10. letih uspeli vrniti Izolo kamor spada. Igralci so dokazali, da gre za odlično generacijo in da Izola z okolico ima potencial za razvoj in igranje na višji ravni.
Generacija, ki je že nekaj časa veliko obetala je s tem rezultatom dosegla vrhunec in naš klub ponovno vrnila med žive.
Igranje v prvi ligi prinaša igralcem možnost dokazovanja in razvoja, samemu klubu in navijačem pa nekaj zanimivih dvobojev v naslednjem letu ter možnost uve-Ijave na najvišji ravni. Vsi, ki so kdaj bili v podobni situaciji - bodisi kot igralci ali trenerji - vedo kako težko je zbrati dve vrhunski generaciji hkrati in na tolikšnem številu tekem zbrati dovolj točk za končno skupno prvo mesto na lestvici, ki edino pelje v l.ligo.
Za ta izjemen dosežek so zaslužni vsi v klubu, ki so s trdim delom, odrekanjem in skupnim prizadevanjem uspeli več kot uspešno pripeljati sezono do konca. V nedeljo 8.6. je sicer na sporedu še gostovanje v Radomljah a je ta tekma nepomembna, saj je prvenstvo odločeno. Verjamemo, da bo ta rezultat dal zagon tudi članskemu moštvu, ki bo ob rekonstrukciji 3.lige v naslednjem letu krenilo na polno in upajmo, da se bomo veselili novih uspehov tudi na tej ravni.
Tudi članska ekipa zaključuje s tekmami. Po dolgi sezoni našo ekipi čaka še zadnji obračun, v Izolo prihaja Sava Kranj. Zadnja tekma sezone bo odigrana v Izoli, kar bo tudi priložnost, da igralci in navijači proslavijo uspeh mladincev in kadetov, hkrati pa čestitajo tudi članski ekipi, ki se je celo sezono borila za zgornji del lestvice, kljub vsem težavam, ki so pestile ekipo skozi vso sezono. Vabljeni v čim večjem številu na stadion v soboto 07.06.14 ob 18:00. Forza Izola!
Mara Turin zmagala v Turčiji
Včeraj se je v Bodrumu v azijskem delu Turčije zaključila mednarodna regata za razred optimist, na kateri je nastopilo več kot 150 jadralcev iz mnogih evropskih držav.
Mara Turin iz JK Izola je na koncu prepričljivo ugnala vso moško in žensko konkurenco ter se v domovino zasluženo vrača z zmago. Dobro sta se odrezala tudi preostala dva slovenska predstavnika, Špela Hajdnijak iz JK Olimpic ter Daniel Cante iz JK Izole, ki sta končala na skupnem 13. (3. mesto med dekleti) oziroma 57. mestu.
Slovenci uspešni v Workumu
V	Workumu na Nizozemskem se je zaključila tradiconalna Dutch youth regatta, ki je že vrsto let ena izmed glavnih pripravljalnih regat pred svetovnimi in evropskimi prvenstvi v različnih mladinskih jadralnih razredih. Tokrat so slovenske barve odlično zastopali jadralci jadralnega kluba Pirat v razredu Optimist in jadralnega kluba MIPC v razredu 29er.
V	konkurenci 469. jadralcev razreda optimist iz 16. držav je slavil Turk Yigit Valcin Citac pred Slovencema Klemnom Semelbauerjem in Rokom Verderberjem. Klemen je bil v vodstvu do predzadnjega plo-va, a je na moral priznati premoč turškemu konkurentu. S skupno zmago bi postal drugi slovenski zmagovalec na tej prestižni regati, Nik Pletikos je zmagal v letih 2002 in 2004. Kot zanimivost, leta 2003 je zmagal FIrvat Filip Matika, ki se je istega leta okronal še z nazivom svetovnega prvaka.
V	razredu 29er, kjer na vseh večjih regatah Slovenijo zastopata Peter Lin Janežič in Anže Podlogar in sta vedno med najboljšimi, sta tokrat zmagala domačina Dongen in Bramevaer, Janežič in Podlogar pa sta bila v konkurenci 36. posadk odlična 3.
Jadralci treh dežel zapluli v pozabljene čase
Dvodnevna regata starodobnih tekmovalnih jadrnic Snipe in Dinhy 12’ je konec tedna privabila v Portorož 37 ekip iz Italije, Hrvaške in Slovenije ter presegla pričakovanja.
V	floti enosedov Dinghy je šlo slovenskim predstavnikom dobro. Igorju Švarcu je nadvse godila sobotna burja, ki so ji bili kos predvsem telesno bolje pripravljeni tekmovalci, nekoliko manj pa nedeljski šibkejši veter, po katerem je prijadral na končno 9. mesto. Gianni Gomezel je po štirih solidnih predstavah sidro odvrgel na 20. mestu ter osvojil tretje mesto v kategoriji super master, medtem ko je Dušan Merc z nizom nedokončanih plovov tekmovanje sklenil na 20. mestu.
na festival...
MARATON OD FILMA DO GLEDALIŠČA
0
1
Oj
s
E
rn
>u
■a
Poletje je za domače obiskovalce kulturnih prireditev nori čas. Že tako ali tako so poletni turistični meseci vabljivi za organizatorje različnih kulturnih prireditev, glede na to, da na obali nimamo prav veliko primernih prostorov za kvalitetne prireditve pa mnogi organizatorji skušajo izkoristiti prireditve na prostem.
Ena takšnih se je začela v torek v Izoli, kjer je filmsko platno že desetič razpel filmski festival Kino Otok, Izola dnema.
Letošnji festival se zdi na prvi pogled drugačen od prejšnjih, predvsem je bolj usmerjen k mlajšemu občinstvu, po drugi strani pa se dokončno rešuje predznaka festivala filmov tretjega sveta, čeprav seje občinstvu prvi predstavil priznani režiser Mahamat-Saleh Haroun, v Čadu rojeni ustvarjalec, živi in dela v Franciji. Prihaja tudi velikan indijskega filma Shajija N. Karuna, potem pa je tukaj že skupina avtorjev, ki predstavljajo novi galicijski film. Slovenijo bosta zastopala: Branko Završan, ki se je za potrebe italijansko-hrvaške koprodukcije TIR, velikega zmagovalca zadnje izdaje filmskega
festivala v Rimu, priučil kamionarskega posla in ustvaril igralski presežek. Kolja Saksida pa presežke ustvarja v polju animiranega filma. Saksida za najmlajše občinstvo Kino Otoka pripravlja tudi delavnico animacije v Sezamovem kotičku. Med letošnjimi gosti pa je tudi domači ustvarjalni trojček v sestavi subtilnega kitarista Elvisa Šahbaza, drznega slikarja in glasbenika Parideja Di Stefana in tihe zvezde slovenske filmske avantgarde Davorina Marca, ki se bo na Manziolijevem trgu predstavil z avdiovizualnim performansom (cre)AZIONE.
Dvajsetega junija pa se letos začenja 20. primorski poletni festival, gotovo ena najpomembnejših gledaliških prireditev pri nas. Festival je imel dobre in manj dobre sezone, pač odvisno od marsičesa, predvsem pa od denarja, jubilejni dvajseti pa obeta zelo zanimive dogodke.
