/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > JU >to o cu .Q E cu cu to Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 9 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Marjan Hafner, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič, mag. Ana Vidrih (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance); Jasna Kondža (Rebalans državnega proračuna za leto 2011); Matevž Hribernik (Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2011-2012); mag. Maja Kersnik (Izdatki za socialno zaščito - 2009); mag. Maja Kersnik (Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti - 2010); mag. Urška Lušina (desezoniranje časovnih serij) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna_d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Izbrane teme..................................................................................................................................................27 Rebalans državnega proračuna za leto 2011..............................................................................................................29 Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2011-2012................................................................................................30 Izdatki za socialno zaščito - 2009.................................................................................................................................31 Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti 2010.................................................................................32 Okvirji Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene Slovenije................................................................................................................9 Okvir 2: Temeljni agregati sektorja država, ESA-95.....................................................................................................25 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti in povečanju tveganj, povezanih predvsem z nestabilnostjo na finančnih trgih, mednarodne institucije znižujejo napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto. Po občutni upočasnitvi gospodarske rasti v evrskem območju v drugem letošnjem četrtletju mednarodne institucije pričakujejo nadaljnjo upočasnitev do konca letošnjega leta in tudi prihodnje leto. To spremlja poslabšanje pričakovanj podjetij in potrošnikov ter napovedana fiskalna konsolidacija. Zaradi nestabilnosti na finančnih trgih in možnosti širitve dolžniške krize v evrskem območju pa so tveganja, da bo rast še nižja od napovedane, velika. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo, da se je okrevanje slovenskega gospodarstva na prehodu v tretje četrtletje upočasnilo. Rast nominalnega izvoza blaga, ki sicer edini presega povprečno vrednost iz leta 2008, se je v poletnih mesecih v razmerah umirjanja aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah upočasnila. Podobno velja za realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, kjer je bila ob precejšnji umiritvi aktivnosti srednje nizko tehnološko zahtevnih panog upočasnitev v poletnih mesecih še bolj izrazita. Po podatkih poslovnih tendenc se poslabšujejo tudi pričakovanja za jesenske mesece. Aktivnost v gradbeništvu se je julija sicer okrepila, vendar zaradi močnega znižanja v predhodnih mesecih še vedno ostaja na zelo nizki ravni in med vsemi dejavnostmi najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V storitvenih dejavnostih prihodek še naprej niha okoli ravni, ki je bila dosežena že v začetku leta. V drugem četrtletju se je izboljševanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva upočasnilo. Potem ko je bila Slovenija lani edina država evrskega območja, kjer so se realni stroški dela na enoto proizvoda še povečevali, se ti letos zmanjšujejo. Vendar je Slovenija po nadpovprečnem izboljšanju stroškovne konkurenčnosti v prvem četrtletju v drugem zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in s tem nižje rasti produktivnosti zdrsnila v skupino držav s podpovprečnim izboljšanjem. Izboljšanje stroškovne konkurenčnosti je sicer tudi v drugem četrtletju izhajalo predvsem iz rasti produktivnosti dela v industrijskih dejavnostih. Po stabilizaciji razmer na trgu dela v začetku letošnjega leta so se te v poletnih mesecih nekoliko poslabšale; povprečna bruto plača stagnira. Število delovno aktivnih se je po desezoniranih