Začelo se bo v petek, 20.6. na Ribiškem pomolu v Kopru z Juretom Ivanušičem in Markom Vezoviškom (Od tišine do glasbe), v soboto, 21.6. bona Martinčevem trgu v Kopru nastopil Iztok Mlakar, v nedeljo 22.6. pa bo tam gostoval
Marko Brecelj (Torej v Vršac). Prav tako v nedeljo bo ob 21.30 na Manziolijeven trgu predstava koprskega gledališča (Aldo Nicolaj: Parole, parole). Med letošnjimi prizorišči so še: Circolo, Koper ( Marlene Dietrich-Glasbena monodrama s Ksenijo Prohasko), Soline, Sečovlje (Spiro Scimone: Koli), Hiša Veneziana, Koper (Večer z Iztokom Mlakarjem), dvorišče kulturnega doma Marezige (Marjan Tomšič: Bužec on, bušca jaz), Hlavatijev trg -koprska tržnica (Nika Solce: O lisički zviti tički in drugih zverinicah), Titov trg Koper (Carlo Goldoni: Mirandolina), Taverna Koper (Brazilska glasba v preobleki Big banda RTV Slovenija), Adria convent, plaža Ankaran (Joel Pommerat: Ta otrok), končalo pa se bo v kleti Vinakoper s koncertom Iztoka Mlakarja. Ali je ob vsem tem dogajanju še treba dodati, da nas bodo vabili tudi na festival folklore Izolafolk, ki se začenja konec meseca, na letne produkcije skoraj vseh plesnih skupin in številne razstave in koncerte, med katerimi bo tudi tisti v letnem kinu Arrigoni, ki smo ga naslovili: Najboljša leta v Arrigoniju. In vi bi ostali doma? (Mef)
Gremo... v Izolo
5.6.	četrtek
Kino Otok 2014 (od 4.-8.6.2014)
A rt kino Odeon Izola
10.00	Izžarevanje (Shaji N. Karun, Indija, 2013,147')
14.30	Vis-a-vis (Nevio Marasovič,Hrvaška, 2013,80')
16.00	Svengali (John Hardvvick, VB, 2013, 90')
18.30	Pettring (Eloy Dominguez Seren, Španija, Švedska, 2013, 20'), 1977 (Pegue Varela, VB, 2007, 8'), Vsi ste kapitani (Oliver Laxe, Maroko, Španija, 2010,78')
Kulturni dom Izola
17.00	Otvoritev Podmornice: Bekas (Karzan Kader, Švedska, Finska, Irak, 2012, 97')
Manziolijev trg - Letni kino Manzioli
21.00	Tir (Alberto Fasulo, Italija, Hrvaška, 2013,90')
23.00	Dvojni sendvič (Fernando Eimbcke, Mehika, 2013,82')
19.30	galerija Alga Izola Izola
Letna razstava likovnega društva TUBA iz Izole.»PORTRET«
9.6.	ponedeljek
20.00	Manziolijeva palača Izola
ŠEST STRUN POD MORJEM - KITARE IN PODMORNICA V IZOLI
Na posebnem pofestivalskem dogodku bomo spoznali glasbene in filmske upe. Mladi kitaristi in pevci pod mentorstvom Enza Hrovatina; s projekcijo povsem svežih kratkih filmov pa mladi udeleženci letošnje filmske delavnice Podmornica.
13.6.	petek
od 19.00 do 01.00 Staro mestno jedro Izole
petek, 13. Junija in sobota, 14.junija XII. PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB
18.6.	sreda
19.00	Kulturni dom Izola
Letna produkcija Plesnega studia LA I LAInarija 2014
19.6.	četrtek
20.00	Kulturni dom Izola
Plesna produkcija KD Erato NESKONČNI MOMENT
20.6.	petek
19.00	Palača Manzioli Izola
delavnica o izolski zgodovini ZAPUSTIL VAS BOM Z NASMEHOM Istra in svet v času velike vojne 1914-1918. Zgodovinska dejstva o dogajanju bo podal Silvano Sau, glasbena skupina Vruja, pa bo izvajala ljudsko in popularno glasbo iz omenjenega obdobja.
21.00	Lonka Izola
Koncert PIHALNI ORKESTER IZOLA & ENZO HROVATIN
21.6.	sobota
od 17.00 dalje Korte
Praznovanje Solsticija, kresni večer
Lovski pevski zbor, Rogisti, Ženski pevski zbor, učenci podružnične OŠ V. Šmuc / ob 21.00 - ORANGE JUICE, zabava s plesom
19.00	Galerija Insula, Maziolijeva palača in Plač Izolanov Izola
Odprtje skupinske razstave IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D. 20 14.
22.6.	nedelja
10.00	park Pietro Coppo Izola
Moški pevski zbor, koncert »Pojemo za vse ljudi«
21.30	Manziolijev trg Izola
Ob 20 obletnici Primorskega poletnega festivala Aldo Nicolai
PAROLE, PAROLE
Igrajo: Igor Štamulak, Lara Jankovič, Rok Matek / Režija: Jaka Ivanc
24.6.	ponedeljek,
19.00	Kulturni dom Izola
plesno društvo BALERIMA Letna produkcija
24.6.	torek
21.00	Arrigoni Izola
NAJBOLJŠA LETA V ARRIGONIJU MEFf&NOBjŽePz KOMBINAT, JARI&JARCI in drugi gostje
V primeru slabega vremena se prireditev seli v Kulturni dom
26.6.	četrtek
20.00	Kulturni dom Izola
Uprizoritev življenskih zgodb nagrajencev Saharova SAHAROV EKPERIENCE
ob 21.00 Art kino Odeon Izola
Kinovživo: Razpotja / Urbani plesni film
od 27. do 29. junija
21.00	Lonka
IZOLAFOLK (Turčija, Ukrajina, Argentina)
od 28. do 30. junija
Park Pietro Coppo - Izola
KLOVNBUFOVA VESELA KARAVANA
v glasbeno šolo...
ETN0T0K POSEGA PO LJUDSKEM BLAGU
V	dvorani Besenghijeve palače se je sredi maja zgodil letni koncert skupine ETNOTOK, ki jo mentorica, prof. Mirjana Gvozdenac poimenuje »ustvarjalna komorna skupina«. V letošnjem šolskem letu zaključujejo tretje leto svojega delovanja in dozorevajo v sestav, ki se lahko samozavestno in suvereno predstavi tako kot gost na raznih prireditvah doma in drugod, ali na samostojnem koncertu.
Igrajo ljudske pesmi s celega sveta. Člani skupine najbolj uživajo v raziskovanju barvnih kombinacij zvoka svojih glasbil. Podajajo se tudi na manj znano področje improvizacije. V bodoče si želijo izpopolniti tisto intuitivnost vsakega šolanega glasbenika, ki je običajno skrita in zaradi igranja po notah ne pride do izraza.
V	ETNOTOKU ima vlogo solistke s kljunasto flavto (frulico) Ana Birsa Krušeč. Veliko narodov ima v svojem ljudskem instrumentalnem bogastvu obvezno harmoniko, ki jo v Etnotoku igrata Sara Benčič in Mark Jakomin. Klemen Jug je zadolžen za ritem z uporabo cajona/kahona -tolkala, ki so ga v 18. stoletju uporabljali predvsem sužnji na področju Kube in Peruja, kasneje pa se je njegova uporaba razširila tudi v Evropo, zlasti v Španijo.
Brez godal pa tudi ne bi bila dovolj poudarjena spevnost ljudskega blaga, zato sta v skupini še kako pomembni violinistki Nika Gačnik in Maša Stopar. Na petkovem koncertu sta se jima, kot gosta, pridružila še violinista Lana Klun in Gašper Kravanja Veljak.
Iz koncertnega lista je moč izvedeti marsikaj zanimivega o posameznih izvajalcih, kot na primer, da je Ana prejemnica zlatega violinskega ključa, najvišjega priznanja glasbene šole za najbolj vidno uspešne in vsestranske učence v posameznem šolskem letu. V tem šolskem letu se na učne ure kljunaste flavte vozi v Ljubljano, ker je v Izoli že izčrpala možnosti za svoje solistično rast na tem starinskem plemenitem glasbilu. Mladi učenci izolske glasbene šole so tako pripravili zelo zanimiv in razgiban večer v katerem smo slišali skladbe iz Izraela, Rusije, Estonije, sefardsko, cigansko in še katero. Igranje mladih glasbenikov so prisotni nagradili s stoječimi aplavzi in navdušenimi vzkliki. Seveda z željo, da bi ETNOTOK, ob pomembni pomoči Mirjane Gvozdenac, nadaljeval s skupnim delom in pripravil še veliko podobnih glasbenih doživetij, kot je bil ta njihov letni koncert.
Klara Stanič
MEF in NARODNOOSVOBODILNI BEND
DESEll BRAT, ŽPZ KOMBINAT, JARI IN JARO
pod krošnje...
NI GA ČEZ BRANJE OB PETJU ČRIČKOV
Že drugo leto zapored bo Knjižnica pod krošnjami obogatila kulturno dogajanje v parku ob svetilniku v Izoli, tokrat med 29. majem in 15. junijem.
Knjižnica pod krošnjami nudi brezplačno branje, listanje in uživanje na prostem že deseto leto zapored. Poleg bogatega in aktualnega nabora knjižnega gradiva, revij in časopisov, letos gosti program otroških dogodkov " Otroške kvartarije" in dogodek za odrasle in mladino. Knjižnico pod krošnjami v Izoli izvaja društvo KVARI v sodelovanju z zavodom Divja misel. Postavitev enote in program otroških aktivnosti sofinancira občina Izola.
na festival...
Aktivnosti so se začele v petek in soboto z delavnico radijske igre in radijskega oddajanja, v nedeljo pa so pripravili lutkovno glasbeno predstavo za otroke. V vrtinec otroških pravljic, ugank in dogodivščin bosta otroke v petek in v nedeljo ob 17.00 uri popeljali Tanja Plešivčnik in Anja Prebil. V petek bodo tako spoznali prigode o Butalcih in skupaj poustvarili pravcate male Butale.
V soboto, 7.6. ob 17 uri pa bo Knjižnica pod krošnjami gostila gledališkega in filmskega režiserja ter esejista mehiškega rodu, Carlosa Pascuala, ki že nekaj let živi in ustvarja v Sloveniji.
GODIBODIS PRIMORSKIM PRIDIHOM
Festival GODIBODI, že sedmič odpira vrata v svet sodobne avtorske in etno glasbe. Tudi tokrat bo glavno prizorišče na Letnem vrtu Hostla Celice v Ljubljani, pripravili pa so tudi več koncertov v Kopru, Kranju, Mariboru in na Ptuju. Festival poteka med 4. in 8. julijem.
Kot vsa leta doslej, je tudi letos del programa vezan na nove izdaje njegove soorganizatorice Založniške hiše Celinka, pri kateri so pred kratkim izšle tudi nove ploščeprimorskih izvajalcev: reminentnega Andreja Trobentarja, svežega dvojca Bas in glas, kvarteta 7 plus z Rudijem Bučarjem.
Na letošnjem Festivalu Godibodi bodo nastopili: Nina in Gregor Volk, skupina Čedahuči, Uršula Ramoveš in Fantje z Jazbecove grape, Aphra Tesla in Igor Bezget, Jurki & Basisti.
Ateljeje Svoje (Grudnova 3, Koper)
razstava VOJCSODIKAR PONIS / KAMEN, MEHEK IN LAHEK -
Nastopali bodo tudi že omenjeni "Primorci" Andrej Trobentar, Bas in glas (Nejc Sajovic in Jaša Hedžet) ter Metod Banko 8t Teo Collori.
V četrtek, 5. junija bosta v baru Cameral (Koper) ob 20:00 nastopila Metod Banko & Teo Collori, v petek, 6. junija bo v letnem vrtu Flostela Celica (Ljubljana), ob 20:00, nastopil Andrej Trobentar s skupino Dar. Na istem prizorišču bosta dan kasneje, v soboto, 7.
Junija, nastopila Bas & Glas, sledil pa jima bo še en Istran, Matija Solce & prijatelji.
Razstava bo na ogled do 30. junija 2014
Galerija Meduza Koper Otvoritev razstave 21. junij 2014, ob 18. uri POLETNA MUZEJSKA NOČ Galerija Loža Koper
Skupinska razstava Slast - Erogeno telo med estetiko in manifestacijo, risbe
Umetnice in umetnikhKaja Avberšek, Boris Benčič, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Marko Kociper, Metka Krašovec, Izar Lunaček, Dušan Mandič, France Mihelič, Sladana Mitrovič, Drago Tršar.
Gremo... v Koper
6.6.	petek
18.00	Gledališče Koper
Gregor Geč s skupino V gozdu prijateljstva
19.00	Zadružni dom Šmarje Predavanje
Rimski čas na območju KS Šmarje in villa rustica na Pučah
7.6.	sobota
18.00	Gledališče Koper
Plesno društvo Elite, Koper Časovni Stroj
20.00	Pokrajinski muzej Koper Letni koncert
Mešanega pevskega zbora Obalca Koper
Slovenska ljudska pesem izpod peresa sodobnih primorskih skladateljev
Koncert bo posvečen primorskemu skladatelju Aldu Kumarju ob njegovi 60-letnici. Poleg Kumarjevih skladb bomo predstavili dela Ambroža Čopija, Andreja Makorja in Patricka duaggiata. Pevski večer bo popestril kvintet klarinetov KlariS, ki ga sestavljajo učitelji klarineta Glasbene sole Koper iz Kopra, Izole in Pirana: Borut Vatovec, Aleš Grosek, Robert Stanič, Karl Glavina in Dušan Kitič.
8.6.	nedelja
20.00	Gledališče Koper
Alan Ayckboum Norčije v spalnicah
9.6.	ponedeljek
20.00	Gledališče Koper
Alan Ayckbourn Norčije v spalnicah
20.30	Pokrajinski muzej Koper
Koncert Moni Ovadia: Cabaret Viddish
10.6.	torek
19.00	Pokrajinski muzej Koper
Otvoritev občasne arheološke razstave
Vsak košček šteje: Školarice! Od arheološkega artefakta do muzealije
12.6.	četrtek
19.00	Pokrajinski muzej Koper
Srečanja z dediščino Vsak košček šteje - Školarice!
Predavanje dr. Tine Žerjal o rimskodobni vili rustiki, ki je bila izkopana na trasi avtoceste KP-U.
13.6.	petek
18.00	Gledališče Koper
Leopold Suhodolčan Čudežna srajca dopetajca
20.30	Pokrajinski muzej Koper
zaključni koncert MePZ Adriatic iz Hrvatinov
od Rezije do Dalmacije
Gost večera bo Ženska kompanija Fritule iz Kopra
14.6.	sobota
20.00	Pokrajinski muzej Koper
koncert in dialog z Vruja Trio
Marino Kranjac, Alenka Kranjac, Gabrijel Križman.
17.6.	torek
Gledališče Koper
Gostja večera Patricija Peršolja Pogovori O branju
18.6.	sreda
20.00	Pokrajinski muzej Koper
Obalni komorni orkester z izbranimi solisti vabi na
POLETNI KONCERT
19.6.	četrtek ■■■■■■
19.00	Gledališče Koper
Talenti za katedrom 2014
Boris A. Novak po motivih E. Kastnerja: Konferenca živali Priredil: Gregor Geč. Nastopajo učenci in učitelji CKSG Portorož
21.6.	sobota
od 17.00 (palača Belgramoni Tacco, Muzejska galerija, Etnološka zbirka)
Poletna muzejska noč
18.00	Galerija Meduza Koper
Otvoritev razstave POLETNA MUZEJSKA NOČ
28.6.	sobota
20.00	Pokrajinski muzej Koper
Literarno-glasbeni večer Feminelije
Gremo... v Piran
7.6.	sobota
18.00 Tartinijev trg Piran
Glasbena skupina ATACffTE (Kanarskiotoki, Španija] Promenadni koncert
8.6.	nedelja
18.00 Tartinijev trg Piran
VEČER SLOVENSKE FOLKLORE IN GLASBE
Slovensko kulturno društvo »Drava« iz Augsburga in Folklorno društvo Val Piran.
11.6.	sreda
19.00	Galerija Meduza 2 Piran
otvoritev razstave Sodobni nakit
20.00	Galerija Herman Pečarič Piran
Iz zbirke bronastih skulptur Galerije-Muzeja Lendava Vizije V bronu
12.6.

18.00	Glavna dvorana Avditorija Portorož
Prireditev ob 30. obletnici delovanja Vrtec La Coccinella Piran
POLETIMO S PIKAPOLONICO
20.00	Galerija Impresije, Piran (Fornače)
Otvoritev razstave Likovni klub Solinar Piran POTEPANJA
13.6.	petek in sobota
od 9.00 do 22.00, Punta Piran
Etno prireditev ŽIVETI Z MORJEM
15.6.	nedelja
18.30 Amfiteater Avditorija Portorož
Flip S PLESOM SKOZI ŽIVLJENJE
18.6.	sreda
19.00 Avditorij Portorož
Predstava GREASEinples.pravljica ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI
19.6. četrtek
20.00	Tartinijev trg Piran
Zaključni nastop PLESNI KLUB SWANK
20.6.	petek do srede
21.00, Tartinijev trg Piran IvprimeitsIaii^vreiiieiiavGleiialraTaitiriiPiian)
10. FESTIVAL PLESA PIRAN 2014
Programom izraznih, ustvarjalnih in orientalskih plesov, jazz, modern, klasičnega In neoklasičnega baleta, hip hop in show dance plesov....
21.6.	sobota
11.00	in 17.00, Piran (Tartinijev trg 15)
Vodenje po osupljivi stalni razstavi školjk in polžev vseh morij sveta
ČAROBNI SVET ŠKOLJK 21.00, Amfiteater Avditorija Portorož
Poklon 40. obletnici umetniškega delovanja Maestra Igorja Švar / Koncert slovenske in italijanske operne glasbe:
PREPLETANJA Dirigent: Igor Švara Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic. Koncertni mojster: Igor Grasselli. Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana s solisti: Urška Arlič Gololičič -sopran, Natalia Ushakova-sopran, Elena Dobravec-mezzosopran, Branko Robinšak-tenor, Robert Brezovar - bariton, Marko Kobal - bariton, Peter Martinčič - bas. Program: D. Švara, A. Foerster, M. Polič, V. Parma, V. Bellini, G. Rossini, G. Donizetti, G. Verdi in G. Puccini.