podatkih julija zmanjšalo drugi mesec zapored, število registriranih brezposelnih oseb pa se je julija in avgusta povečalo. Konec avgusta je bilo brezposelnih 106.996 oseb, kar je 8,0 % več kot v enakem mesecu lani. Junija in julija je po izločitvi sezonskega vpliva povprečna bruto plača stagnirala, pri čemer se je v zasebnem sektorju rahlo krepila, v javnem pa rahlo znižala. Cene življenjskih potrebščin so se septembra povišale za 0,6 %, zaradi baznega učinka, povezanega z lanskimi gibanji cen storitev, se je precej povišala tudi medletna inflacija. Povišanje medletne inflacije za 1,1 o. t. na 2,1 % je predvsem posledica konca vpliva uvedene subvencije na šolsko prehrano septembra lani, ko se je za 68,8 % znižala cena, ki jo za prehrano v šolah plačajo potrošniki. Po prvih podatkih Eurostata se je medletna inflacija tudi v evrskem območju septembra povišala (na 3,0 %). Že tako skromna kreditna aktivnost slovenskih bank se je avgusta nadalje upočasnila, slabe razmere v bančnem sistemu pa so bile eden ključnih razlogov, da sta konec septembra bonitetni agenciji Moody's in Fitch Ratings Sloveniji znižali bonitetno oceno. Neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI se je okrepilo, tudi gospodinjstva so tokrat neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, skupna neto odplačila pa so bila tako avgusta največja v zadnjih dveh letih. V osmih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah zmanjšal za 113,0 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so neto tokovi znašali 993,2 mio EUR. Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive, banke pa so v prvih sedmih mesecih oblikovale že za 459,3 mio EUR rezervacij in oslabitev, kar je za slabo četrtino več kot v enakem obdobju lani. Obe bonitetni agenciji sta poleg slabih razmer v bančnem sistemu kot razlog za znižanje bonitetne ocene izpostavili tudi pričakovano upočasnitev gospodarskega okrevanja, politično negotovost in odlaganje sprejema strukturnih reform ter izrazili tudi negativne obete, kar kaže na možna nadaljnja znižanja bonitetne ocene. Sprejet je bil rebalans državnega proračuna za leto 2011, ki je prilagodil višino odhodkov nižj oceni prihodkov, višina primanjkljaja pa ostaja nespremenjena (4,7 % BDP). S sprejetim rebalansom državnega proračuna so bili prihodki in odhodki decembra lani sprejetega državnega proračuna za leto 2011 zmanjšani za 365 mio EUR. Višina primanjkljaja pa zaradi enake višine zmanjšanja prihodkov in odhodkov ni bila spremenjena, tako da naj bi primanjkljaj državnega proračuna v letu 2011 znašal 1,7 mrd EUR. Struktura znižanja odhodkov proračuna z rebalansom kaže, da se varčuje predvsem pri naložbah, katerih realizacija se hkrati potiska v naslednja leta. Rebalans proračuna ne predvideva večjih posegov v odhodke z bolj sistemskimi varčevalnimi ukrepi, kot so jih uvedle nekatere druge evropske države, kar bi bilo nujno za doseganje konsolidacije javnih financ. Kazalniki neenakosti in revščine za leto 2010 kažejo, da se je materialna prikrajšanost nekoliko zmanjšala, razlike v dohodkih gospodinjstev pa nekoliko povečale. Stopnja tveganja revščine, ki glede na metodologijo izračuna odraža predvsem dohodkovno neenakost znotraj populacije v letu 2009 (oz. porazdeljenost dohodka med gospodinjstvi), se je po daljšem obdobju zniževanja povečala. To je bila posledica znižanja dohodkov znatnega dela gospodinjstev zaradi gospodarske krize ob istočasnem relativno visokem povečanju plač v nekaterih dejavnostih z visoko povprečno plačo (npr. v zdravstvu, javni upravi in oskrbi z električno energijo). Ob povečanju razlik v dohodkih pa ni prišlo do poslabšanja življenjskih razmer, saj se je stopnja materialne prikrajšanosti nekoliko zmanjšala, je pa še naprej višja kot je bila pred letom 2008. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje V evrskem območju se je rast BDP v drugem četrtletju letos občutno upočasnila, kratkoročni kazalniki pa nakazujejo nadaljnje umirjanje rasti tudi v drugi polovici leta. Tuje povpraševanje je v drugem četrtletju ostalo ključni dejavnik rasti, medtem ko je domače povpraševanje ostalo šibko. K medletni rasti (1,6 %) v drugem četrtletju je največ prispeval izvoz (2,6 o. t.), čeprav se je njegova rast upočasnila. Nižji kot v preteklih četrtletjih so bili tudi prispevki bruto investicij v osnovna sredstva in zasebne potrošnje (oboje prispevek k rasti 0,3 o. t.). Na zasebno potrošnjo so še vedno negativno vplivale zaostrene razmere na trgu dela (stopnja brezposelnosti v evrskem območju se od začetka leta ohranja na približno 10 %), pa tudi ukrepi fiskalne konsolidacije, ki bodo po vmesni napovedi EK negativno vplivali na razpoložljivi dohodek tudi do konca tega in v naslednjem letu. Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in predvsem kazalniki razpoloženja pa nakazujejo nadaljnjo upočasnitev Slika 1: Poslovne tendence v evrskem območju Trgovina na drobno Storitve Vir. EK. gospodarske rasti v evrskem območju. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja v evrskem območju (ESI) je bila avgusta najnižja v zadnjih 15 mesecih, vrednost indeksa PMI1 pa je septembra nakazoval krčenje proizvodnje predelovalnih dejavnosti v evrskem območju. Mednarodne institucije (EK, OECD, ECB, IMF) napovedujejo upočasnitev gospodarske rasti v evrskem območju do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu. Vmesna jesenska napoved EK, ki je narejena na podlagi gibanj v sedmih največjih evropskih državah, za letos predvideva enako rast kot spomladi (1,6 %), spremenila pa naj bi se dinamika rasti v drugi polovici letošnjega leta. EK predpostavlja, da bo umiritev rasti v tretjem in predvsem četrtem četrtletju večja, kot je bilo pričakovati spomladi. Glavni dejavniki upočasnitve so poslabšanje pričakovanjpodjetij glede nadaljnje gospodarske aktivnosti, slabitev rasti zasebne potrošnje in napovedana fiskalna konsolidacija, ki bi lahko imela kratkoročno negativne vplive na gospodarsko rast. Do podobnih zaključkov je prišla tudi OECD, ki v zadnjem četrtletju letos predvideva znižanje BDP v evrskem območju, kar bi bila predvsem posledica znižanja BDP v Nemčiji. Svoje intervalne napovedi za rast BDP je septembra znižala tudi ECB, in sicer na 1,4 %-1,8 % (junija 1,5 %-2,3 %) za letos in na 0,4 %-2,2 % (junija 0,6 %-2,8 %) za prihodnje leto, svoje napovedi rasti za svetovno gospodarstvo rast in evrsko območje pa je znižal tudi IMF. Pričakovana upočasnitev rasti v 2012 naj bi bila predvsem posledica močno zaostrenih razmer na finančnih trgih in povečanih tveganjglede nadaljnje širitve dolžniške krize v evrskem območju. Tveganja za rast so večja kot spomladi in predvsem negativno usmerjena. Ob tem IMF v Poročilu o globalni finančni stabilnosti opozarja na veliko ogroženost svetovnega finančnega sistema in poziva države evrskega območja k hitrim ukrepom glede zmanjšanja tveganj na finančnih trgih (npr. uporabi EFSF) in implementaciji zavez glede fiskalne konsolidacije. Razmere na trgih državnih obveznic so se septembra nadalje zaostrile, medbančne obrestne mere v evrskem območju pa so se marca rahlo znižale. Donosnost Tabela 1: Primerjava pomladanskih in jesenskih napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij 2011 2012 CONS apr 11 IMF apr 11 EK maj 11 OECD maj 11 CONS sep 11 EK sep 11 IMF sep 11 CONS apr 11 IMF apr 11 EK maj 11 OECD maj 11 CONS sep 11 IMF sep 11 EMU 1,7 1,7 1,6 2,0 1,7 1,6 1,6 1,7 1,8 1,8 2,0 1,0 1,1 EU 1,7 1,8 1,8 np 1,7 1,7 1,7 1,8 2,1 1,9 np 1,3 1,4 DE 2,7 2,5 2,6 3,4 2,9 2,9 2,7 1,9 2,1 1,9 2,5 1,3 1,3 IT 1,0 1,1 1,0 1,1 0,7 0,7 0,6 1,1 1,3 1,3 1,6 0,3 0,3 AT 2,0 np 2,4 2,9 3,1 np 3,3 1,9 2,3 2,0 2,1 1,7 1,6 FR 1,7 1,6 1,8 2,2 1,7 1,6 1,7 1,7 1,8 2,0 2,1 1,2 1,4 UK 1,8 1,7 1,7 1,4 1,2 1,1 1,1 2,2 2,3 2,1 1,8 1,8 1,6 ZDA 2,9 2,9 2,6 2,6 1,6 np 1,5 3,3 2,9 2,7 3,1 2,1 1,8 Vir: Consesus Forecasts (april, junij 2011), EC European Economic Forecast (maj 2011), EC Interim European Economic Forecast (september 2011), IMF World Economic Outlook (april, september 2011), OECD Economic Outlook (maj 2011). 1 Purchasing managers index. 10-letnih državnih obveznic držav evrskega območja z največjimi javnofinančnimi težavami se je septembra znova povečala, ECB pa je nadaljevala s programom odkupa državnih obveznic, ki ga je oživila avgusta, in do septembra odkupila dodatnih 41 mrd EUR državnih obveznic (skupaj od začetka programa maja lani 156,5 mrd EUR). Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je septembra znižala drugi mesec zapored, in sicer za 2 b. t. na 1,54 %, medtem ko se je vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD zvišala za 6 b. t. na 0,35 %. Še se znižuje vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za CHF, ki je septembra v povprečju znašala 0,008 %. Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic 14 10 !H !H (u 8 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Septembra se je vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem močno znižala. Vrednost evra proti ameriškemu dolarju se je septembra znižala za 4,0 % (na 1,377 USD za 1 EUR), medletno pa je bila višji za 5,4 %. Vrednost evra se je znižala tudi glede na japonski jen (za 4,2 % na 105,75 JPY za 1 EUR) in britanski funt (za 0,6 % na 0,872 GBP za 1 EUR). Po odločitvi švicarske centralne banke, da zaradi precenjenosti valute drži razmerje med švicarskim frankom in evrom na najmanj1,2 CHF za 1 EUR, se je vrednost švicarskega franka septembra v povprečju znižala za 7,2 % (na 1,201 CHF za 1 EUR). Septembra so se cene nafte znova povišale, cene neenergetskih surovin pa se še znižujejo. Povprečna cena nafte Brent se je zvišala za 3,3 % na 113,80 USD/sod, izraženo v EUR pa za 4,3 % na 79,97 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 46,2 %, v EUR pa za 33,7 %. Kljub višjim cenam surove nafte je IEA zaradi poslabšanja obetov glede gospodarskega okrevanja znižala napoved povpraševanja po nafti za letos in prihodnje leto. Dolarske cene neenergetskih surovin so se po zadnjih podatkih IMF avgusta znižale za 2,3 % (medletno so bile višje za 19,2 %), najbolj indeksa cen kmetijskih surovin (-7,3 %) in kovin (-3,9 %). Po začasnih podatkih se je nižanje cen nadaljevalo tudi septembra. Gospodarska gibanja v Sloveniji Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo, da je okrevanje slovenskega gospodarstva na prehodu v tretje četrtletje zastalo. Rast nominalnega izvoza blaga, ki sicer edini presega povprečno vrednost iz leta 2008, se je v poletnih mesecih skladno z gibanji v glavnih trgovinskih partnericah upočasnila. Podobno velja za realni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, kjer je bila ob precejšnji umiritvi aktivnosti srednje nizko tehnološko zahtevnih panog upočasnitev v poletnih mesecih še bolj izrazita. Po podatkih poslovnih tendenc se poslabšujejo tudi pričakovanja za jesenske mesece. Aktivnost v gradbeništvu se je julija sicer vidno okrepila, kar je sledilo močnemu znižanju v predhodnih petih mesecih, tako da še vedno ostaja na zelo nizki ravni in med vsemi dejavnostmi najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V storitvenih dejavnostih prihodek še naprej v glavnem niha okoli ravni, ki je bila dosežena že v začetku leta. Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -----Vred. opr. del v gradbeništvu -----Prih. v trgovini na debelo - Ind. proiz. predelovalnih dej. -Prih. v trgovini na drobno Prih. v storitvenih dejavnostih Vir: SURS, preračuni UMAR Do upočasnitve nominalne rasti izvoza blaga v drugem letošnjem četrtletju glede na prvega je prišlo predvsem zaradi zmanjšanja izvoza v države EU, ki niso članice evrskega območja, in tudi zaradi upočasnitve rasti v države bivše Jugoslavije, rast izvoza v evrsko območje pa se je celo pospešila.2 Po desezoniranih podatkih se je izmed štirih ključnih trgovinskih partneric pospešila rast nominalnega 2 Podatki o geografski in proizvodni strukturi izvoza so razpoložljivi za šest mesecev letošnjega leta. Analiziramo desezonirane podatke, ki so preračuni UMAR. 16 12 6 4 2 0 Okvir 1: Znižanje bonitetne ocene Slovenije Dve izmed najpomembnejših bonitetnih agencij sta Sloveniji konec septembra za eno stopnjo znižali bonitetno oceno, in sicer Moody's na Aa3, Fitch Ratings pa na AA-, in obe z negativnimi obeti, kar kaže na možna nadaljnja zniževanja bonitetne ocene. Kot glavni razlog za večje državno tveganje sta agenciji navedli slabe razmere v bančnem sistemu, ki je kljub dokapitalizacijam v začetku leta še vedno podkapitaliziran, hkrati pa se še naprej hitro povečuje delež nedonosnih terjatev, ki tudi nima ustreznega pokritja v rezervacijah in oslabitvah. Banke so izpostavljene tudi visokim tveganjem refinanciranja zaradi obsežnejšega zapadanja tujih obveznosti in negotovih razmer na mednarodnih finančnih trgih. Tveganja obstajajo tudi zaradi pričakovane upočasnitve gospodarskega okrevanja, kar bi še upočasnilo proces razdolževanja slovenskih podjetij. Hkrati bi se okrepili pritiski na kakovost bančne aktive, kar bi še dodatno zaviralo kreditno aktivnost in s tem gospodarsko rast v Sloveniji. Tretji razlog za znižanje bonitetne ocene pa je politična negotovost in zavlačevanje s sprejemom strukturnih reform, ki bi zajezile negativna gibanja na področju