23.6.	ponedeljek
10.00	Avditorij Portorož
Dramska uprizoritev Talenti za katedrom 2014
Boris A. Novak po motivih Ericha Karstnerja: KONFERENCA ŽIVALI / Priredil Gregor Geč. Nastopajo učenci in učitelji CKSG Portorož.
25.6.	sreda
21.00	Tartinijev trg Piran IvpmskbegaEEraegdaiMaitiniPiran) v počastitev Dneva državnosti RS
GALA BALETNI VEČER POD ZVEZDAMI
Nastop profesionalnih plesalcev SNG Opera in balet Ljubljana ter Maribor, Društva baletnih umetnikov Slovenije in plesne skupine Metulj Piran.
27.6.	petek
21.00 Poletno prizorišče Avditorija Portorož
Monodrama PO MOJEM SLOVENCI...
Igra: Boris Kobal. Sodeluje: glasbenica Polona Janežič
28.6.	sobota
21.00	Gledališče Tartini Piran
Predstavitev projekcij POKLON TARTINIJU Na ogled bodo posnetki koncerta Tutto Tartini zbora Sl G. Tartini Piran pod um.vodstvom Milade Monica, režija Renato Alessio, in film "Al tempo di Tartini" Ruggera Paghia z gledališko skupino Sl in skupino v zgodovinskih kostumih "Al tempo di Tartini", režija Goran Stojisavljevič.
29.6.	nedelja
20.00	Gledališče Tartini Piran
Koncert ORKESTER UDELEŽENCEV GLASBENIH DELAVNIC SUZUKI Dirigent: Martin Schaefer.
v mestno galerijo Piran...
SLIKARSTVO GENERACIJE LETA NIČ
Razstava Sodobno slovensko slikarstvo, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani in ima skoraj presežno ambiciozni podnaslov Generacije po letu nič, v mestni galeriji Piran pa se predstavlja osem slikark mlajše in najmlajše generacije, ki je začela slikati v obdobju po prelomu tisočletja: Joni Zakonjšek, Maruša Šuštar, Nika Zupančič, Ksenija Čerče, Katja Sudec, Ana Sluga, Suzana Brborovič, Ira Marušič.
Sodobno slovensko slikarstvo je po veliki zgodbi Emerika Bernarda, ki je dosegla svoj vrhunec v osemdesetih in devetdesetih letih, in še traja, zašlo v krizo, osebnostno (saj so le redki avtorji ostali zvesti sebi in umetniškemu poslu) in splošno, generalno, zaradi »vdora« novih medijev v nacionalne galerije. Te danes - navkljub ponovnemu odkritju slike in »klasične« umetniške podobe, v Ameriki, v Evropi - še vedno vztrajajo v lokalnem kvazilikovnem pristopu in razstavah, po svoje odločilna je bila pregledna postavitev del Živka Marušiča v Moderni galeriji pod naslovom »Slika je mrtva, naj živi slika!«, ki je nakazala njeno ponovno oživitev. In prav Marušič, ki preseneča z vedno novo, prenovljeno umetniško močjo in kvaliteto, je danes med vodilnimi slovenskimi, in ne samo slovenskimi slikarji. Ob bok mu zdaj stojita Dušan Kirbiš in Ivo Prančič, prvi kot zadnji v novi nacionalni postavitvi, drugega pa v stalni zbirki v Moderni galeriji ni, ker ga vodilni v tej prestižni instituciji ocenjujejo za postmoderni kič. In Marjan Gumilar v postavitvah v galeriji Loža in kostanjeviški cerkvi... ter nenadkriljivi Marko Jakše s svojimi fantazmagoričnimi liki. Potem, v novem tisočletju, odkritje novega slikarstva, ponovno in prelomno vračanje k sliki. Najprej z »zasanjanimi« platni in z odličnim, klasičnim poznavanjem metjeja Mitja Ficka, ki že odmeva tudi v tujini, in hipoma zatem slikarski čudež, čisto »tkanje« na podobah Joni Zakonjškove (njena slika je na prvi strani priloge), ter slike Uroša VVeinbergerja, ki združijo - kongenialno - računalniško in družbeno-eksistencialno ikonografijo v časovni točki nič, da končno, danes, vznikne val slikark, ki vračajo zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje: Maruša Šuštar, Nika Zupančič, Ksenija Čerče in Katja Sudec, Ana Sluga, Suzana Brborovič, Ira Marušič. In mnoge druge, ki šele oblikujejo svoj slog v odkritja in iznajdbo nove slike.
Mestna galerija Piran, sobota, 21. junij 2014, ob 20. uri
galerijo Meduza2 Piran...
ODOBNI NAKIT GRE V GALERIJE
V mesecu maju, ko piranske ulice polno zaživijo s številnimi obiskovalci, je Galerija Meduza 2 spet odprla svoja vrata. Majhno galerijo, ki stoji ob glavni piranski prometnici, so osvežili z novo prodajno razstavo in jo spremenili v mali modni bazar sodobno oblikovanega nakita. Izbrali so slovenske oblikovalke z izvirnim avtorskim pristopom in imena, ki so v modnem svetu že dobro znana. Razstavljajo: Sandra Kocjančič, Rosanna Raljevič Ceglar, Mira Ličen Krmpotič, Romana Toš, Anja Sterle, Almira Sadar, Urška Hvalica, Ana Lazovski, Tina Koder, Vanja Mihelič, Urša Zajc in Anda Klančič. Skoraj istočasno so v Izoli, konec prejšnjega tedna, pripravili tudi krajšo slovesnost ob desetletnici Društva oblikovalcev sodobnega nakita. Udeležencem je najprej o zgodovini oblikovanja nakita v Istri govoril Aldo Pucer, v galeriji Taktil pa so odprli razstavo del članov društva.
Galerija Meduza 2 Piran
Otvoritev prodajne razstave v sredo ll.junija ob 19.00 Sodobni nakit
Galerija Herman Pečarič Piran
Otvoritev razstave v sredo ll.junija ob 20.00
Vizije v bronu Iz zbirke bronastih skulptur Galerije-Muzeja Lendava
Mestna galerija Piran
Otvoritev razstave v soboto Zl.junija ob 20.00
Sodobno slovensko slikarstvo: Generacije po letu nič predstavlja osem slikark mlajše in najmlajše generacije, ki je začela slikati v obdobju po prelomu tisočletja: Joni Zakonjšek, Maruša Šuštar, Nika Zupančič, Ksenija Čerče, Katja Sudec, Ana Sluga, Suzana Brborovič, Ira Marušič.
| Sp**
Verjel sem v svoje fante
Čeprav se je letošnje rokometno prvenstvo uradno končalo 23. maja, pa »sezona« v Kraški še traja. Fantje so v petek odigrali običajno prijateljsko tekmo z Ribari, sicer pa se ekipa še dobiva nekajkrat tedensko, da ohranja kondicijo. Brez trenerja Boruta Hrena seveda ne gre, ki je bil za oceno sezone ter informacij o bodočnosti ekipe zagotovo prava oseba za pogovor.
-	Prvotno so bili cilji nižji, a imeli smo želje po višjih mestih. Zavedali smo se svoje kvalitete, zato tudi moja napoved pred sezono, da ciljamo med prvih šest, ni bila iz trte zvita. Žal so nam poškodbe Čosiča in Redžiča ravno v novembru, decembru, ko je največ tekem, onemogočile boljšo uvrstitev. S kompletno ekipo smo bili v začetku prvenstva na tretjem mestu in z njima bi visoko uvrstitev v rednem delu tudi obdržali. Je pa sedmo mesto najboljši dosežek v zgodovini kluba. Upam, da se zavedamo vsi skupaj, kaj smo dosegli in predvsem v kakšnih pogojih smo to dosegli
-	Končnica je bila, z izjemo dveh tekem, odigrana po pričakovanjih.
-	V končnici so bile ekipe primerljive z nami oziroma še slabše, kar je tudi rezultat pokazal. Bolje nam je šlo tudi na gostovanjih. Fantje so letos postali še izkušenejši, vse skupaj so dvignili na
višji nivo. Za to je potreben čas. Jaz sem verjel v fante, kar se je izkazalo za pravilno. Ta ekipa ima še ogromno rezerve, predvsem v fizični pripravi. To je posledica treninga - fantje imajo svoje delovne in študijske obveznosti in so trenirali, kolikor so pač mogli. Glede na to smo naredili fenomenalen uspeh. Dejstvo pa je, da zdaj vsi upamo, da bo ta ekipa obstala. Igralcem moramo zagotoviti optimalne pogoje, da se ekipa pokaže res v pravi luči in da pokaže, kar je sposobna - sposobna pa je ogromno.