javnih financ. Postopno uvrščanje Slovenije med bolj tvegane države je nakazovalo tudi gibanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic od aprila letos naprej. V nasprotju s povprečjem v evrskem območju in manj tveganimi državami se je donosnost precej okrepila, kar je povišalo razmik med donosnostjo slovenskih obveznic in nemških obveznic s 100 b. t. na začetku aprila letos na približno 300 b. t. v začetku septembra. Znižanje bonitetne ocene je takoj vplivalo na dodatno povišanje donosnosti do dospetja slovenskih obveznic, ki se je po zniževanju v prvi polovici septembra ponovno začela strmo dvigovati. Z znižanjem bonitetne ocene pa se je znižala tudi bonitetna ocena bančnim obveznicam, izdanim na osnovi državnega jamstva, kar dodatno poslabšuje njihove pogoje financiranja, banke pa bodo to prenesle tudi na svoje komitente. Posledično pričakujemo, da se bodo pogoji zadolževanja v Sloveniji nadalje zaostrili. Slika 4: Moody's bonitetna ocena Slovenije in donosnost 10-letnih državnih obveznic - Moody' s bonitetna ocena (leva os) - Donosnost 10-letnih državnih obveznic (desna os) Vir: Moody's, Eurostat. Slika 5: Razlika med donosnostjo slovenskih in nemških državnih obveznic ter razlika med obrestnimi merami za kredite podjetjem v Sloveniji in Nemčiji 350 16 15 14 13 12 11 10 # 9 8 ^ :> 7 Si 6 ca cc 5 4 3 2 1 0 !:5 E5 Vir: Eurostat, ECB, preračuni UMAR. izvoza v Nemčijo3, Italijo in Avstrijo, izvoz v Francijo pa se je zmanjšal v podobnem obsegu, kot se je povečal v prvem četrtletju. Slednje je posledica zmanjšanja izvoza cestnih vozil, sajrazpoložljivi desezonirani podatki po 3 V drugem četrtletju se je nadaljevala rast izvoza vseh ključnih skupin (po strukturi SMTK) blaga v Nemčijo. Rast izvoza cestnih vozil in kemičnih proizvodov se je celo pospešila, razmeroma visoka je, kljub upočasnitvi, ostala rast izvoza železa, jekla, kovin in kovinskih izdelkov ter ostalih izdelkov, razvrščenih po materialu. Rast izvoza strojev in transportnih naprav, brez cestnih vozil, ki je največja komponenta blagovnega izvoza v Nemčijo, pa je ostala razmeroma visoka. strukturi SMTK4 kažejo, da se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim povečal izvoz vseh skupin proizvodov, razen cestnih vozil. Pospešila se je rast izvoza kovin, relativno visoka pa je kljub upočasnitvi ostala rast izvoza primarnih proizvodov, kar povezujemo z 4 Pri desezoniranju so podatki razvrščeni v sedem skupin proizvodov: (0- 4) primarni proizvodi, (5) kemični proizvodi, (67,68 in 69) železo in jeklo, kovine in kovinski izdelki, (6-67,68,69) izdelki, razvrščeni po materialu brez železa in jekla, kovin in kovinskih izdelkov), (78) cestna vozila, (7-78) stroji in transportne naprave brez cestnih vozil, (8 in 9) razni končni izdelki ter proizvodi in transakcije. 50 0 -50 naraščajočimi cenami energentov. Ob znižanju izvoznih cen proizvodov za investicije je na okrepitev rasti izvoza strojev in naprav (brez cestnih vozil) v drugem letošnjem četrtletju vplivalo povišano povpraševanje. Po padcu v prvem se je v drugem četrtletju povečal tudi izvoz raznih končnih izdelkov, v strukturi katerih največji delež predstavljajo delovno intenzivni proizvodi (pohištvo in njegovi deli, obleke in obutev). Sliki 6 in 7: Izvoz blaga po SMTK - Stroji in tr. napr. brez c. vozil ■ Cestna vozila ---Kemični proizvodi - Kovine a a Vir: SURS, preračuni UMAR -Razni končni izd. in trans. -----Primarni proizvodi 700 - izd. razvr. po mat. brez kovin O O Vir: SURS, preračuni UMAR. Upočasnitev nominalne rasti uvoza blaga v drugem letošnjem četrtletju je bila posledica upočasnjene rasti uvoza proizvodov za vmesno porabo, ki je največja komponenta uvoza.5 Sicer uvoz za vmesno porabo po desezoniranih podatkih zaradimočneodvisnostislovenskih proizvajalcev od tujih dobaviteljev in posameznih faz proizvodnje raste neprekinjeno od druge polovice leta 2009 in je že dosegel povprečno raven uvoza iz leta 2008. Po rasti v prvem četrtletju se je zmanjšal uvoz proizvodov za investicije, ki izmed vseh treh skupin komponent za povprečno ravnjo iz leta 2008 najbolj zaostaja. Uvoz proizvodov za široko porabo pa se je, po rahlem padcu v prvem četrtletju, v drugem povečal, kar je bila predvsem posledica večjega uvoza hrane in pijače, bencina in osebnih avtomobilov. Slika 8: Uvoz blaga po namenu - Uvoz proizvodov za vmesno porabo Uvoz proizvodov za široko porabo - Uvoz proizvodov za