-	Verjetno bo zdaj Borut Hren ne le trener, ampak tudi pogajalec.
-	Povedal sem že, da bom jaz zadnji, ki bo odšel iz tega kluba. Nikakor ne bom odstopil in boril se bom do konca. Skušal bom nare-
diti vse, da se obstane, da gremo naprej v pravem pomenu, saj si konec koncev ti igralci, ki so garali tri leta, to tudi zaslužijo. Vsi fantje so pripravljeni nadaljevati, vendar moramo urediti osnovne obveznosti - to, kar je bilo rečeno. Njihov prispevek ni majhen. Gre za veliko odrekanja z njihove strani, veliko odsotnosti od družine. Razumljivo je, da boljše polovice s tolikšno odsotnostjo niso preveč zadovoljne. Čeprav ko nas vidijo v dvorani pred Ribari, mislim, da razumejo, zakaj nam rokomet toliko pomeni in zakaj smo tu. Ribari so res srce Izole, hvala jim za podporo.
-	Z nekaterimi popravili dvorane so se pogoji za delo zdaj izboljšali.
-	Res je. Zdaj je veliko bolje in zahvalil bi se Občini Izola za to
odločitev. Ob tem naj še povem, da smo se včeraj pri našemu županu seznanili z zelo optimističnimi načrti glede dvorane ter infrastrukture v Kraški. Izrazil je tudi navdušenje nad našim pomladkom - dobili smo okoli 50 novih fantov v mlajših pogonih in obljubil pomoč v okviru svojih možnosti.
-	Kakšne aktivnosti so zdaj na vašem terminskem planu?
-	Dobivali se bomo še do konca junija, zatem pa bomo okoli tri tedne prosti. Glede lige v naslednji sezoni se še ne ve - o tem se bo odločalo 11. junija na Rokometni zvezi Slovenije. Konec junija pa uprava RD Izola planira skupščino kluba. Upamo, da bomo v upravo dobili dobre gospodarstvenike, ki bodo pomagali dvigniti nivo organiziranosti kluba na višjo stopničko in da bomo nadaljevali izolsko rokometno pravljico. Do konca junija je tako skrajni rok za izvedbo skupščine in pogovora s fanti. Mislim, da bo šlo dalje. Glede na zadnje dogodke sem dokaj optimističen.
Branko Vuga
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

v' /*~Korle Sečovlie\ Parecag
Kultura
Neuspeh je, če sploh ne poskusiš
28. maja obeležujemo svetovni dan multiple skleroze. V Mestni knjižnici Izola smo na ta dan gostili mlado izolsko pisateljico, ki je za to boleznijo zbolela že v najstniških letih in se z boleznijo sooča z iskrivim optimizmom in konstruktivno ustvarjalnostjo. .
Ko sva se z Jano Špeh še pozimi dogovarjali za datum predstavitve njenih knjig, se nama še sanjalo ni, kdaj »pade« svetovni dan multiple skleroze. Naključje gor ali dol, predstavitev se je zgodila ravno na ta dan, dasiravno Jana tega, da boleha za to boleznijo ne obeša na veliki zvon, saj ji je - kot avtorici motivacijskih knjig - pomembno zlasti to, da ljudi osvešča o načinih mišljenja in oblikah čustvovanja, ki so odgovorni za kakovost naših življenj in globine naših uvidov.
Jana Špeh, letnik ‘86, prihaja iz manjše vasice nad Dragonjo, že vrsto let prebiva v Izoli. Verze, pesmi, svoja čustva in najrazličnejše doživljaje je že od malih nog zlivala na papir. V otroštvu je bila sramežljiva, toda vedno v iskanju odgovorov za svoje vedenje in vedenje sovrstnikov. V osnovni šoli se je obkrožala z nasmejanimi ljudmi, med katerimi je bila tudi sama. Tudi izobrazba ji veliko pomeni. Po končani srednji ekonomski šoli je doštudirala še komercialo, trenutno je zaposlena v trgovini z žensko konfekcijo, kjer se ji marsikatera stranka - med pomerjanjem oblačil - zaupa.
Sama to doživlja kot velik privilegij, saj je to, da prisluhne ljudem, tisto, kar jo veseli in kar želi osvojiti, da bo lahko stopila na pot dela z ljudmi. Jana namreč obiskuje dvoleten študij Teorije izbire po Williamu Glasserju.
Velik poudarek daje sprostitvi, tudi meditaciji, zlasti pa ima rada športne aktivnosti, ki so, kot pravi, kot blagoslov za utrujene misli. V zadnjih nekaj letih se je v njej ponovno prebudila ljubezen do pisanja. Ko piše, izhaja iz sebe, v svojih knjigah predlaga in svetuje to, kar je v letih prepoznala kot temeljno za delo na sebi. Pred enim letom je izdala svojo prvo knjigo Odločitev za spremembo - Na poti do vaše sreče.
V	knjigi na preprost, razumljiv način opisuje načine, ki v nas spodbudijo pozitivno miselno naravnanost, ter se dotakne tistih občutkov, ki so lahko smerokaz, če se jim le naučimo prisluhniti. Decembra 2013 je izdala svojo drugo knjigo z naslovom Koraki vzpona, v kateri se je, med drugim, posvetila tudi svoji osebni življenjski preizkušnji.
V	njej opisuje viharje neprijetnih misli in trenutek, ko je sklenila s (samo) pomilovanjem in je pričela z iskanjem vsega lepega okoli sebe, zlasti pa v sebi.
»Ko sem se odločila, da svoje želje tudi uresničim, sem rekla življenju DA,« odločno pove mlada ustvarjalka, in doda, da si mora vsakdo vzeti čas zase, se sprostiti, najti mir, ravnovesje... To ni egoistično vedenje, sporoča Jana Špeh, kajti le v trenutkih, ko smo sami s seboj, se lahko zavemo, da imamo vedno možnost izbire! Ksenija Orel
Poletna šola francoskega jezika
Kulturno društvo Peter Martinc organizira za učence v starosti od 9 do 14 let učenje osnov francoskega jezika in kulture. Tečaj bo od 30. junija do 4. julija 2014 v času med 9.00 in 16.00 uro v prostorih osnovne šole Livade. Poleg 25 ur jezikovnega učenja se bomo posvetili igram, športu in kulturnim dejavnostim. Otroci bodo dobili tudi kosilo. Zanje bodo skrbeli pedagogi in izkušeni spremljevalci.
Cena poletne šole za jezikovni pouk in prostočasno dejavnost -skupaj 35 ur - je 80 EUR, za pet kosil pa 25 EUR.
Informacije: info@petermartinc. org, telef.: 041 692 389 in 041 838 160. Prijave do 15. junija.
Vrtec Mavrica ima veliko srce
Voditeljici šole dr. Lucija Čok In Neva Zajc
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni
Izola - Isola
V	petek, 23.5.2014 je v telovadnici enote Livade potekala dobrodelna prireditev Pomagajmo malemu Reneju, ki jo je organizirala gledališka skupina Vrtca Mavrica Mavrični svet.
Prireditev je odprla gledališka skupina Mavrični svet s predstavo Prijatelj in pol. Družina Sinožič: mama, oče, trije otroci in nona so s pomočjo ročno izdelanih rekvizitov izvedli svojo priredbo zgodbe Zelo lačne gosenice. Sledil je glasbeni del: Nicola Š. je zapel in zaigral na kitaro in Teo R. na harmoniko in njuno prisrčno muziciranje je razveselilo prisotno občinstvo. Julija G. je zapela ob klavirski spremljavi strokovne delavke vrtca Tadeje Fatur, ki je sklenila zabavni del prireditve s svojo izvedbo pesmi Življenje je lepo. Povezovalka je bila strokovna delavka vrtca Urška Zajc. Ob sobotni 18. Ciciolimpiadi pa je potekala še ena dobrodelna akcija. Zbirali smo sredstva za pomoč vrtcu iz Maglaja v BiH, ki je bil popolnoma uničen v majskih poplavah. Vrtec je celoten izkupiček nakazal vrtcu iz Maglaja, s katerim smo navezali stike.
V	tem tednu poteka še akcija Igrača za prijatelja, v okviru katere bo vsak otrok prinesel v vrtec igračo, ki je več ne potrebuje in jo bo z lepo mislijo poslal svojemu vrstniku iz vrtca v Maglaju, ki so mu poplave uničile vse njegove igrače. Po celoletni akciji zbiranja zamaškov za Nicka in dobrodelni akciji za malega Reneja je vrtec Mavrica tudi tokrat pokazal, da ima čut za tiste, ki jim je pomoč resnično potrebna.
NAPOVEDUJEMO...
•	četrtek, 5.6. ob 19.30, Galerija Alga: otvoritev letne razstave likovnega društva Tuba iz Izole PORTRET. Vstop prost.
•	petek, 13. in sobota, 14.6. ob 19.00, staro mestno jedro:
12. PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB
KULTURNI DOM IZOLA
•	sreda, 18.6. ob 19.00: LAInarija 2014 - letna produkcija Plesnega studi LAI. Vstopnina: 5€ (vstopnice na voljo le uro pred prireditvijo).
•	četrtek, 19.6. ob 20.00: plesna produkcija KD Erato NESKONČNI MOMENT. Vstopnina: 5€ (vstopnice na voljo le uro pred prireditvijo).
GALERIJA ALGA IZOLA
Junija je na ogled razstava likovnega društva TUBA iz Izole PORTRET
ART KINOODEON IZOLA
•	od četrtka, 5.6. do nedelje, 8.6, različne lokacje: KINO OTOK;
•	v ponedeljek, 9.6. ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: ponovitev z Oskarjem nagrajenega filma NESKONČNA LEPOTA;
•	v ponedeljek, 9.6. ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: ponovitev izrednega dokumentarca ABECEDA;
•	od torka, 10. do četrtka, 12.6. ob 18.30: zgodba o popotovanju Robyn David-
son POTI;
•	od torka, 10. do četrtka, 12.6. ob 21.00: Nicole Kidman kot GRACE MONAŠKA.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
^0 www.facebook.com/artizola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg I, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 18.00-20.00, sobota 10.00-12.00: Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051 /396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
V času recesije se razveselimo vsakega izolskega podjetnika, ki z delom in idejami kljubuje vsesplošnemu trendu zapiranja tovarn in podjetij. Veliko smo jih že predstavili v rubriki Pogled naprej, tokrat pa smo se na pogovoru ustavili pri Davidu Fikonu, lastniku podjetja Fikon, ki ima poslovne prostore v izolski industrijski coni. Nase so opozorili, ko smo jih srečali na prodajnem prostoru v nakupovalnem središču na drugi strani meje, v Italiji.
-	S čim se ukvarja podjetje Fikon?
-	Ukvarjamo se s prodajo in montažo oken in vrat, avtomatskih rolet, pol-ken in ostalih notranjih in zunanjih senčil, okenskih polic in garažnih vrat. Poudarek je predvsem na avtomatskih senčilih, ki se jih lahko upravlja preko tipke vgrajene na zid ali preko daljinca, najnovejša tehnika pa je upravljanje preko touch screen sistema, s katerim krmilimo vse rolete in senčila in kjer lahko nastavimo uro avtomatskega spusta in dviga senčil. S tem pridobimo veliko, na primer to, da se zbudimo s sončno svetlobo, kar ugodno vpliva na naše počutje, če pa hišo zvečer “zapremo” do jutra, lahko veliko privarčujemo pri izgubi toplote. S tem pridobimo veliko, naprimer to, da se zbudimo s sončno svetlobo, kar dobro vpliva na naše počutje, če pa hišo zvečer “zapremo” do jutra, lahko veliko privarčujemo pri izgubi temperature. Kot smo izmerili, če zvečer spustimo rolete in ugasnemo gretje, pade temperatura za dve stopinji celzije manj, kot bi sicer.
-	Pa res lahko rolete toliko izolirajo?
-	Izolirajo zato, ker vsebujejo poliuretansko peno in predstavljajo še eno dodatno zaščito za steklo, dejansko še večjo, kot če bi imeli še eno dodatno steklo.
-	So te rolete lahko zanimive tudi za stari del mesta?
-	V starem delu mesta so najbolj aktualna polkna, ki so lahko tudi avtomatizirana, kar je zelo v pomoč tam, kjer jih je zaradi debeline sten ali pohištva težko doseči, upravljajo pa jih lahko tudi otroci in starejši. Sodelujemo pa tudi z italijanskim podjetjem na projektu „Zero barri-ere", to pomeni, da so senčila, okna in vrata dostopna tudi invalidom. Imamo naprimer vhodna vrata, ki se odpirajo na elektromotor.
-	Ne govorimo torej samo o luksuzu oziroma šminki?
-	Ne, sploh ne. Mi delamo predvsem na funkcionalnosti ter na varčevanju energije, kar ima danes že zelo velik pomen.
-	Prisotni ste tudi na Italijanskem trgu. Kako vam je to uspelo?
-	Začel sem leta 2008, ko me je poiskal lastnik slovenskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo rolet, da bi mu razvil trg v Italiji, saj poznam tako jezik, kot tudi nekaj ljudi na drugi strani meje. Začel sem sodelovanje s tem podjetjem, nakar so se, po treh letih, ko sem jim pridobil 55 strank, odločili, da me ne rabijo več in so raje zaposlili nekoga drugega. Povedati moram, da me je to kar pretreslo, saj sem jaz, ta-korekoč, sejal, nekdo drug pa je le prišel s košarico in nabral pridelek. Ampak ni vedno vse slabo, kar se nam zgodi. Zaradi tega sem se odločil, da bom šel svojo pot in 10. marca 2011 sem ustanovil podjetje, v treh letih pa nas je že enajst zaposlenih. Tako hitrega začetka res nisem pričakoval, glede na to, da je kriza, ni dela in niti denarja.
-	Poleg tega pa so vaši izdelki vendarle nekakšen “nadstandard”.
-	Sam menim, da predvsem gledamo v napredne tehnologije. Trenutno s pomočjo fanta, ki študira robotiko v Ljubljani, razvijamo sistem s katerim bi odklepali vhodna vrata na sistem prepoznavanja obraza in ne več na prstni odtis ali preko elektronske ključavnice, kot je to bilo doslej. Gre za sistem, ki odčita 2000 točk na obrazu, kar pomeni, da deluje tudi, če imamo brado ali očala.
-	Zveni znanstveno fantastično.
-	Morda, a prepričan sem, da bo to čez deset let že standardna oprema. Tako, kot smo začeli pred leti z avtomatskimi roletami in so nam rekli, da ne bomo uspeli, kljub temu pa smo prodrli na trg in skoraj vsa senčila, ki jih prodamo, so avtomatska, saj so pri novogradnjah, tudi zaradi energijskega varčevanja že standardna oprema.
-	Kako težko se je prebiti na Italijansko tržišče?
-	Ni samo težko, je izredno težko, a mislim, da z veliko volje in znanjem se da marsikaj narediti. Na slovenske podjetnike še vedno gledajo kot na drugorazredne. Naša prednost je, da imamo veliko znanja, kar zelo cenijo povsod po svetu. Nato moraš le še najti pravi krog ljudi, kjer to cenijo.
-	Kako je imeti danes podjetje v Izoli? Kakšne so vaše izkušnje?
-	Moje izkušnje niso najboljše. Zanimal sem se za nakup zemljišča in sem šel do odgovorne osebe na Občini.
Povedal sem, kaj me zanima, predstavil sem naše podjetje in pričakoval sem, da bi se kdo na to odzval. Recimo, da bi vodja oddelka, stopil do župana in dogovoril, da bi se z njim sestali ter skupno ugotovili, kako naprej. Še več, kot podjetnik sem pričakoval, da se bo gospod župan pozanimal o tem, kakšna podjetja delujejo v Izoli, se sestal z lastniki oziroma z direktorji, poslušal kakšne predloge in želje in v tem sklopu razvijal gospodarstvo v Izoli, saj menim, da trenutno nima perspektive. Veste, po mojem obisku na Občini bi se moralo nekaj zgoditi, povedal sem tudi, koliko sem pripravljen odšteti za parcelo in najmanj, kar bi se moralo zgoditi je, da bi dobil povratni klic z Občine. Pa ga ni bilo, zato se zdaj pogovarjamo za drugo parcelo v Kopru in če se bomo tam dogovorili, se bomo na žalost morali seliti. Ne razumem, kako to, da podjetju, ki se razvija, na Občini ne pridejo nasproti.
-	S tem se bodo tudi prispevki zaposlenih selili v Koper.
-	Ja, na žalost je tako, saj mi moramo predvsem gledati na to, da preživimo.