investicije a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Julija se je rast storitvene menjave predvsem zaradi izvoza okrepila. Izvoz storitev se je ponovno povečal (3,1 %, desezonirano), medletno pa je bil večji za 5,7 %. K medletni rasti sta ponovno največ prispevala Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 VII 11/ VI 11 VII 11/ VII 10 I-VII 11/ I-VII 10 Izvoz1 12,2 -1,2 6,6 13,7 -blago 13,7 -5,6 6,8 15,0 -storitve 6,6 18,2 5,7 8,4 Uvoz1 14,3 -0,5 2,6 12,9 -blago 16,1 -6,0 2,7 14,3 -storitve 4,5 34,6 2,2 4,8 Industrijska proizvodnja 6,3 -4,22 1,93 6,23 -v predelovalnih dejavnostih 6,6 -5,02 1,93 6,53 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 10,32 -26,73 -28,33 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 1,52 0,03 1,43 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 3,6 -0,72 2,03 5,73 5 Podatki o uvozu po namenu so razpoložljivi za šest mesecev letošnjega leta. Analiziramo desezonirane podatke, ki so preračuni UMAR. Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, prilagojeni podatki. 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem izvoz potovanj in izvoz pomorskega transporta, izvoz gradbenih storitev pa ostaja medletno nižji. Rast uvoza storitev je bila julija skromna (0,4 %, desezonirano). Medletno je bil uvoz večji za 2,2 %, k čemur je ponovno največ prispeval uvoz komunikacijskih storitev, večja je bila tudi vrednost potovanj domačega prebivalstva v tujino6. Uvoz gradbenih storitev, ki jih tujci izvajajo v Sloveniji, pa je še vedno pod ravnjo iz enakega meseca lani. V sedmih letošnjih mesecih je bil izvoz storitev medletno nominalno večji za 8,4 %, uvoz pa za 4,8 %. Slika 9: Storitvena menjava Uvoz storitev Slika 10: Proizvodnja predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti 105 1^100 -is 95 S? 90 ^ 80 70 Skupaj Srednje visoko in visoko Srednje nizko Nizko A £ = Vir: SURS, preračuni UMAR. in plovil7. V povprečju je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti le še za 1,9 % (del. dnem prilagojeno) višja kot julija lani. Obeti za jesenske mesece so se septembra poslabšali, saj so vrednosti vseh kazalnikov pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih nižje kot vpoletnih mesecih. Najbolj Vir: BS, preračuni UMAR. Okrevanje proizvodnje predelovalnih dejavnosti je v poletnih mesecih zastalo. Potem ko se je obseg proizvodnje junija ohranil na podobni ravni kot predhodni mesec, se je julija znižal za 5,0 % (desezonirano). Padec je bil posledica padca proizvodnje v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah (-8,3 %, desezonirano), proizvodnja tehnološko zahtevnejših in tehnološko najmanj zahtevnih panog pa se je ohranila na podobni ravni kot predhodni mesec. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog se po lanskem relativno velikem povišanju letos krči in je bila julija po originalnih podatkih medletno nižja za 4,8 %, kar je bila predvsem posledica medletno nižje proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas in proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov. Nižja kot julija lani je bila tudi proizvodnja v večini nizko tehnološko zahtevnih panog (z izjemo usnjarske industrije), ki okrevajo najpočasneje in tudi najbolj zaostajajo za povprečno ravnjo iz leta 2008. Višja kot julija lani pa je bila proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah, ki za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja najmanj izmed vseh treh skupin, vendar se je okrevanje proizvodnje v zadnjih mesecih upočasnilo, kar je po naši oceni predvsem posledica upočasnitve proizvodnje vozil Slika 11: Kazalniki pričakovanj po podatkih poslovnih tendenc za predelovalne dejavnosti -Proizvodnja -----Cene -Zaposlovanje -----Izvoz —•— Skupno povpraševanje 40 30 20 1= 10 -10 , -20 -30 -40 -50 -60 Vir: SURS, preračuni UMAR. 6 Z objavo podatkov za julij je BS popravila podatke za prvih šest mesecev letos, tako da je bil uvoz potovanj v prvih šestih mesecih letos po novih podatkih medletno nižji za 13,4 %, po prejšnjih podatkih pa za 18,7 %. 7 Proizvodnja vozil in plovil je bila ob manjšem tujem povpraševanju in motnjah dobave v avtomobilski industriji za okoli 20 % nižja kot julija lani. Ob še visoki 10,2-odstotni rasti v prvem četrtletju (Francija je ob koncu preteklega leta prenehala sofinancirati nakup novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil, do denarne subvencije pa so bila še upravičena vozila, naročena do konca leta 2010 in registrirana do konca prvega četrtletja) in popolni umiritvi rasti v drugem četrtletju je po sedmih mesecih proizvodnja vozil in plovil na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. 