-	Načrtujete še kakšno širitev?
-	V nakupovalnem središču v Mon-tedoru smo odprli drugo poslovno enoto, dogovarjamo pa se že za tretjo. Sicer pa je naš cilj odpreti pet poslovnih enot, s katerimi bi se razširili tudi izven naše regije. am
Doslednost
Iščemo foto in video material Arrigonija
Park Arrigoni je kultni izolski in obalni prostor generacije šestdesetih in sedemdesetih, po svoje so ga častile tudi tiste iz osemdesetih, potem je šlo vse v maloro. Najprej plesišče, potem gostišče, nato so začela izginjati drevesa, ostal je le letni kino, ki je bil prizorišče nekaj res velikih dogodkov, pri katerih sem sodeloval kot organizator, od filmsko glasbenih večerov, do različnih koncertov, vključno z enim največjih rock dogodkov v Izoli, ko smo gostili takrat največje punk bende, od Pankrtov do Parafov.
Že pred tem pa so koncem šestdesetih in v sedemdesetih na plesišču v Arrigoniju igrali tako pomembni bendi kot so bili stari Faraoni, The Five fans, Had in Nirvana iz Zagreba in še nekateri znani jugoslovanski bendi tistega obdobja. Še pred tem pa so v telovadnici Arrigoni nastopali domači godbeniki in takrat že superslavni Kameleoni, ki so med enim od nastopov s pirotehniko povzročili celo požar v dvorani.
Veliko več o Arrigoniju vedo tisti, ki so takrat tam spoznavali lepe strani mladosti in morda je kdo od njih celo naredil kakšen video posnetek dogajanja v Arrigoniju (ples ali celo koncert) ali pa ima fotografije, ki bi jih lahko združili v videoposnetek in zavrteli med koncertom v Arrigoniju. Če ste pripravljeni vaše video ali foto spomine deliti z obiskovalci koncerta Najboljša leta v Arrigoniju, 24. junija zvečer, pišite na e-mail: uredni-stvo@mandrac.si ali pokličite na telefon 040 211 434. (Mef)
Stran v razmislek
Ko stanovanje postane celica
Brata Škoda Izolani dobro poznamo. Boris in Slavko sta gluhonema dvojčka, skoraj Abrahamovca. Starši so jima umrli, ko sta bila stara 22 let, vse kar so jima zapustili je bilo nekaj dolgov in občinsko stanovanje v Ribiški ulici. Dolgove sta morala vračati, pa tudi v stanovanju nista bila dolgo.
Še danes nisem odpustil tistim uradnikom, ki bratov niso opozorili, da s tem, ko postaneta dediča, prevzemata tudi dolgove staršev, ki so ostali zaradi neplačevanja rtv naročnine oziroma najemnine za stanovanje.
Tako sta, nič hudega sluteč, saj ju nihče ni opozoril na pristojnosti in obveznosti dedičev, morala na sodišče, kjer jima je sodnica, brez kančka usmiljenja, naložila plačilo obveznosti, ki so jih naredili pokojni starši in tako sta bila dobesedno pahnjena v življenje. Za povrh so v koprskih invalidskih delavnicah Inde, kjer sta oba imela delo, že začeli krčiti število zaposlenih.
Potem je stvari v roke vzela usoda in Borisu dodelila dve šestici v razmeroma kratkem časovnem razmaku, tako da je lahko poravnal stare obveznosti, avtomobil, ki bi ga lahko prodala in z njim poplačala večino stroškov, pa je misteriozno izginil na nekem odpadu v Luciji. Neverjetno, koliko ljudi je takrat želelo izkoristiti njuno hibo in nesrečo hkrati.
Tudi Občina Izola je ugotovila, da so se razmere v njenem stanovanju spremenile in takratna županja Breda Pečan je brata prepričala da je stanovanje v Ribiški preveliko zanju (kar je res) in jima obljubila, da bosta, namesto starega velikega stanovanja, dobila manjše in na novo prenovljeno, v soseščini. In sta ga dobila. Enosobno stanovanje v katerem sta, takrat mlada fanta, dobila kuhinjo, toaletne prostore in skupno spalnico, ki so jo takratni skrbniki občinskih stanovanj enostavno pregradili s predelno steno in naredili dve spalnici v kateri so stlačili posteljo ob kateri je ostalo pol metra prostora za gibanje.
Zahvala
Nada Zetto
1957 -2014
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, sestre in tete, se s hvaležnostjo zahvaljujemo vsem, ki ste nam stisnili roko in nas tolažili v tako bolečem trenutku. Misel na to, kako ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, je za nas neprecenljiva. Hvala za podarjeno cvetje in sveče, ter za dodeljeno solidarno pomoč in plačilo pogrebnine. Najlepša hvala vsem sodelavcem Droge Kolinske d.d.
Žalujoči hčerka Ana, oče Franc, sestra Irena in nečak Andraž Izola, Junij 2014
Dokler sta bila oba še zmedena in predvsem mlada je še šlo, potem pa vse težje. Oba sta ostala brez dela in tako bolj ali manj vezana na stanovanje. Slavko, ki ga nekaj stalno preganja odhaja in prihaja domov, Boris, ki neuspešno išče zaposlitev, pa razmišlja o resnejši zvezi, o dekletu, poroki, otrocih...
Pri 47-letih sta odrasla, hendikepi-rana moža obsojena na življenje v otroški sobici, ki spominja na jet-niško celico. Boris je narisal rešitev problema. Komu naj jo pokaže? dm
17. Garažna razprodaja
Kava Bar Tisa v soboto, 7. junija, ob 9.00 prireja 17. Dobrodelno garažno razprodajo s katero že več kot 6 let pomagajo socialno ogroženimi družinami in jim omogočajo brezskrbne šolske počitnice.
Za simbolično ceno enega eura (1 Eur) ki bo šel v dobrodelne namene, lahko kupite knjige, tehnične in gospodinjske pripomočke, igrače, oblačila in druge izdelke. Dobiček od prodaje bodo v dogovoru s CSD Izola, CSD Koper, CSD Piran ter OŠ Livade namenili socialno ogroženim družinam.
Med garažno razprodajo bo potekala tudi delavnica za otroke, na kateri bodo izdelovali praznične voščilnice. Če pa imate doma predmete, ki jih ne potrebujete več jih prinesite na razprodajo.
M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
M. Kačič
Minilo je eno leto odkar je umrla naša draga žena, mama in nona Katica Glamočak (9.10.1946-5.6.2013) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in se je boste za vedno spominjali.
Njeni naj dražji
Zahvala
Matevž Novak
16.8. 1940 - 28.5.2014 Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil soprog, upokojeni delavec Mehanoteh-nike, prijatelj in zborovski pevec Matevž Novak iz ulice Oktobrske revolucije. Ob boleči izgubi dragega moža Matevža se zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani. Moje hvaležne misli so namenjene lečečemu zdravniku dr. Pešiču, pulmološkemu oddelku bolnišnice Izola, župniku, Kozani za poslovilne besede ter njegovemu Moškemu pevskemu zboru Izola za občutene pesmi s katerimi so se mu zahvalili za dolgoletno sodelovanje in ga pozdravili ob slovesu. Hvala vsem, sostanovalcem in prijateljem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Natalija Izola, maj 2014
w
Zahvala
Luciano Šuran
7.2. 1939 -26.5.2014
V četrtek, 29. maja smo se na izolskem pokopališču poslovili od dragega moža in očeta Luciana Šurana. Zahvaljjemo se vsem, ki ste mu pomagali blažiti bolečine in ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Žena Bruna, hči Luciana in sin Alfio z Vero Izola, maj 2014
Predzadnja
CŽBCGflDKmiDB
PADLA STA Z ZIDU
V	torek je bila v San Simonu prireditev Cista desetka, namenjena študentom. Na zabavi sta z zidu pod Belvederjem in v San Simonu padla mladenič in mladenka. Obema je bila nudena prva pomoč. Fant je bil zaradi hudih poškodb glave odpeljan v UKC ljubljana, dekle pa zaradi lahkih poškodb v izolsko bolnišnico.
OSTAL BREZ AVTA
Policisti so na Morovi ulici skušali ustaviti voznika Citroena C5 ki pa si je po premisleku ustavil šele na ulici Oktobrske revolucije. Za neustavitev niso bile krive zavore temveč to, da voznik ni imel vozniškega dovoljenja. Vozniku je bilo zaseženo vozilo in zoper njega sprožen postopek pri sodniku za prekrške.
ODNESLI TREZOR Na izolskem obrobju so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo in iz zida izruvali trezor z gotovino in zlatnino. Policisti zbirajo informacije in poizvedujejo za zlikovci. OBLAČILA ZA POPLAVLJENE?
V	centru Izole je preko vikenda v trgovino vlomil neznanec ter odnesel spodnje perilo ter nekaj oblačil. Ali je nakradena oblačila poslal poplav-Ijencem ne bomo nikoli izvedeli. OROPAL TRGOVINO
Ob 16.26 je zamaskiran neznanec v Strunjanu prišel v trgovino in zagrozil prodajalki, naj odpre blagajno. Ta je zbežala, ropar pa je odtrgal predal blagajne z denarjem in pobegnil s kolesom. V Strunjanu je nato izpustil predal, vzel pa je vse bankovce. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
VIDELI SO GA
Na policijski postaji se je zglasil občan ki je prijavil poškodbo vozila na parkirišču pred bolnico. Policisti so opravili ogled, po ogledu pa po pošti prejeli anonimno prijavo očividca z opisom nesreče in registrsko številko povzročitelja. Policisti so opravili ogled še na povzročiteljevem avtomobilu in lastniku izrekli globo. Poštenemu očividcu se zahvaljujemo za pomoč pri raziskavi nesreče. OSTALI BREZ IZPITA
-	Na Prešernovi so ustavili Ankarančana, ki je preveč pogledal v kozarec. Alkotes mu je pokazal 0,30 mg alkohola v zraku, zato je pot nadaljeval s taxijem.
-	V Polju pa so policisti imeli v postopku mladeniča iz Gorice, ki so mu odredili preizkus vinjenosti. Alkotest je pokazal 0,53 mg. Ravno tako je mladenki iz Komna alkotest pokazal 0.69 mg alkohola v izdihanem zraku. Oba bosta morala na zagovor k sodniku za prekrške. AVSTRIJCEM UKRADLI KOLESA Neznanec je vlomil v objekt na vstopu na plažo San Simon, kjer so imeli avstrijski turisti spravljenih 24 koles. Zlikovec je preščipnil verigo in se odpeljal s tremi kolesi znamke Nakita Spyder 7.5 črne barve. Policisti že iščejo ljubitelja tujih koles. TRGATEV PRED TRGATVIJO Na Baredih je nekdo ukradel približno 250 sadik trt, s tem pa lastnika oškodoval za 375 evrov.
TRPELA LE PLOČEVINA
Pri avtokampu sta trčila slovenski in avstrijski turist. Na srečo je trpela le pločevina pa še to v manjši meri, zato so policisti odstopili od obravnave.
Ali ne bi tega lahko počeli drugje ?
Tako je zapisal naš sodelavec, avtor rubrike Uko con bučo, ko je konec prejšnjega tedna presenečeno opazoval delavce Komunale, ki so prebirali smeti iz kontejnerjev na začetku Ljubljanske ulice. Ker je že po naravi sramežljive narave ni spraševal, kaj se dogaja, bolj ali manj očitno pa je bilo, da komunale! preverjajo, kako se tamkajšnji stanovalci držijo separacije odpadkov.
“Ali tega niso mogli storiti nekje drugje in ne sredi ulice polne turistov,” je zapisal na koncu.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
C90Jl]BČ£[llG3a[i3B
PRODAMO
-	Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino, Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968
-	Prodamo povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju ali zamenjamo za manjše stanovanje v Izoli. Tel. 070 902 430
-	prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z gara-žo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948
NAJAMEMO
-	V starem delu Izole najamem garažo za daljše obdobje. Tel.: 041 960-961
-	Štiričlanska družina išče ena in pol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Cena do 400eur. Tel: 070 377-211
-	Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kopru ali Izoli.
tel 070 530781
ODDAMO
-	Oddam enosobno stanovanje v Jagodju s parkirnim prostorom za daljše obdobje. Tel.: 05 641 72 24
-	Oddam opremljeno dvosobno stanovanje (56 m2) v Livadah (2 nadstropje). Tel.: 041 402 187
-	V Izoli oddamo v najem garsonjero (24m2) za daljše obdobje. 040 861 936
-	V obrtni coni oddam lokal (115 m2) za wellness, frizerstvo, kozmetično ali podobno dejavnost. Tel. 041 512 783
-	Oddam garsonjero za daljše obdobje. Tel. 041 512 783
Ste®
-	Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oiljkami, na pobočju nad Mehanom. Tel.: 031 764 316.
-	Prodam velik hladilnik z zmrzoval-no skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565
-	Ugodno prodam skoraj novi kolesarski čeladi za odrasle in za otroke in svetlo moder dres za gimnastiko z dolgimi rokavi, (primeren za otroke od 5 do 8 let), Gsm: 040 984 263
BSb®
-	Posredujem INŠTRUKCIJE matematike, fizike, kemije in angleščine, kakor tudi VARSTVO OTROK na domu. Za vse informacije sem vam na voljo na 041 345 634. Zagotovite si ugoden termin. Pokličite!
-	Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
Izgubila se je srednje velika papiga, zeleno rumene barve, stara 4 mesece, na nogi ima slovaški obroček. Najditelj dobi nagrado. Kontakt: 031384159.
Poziv lastnikom psov
Učenci izolskih osnovnih šol so v likovnem natečaju Psički za čisto Izolo, ki ga je pripravila Komunala Izola, izdelali opozorilne table, ki lastnike psov pozivajo k pobiranju pasjih iztrebkov. Table bodo namestili v parke in na otroška igrišča, prve table bodo učenci postavili na Sončnem nabrežju na svetovni dan okolja, v četrtek, 5. junija, ob 10. uri.
Podobno akcijo je Komunala Izola v sodelovanju z osnovnimi šolami Vojke Šmuc, Livade in Dante Alighieri izpeljala že v letu 2011 na Trgu padlih. Že leto pred tem so enako akcijo izpeljali otroci in njihovi starši iz okolice Trga padlih. Ker pa se nekateri lastniki psov še vedno ne držijo pravil pri pobiranju pasjih iztrebkov, so se odločili akcijo ponoviti tudi v letošnjem letu. S tablami bodo otroci lastnike psov opozarjali, da morajo s seboj imeti vrečko ali lopatko za pobiranje pasjih iztrebkov ter iztrebke seveda tudi pobrati in odložiti v koše, ki so za to namenjeni.	szj
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
I
I
Eurofestov tek: zbrali 750 evrov
»Utrujeni, a zadovoljni!« Takšen bi bil povzetek izjav udeležencev teka na 10 kilometrov na nedeljskem 2. dobrodelnem Eurofestovem teku. Vreme je bilo na strani sodelujočih, ki jih je bilo nekaj več kot lani. Mnogi so se odločili za tek na en oziroma dva kilometra in so, tako kot pohodniki, združili prijetno s koristnim, saj so s sodelovanjem prispevali nekaj denarja za pomoči potrebne izolske otroke. Popoldne se je stotnija športnikov pomerila v športnih igrah krajevnih skupnosti. V nogometu je zmagala KS Izola staro mesto, v rokometu pa so bili najboljši fantje iz mešane ekipe Kort in Šareda. Kortežani so bili na prvem mestu tudi v balinanju pri moških, pri ženskah pa dekleta iz Jagodja. Prireditev je dopolnilo še popoldansko oz. večerno zabavno srečanje na Lonki, na katerem so tudi nagradili najštevilčnejše zasedbe. Družina z največ člani so bili tudi letos Grbčevi iz Izole, najštevilčnejše društvo je bilo Istrabenz plini Izola, največ športnikov pa je prišlo iz KS Livade. Prireditev so organizirali: Športna zveza Izola, Eurofest d.o.o. in Zavod Polanja.
•e Čk**
Čistilni setvis
Biljana Rajič s.p., Ulica svobode 99, 6330 Pitan
Tel. 040 435 260
V sredo, 28. maja, so otroke na Pediatričnem oddelku SB Izola obiskale olimpijke Teja Gregorin, Vesna Fabjan in Maja Vtič. Bivanje so jim popestrile s svojim obiskom, klepetom, otroci pa so bili najbolj navdušeni nad olimpijskimi medaljami. Otroci, ki so lahko telovadili, pa so ob pomoči vzgojiteljice in učiteljice zanimivim gostjam pokazali svoje spretnosti na telovadnem poligonu. Otrokom in osebju bo ostal ta dan v lepem spominu, male bolnike bodo nanj spominjale medalja za udeležbo ter kape in ure s simboli slovenske olimpijske reprezentance.
Vesna Brkljača, vzgojiteljica v bolnišničnem oddelku SB Izola