85 75 so se poslabšala pričakovanja podjetij glede prodajnih cen, saj večina podjetij pričakuje, da se prodajne cene ne bodo povišale. Manj optimistična so tudi pričakovanja podjetij glede izvoza in skupnega povpraševanja. Na umirjanje povpraševanja kažejo tudi tekoči kazalniki prihodkov od prodaje, ki so se julija po desezoniranih podatkih znova zmanjšali na domačem in tujem trgu. Ob slabših pričakovanjih glede izvoza in skupnega povpraševanja so nižja tudi pričakovanja podjetij glede proizvodnje in zaposlovanja v prihodnjih treh mesecih. Prvič letos se je namreč močneje povečal delež podjetij, ki ne pričakujejo krepitve proizvodnje, poslabšala pa so se tudi pričakovanja glede zaposlovanja. Aktivnost v gradbeništvu seje julija sicer okrepila, a je bila še vedno na zelo nizki ravni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je julija povečala za 10,3 % (desezonirano). Potem ko gradbena aktivnost z mesečnimi nihanji pada že od začetka krize, je bil predvsem v petih mesecih pred julijem padec precej izrazit, saj se je v tem obdobju zmanjšala za 33,7 %. Vrednost del se je julija mesečno okrepila v vseh segmentih gradbeništva, najbolj v gradnji stanovanjskih stavb8, kjer sicer najbolj niha (za več kot 150 %), in je tako presegla raven iz enakega meseca lani za 23,2 %. Manj se je okrepila aktivnost v drugih dveh segmentih gradbeništva. V gradnji nestanovanjskih stavb se je povečala za 10,4 %, a s tem komaj presegla polovico aktivnosti iz julija lani, v gradnji inženirskih objektov pa se je na mesečni ravni povečala za 0,6 % in tako za slabo četrtino zaostajala za lansko julijsko ravnjo. Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe -----Gradbeni inženirski objekti 130 120 110 ^100 Ži 90 80 70 60 50 40 30 20 10 Vir: SURS, preračuni UMAR. Julija se je okrepila tudi vrednost novih pogodb v gradbeništvu. Po skoraj15-odstotni junijski okrepitvi vrednosti novih pogodb, se je ta julija povečala za nadaljnjega 2,6 % in bila tako prvič letos večja kot v enakem mesecu lani. Vrednost novih pogodb se je najboljokrepila v gradnji stanovanjskih stavb, znatno tudi v gradnji nestanovanjskih stavb, znižala pa v gradnji inženirskih stavb, kjer je dosegla najnižjo vrednost v času krize. Prihodek v vseh treh trgovinskih panogah se je julija povečal, po nihanjih v pomladnih mesecih pa ostaja približno na ravni iz začetka leta. Rast prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, ki se je začela sredi leta 2009, se upočasnjuje, za povprečno ravnjo iz leta 2008 pa zaostaja za približno 7 %. Realni prihodek v trgovini na drobno se je po zmerni lanski rasti ustalil na vrednosti, ki približno za desetino zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. Gibanje prihodka v tej trgovinski dejavnosti je v zadnjem času v največji meri posledica gibanja prodaje motornih goriv, ki še naprej raste. Po občutnejšem zmanjšanju v drugem četrtletju se je julija povečal tudi prihodek v trgovini z neživili, kar je bila predvsem posledica povečanja prihodka v trgovini s tekstilom, obutvijo in oblačili (ta raste že od konca leta 2009) ter prihodka v trgovini z gospodinjskimi napravami, ki pa se je v preteklih mesecih močno zmanjševal. Po drugi strani se je prihodek v trgovini z živili, ki je od konca leta 2009 ostajal na približno enaki ravni, v nekaterih letošnjih mesecih, vključno z julijem, občutneje zmanjšal, tako da za ravnjo iz leta 2008 zaostaja za skoraj 9 %. Gre predvsem za nakupe v hipermarketih, marketih, diskontih, ipd., kar lahko kaže tudi na večjo previdnost kupcev pri nakupih, na nadaljnjo selitev kupcev v cenejše diskontne trgovine, za zamenjavo obstoječih znamk proizvajalcev s cenejšimi trgovskimi. Prihodek v trgovini na debelo se ob močnih nihanjih, ki so povezani tudi s krizo v gradbeništvu in težavami s financiranjem v nekaterih večjih podjetjih, počasi povečuje, še vedno pa za ravnjo iz leta 2008 zaostaja največ od vseh trgovskih panog. Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. ■ Motorna goriva, real. - Trgovina na debelo, nom. 95 90 70 8 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 00 85 80 75 Po skoku v začetku leta se nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)9 ohranja na doseženi ravni, ki je bila julija sicer za okoli 3 % nižja od povprečne v letu 2008. V okviru tržnih storitev največ prihodka ustvarijo v dejavnostih prometa in skladiščenja (H), informacijsko-komunikacijskih storitev (J) in strokovno-tehničnih storitev (M). Med temi k rasti skupnega prihodka od konca leta 2009 največ prispeva dejavnost promet in skladiščenje, kjer je prihodek že presegel povprečnega iz leta 2008, medtem ko v ostalih storitvenih dejavnostih ostaja nižji. Znotraj prometa in skladiščenja so v kopenskem prometu zlasti pozimi 2010/11 zabeležili še pospešeno rast, ki pa se je v zadnjih mesecih močno umirila, v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih pa nominalni prihodek od druge polovice leta 2010 stagnira. V informacijsko-komunikacijskih storitvah se prihodek v telekomunikacijski dejavnosti že od konca 2010 ohranja približno nespremenjen, v dejavnosti računalniškega programiranja pa se nadaljuje šibka rast. V strokovno-tehničnih storitvah glavnino prihodka ustvarijo v dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja, kjer se nominalni prihodek v razmerah krize v gradbeništvu z rahlimi nihanji zmanjšuje od konca leta 2009. Nasprotno se prihodek v pravno-računovodskih dejavnostih ter podjetniškem in poslovnem svetovanju10 od konca leta 2009 povečuje, od konca lanskega leta pa že tudi presega povprečno raven iz leta 2008. Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -----Komunikacijske (J) Slika 15: Kazalniki potrošnje gospodinjstev - Promet in skladiščenje (H) ■ Strokovno-tehnične (M) 75 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Kazalniki dohodka, potrošnje in zaupanja kažejo, da je potrošnja gospodinjstev tudi ob koncu poletja ostala skromna. Avgusta je masa neto izplačanih plač drugi mesec zapored ostala približno na ravni predhodnega meseca (-0,1 %, desezonirano), medletno pa je že vse leto realno nižja za približno odstotek. Tudi realni prihodek v trgovini na drobno brez goriv se še realno zmanjšuje, julija - Prihodek v trgovini na drobno brez goriv (leva os) - Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) ■ Masa izplačanih neto plač (leva os) - Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) -10 IS -30 -40 Vir: SURS,MNZ-DUNZ. za 1,0 % (desezonirano) glede na junij, medletno pa je bil za 5,8 % manjši, kar je celo najvišje medletno zmanjšanje po novembru 2009. Z izjemo avgusta se je od junija do septembra število prvo registriranih osebnih vozil, kjer je lastnik fizična oseba, vidneje zmanjševalo (septembra -3,2 % desezonirano). V devetih mesecih je bilo manjše za 13,0 %. Zaradi manjšega povpraševanja so gospodinjstva potrošniška posojila avgusta spet neto odplačevala, v prvih osmih mesecih v višini 66,8 mio EUR, kar je toliko kot lani v vsem letu. Zaupanje potrošnikov je v tretjem četrtletju ostalo na ravni predhodnega, vidnejša razlika v primerjavi s prejšnjim četrtletjem pa je opredelitev potrošnikov, da obstaja večja verjetnost, da bodo v naslednjih 12 mesecih nekaj privarčevali. Do avgusta so neto tokovi varčevanja v bankah sicer znašali dobrih 270 mio EUR, kar je dobra tretjina manj kot v enakem obdobju lani. Slika 16: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Storitvene dej. 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 - Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo 9 Gre za dejavnosti od H do N. Združena dejavnost po SKD 2008 (69 + 70.2). 10 0 Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je septembra rahlo povečala, v primerjavi z enakim mesecem lani pa je ostala na približno podobni ravni. Povečali sta se vrednosti kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in potrošnikov, vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih pa je ostala nespremenjena. Vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu sta se rahlo zmanjšali. več kot predhodni mesec oz. 8,0 % (7.964 oseb) več kot konec avgusta lani. V primerjavi s predhodnim mesecem se je avgusta med prijavljenimi v evidenco brezposelnih zmanjšalo predvsem število oseb, ki so izgubile delo, med odjavljenimi iz evidence brezposelnih pa je bilo predvsem več prehodov v neaktivnost. Povprečno trajanje brezposelnosti se povečuje že od začetka leta, avgusta za nadaljnjih 12 dni na 653 dni. Trg dela Gibanja na trgu dela so bila od februarja letos precej umirjena, razmere pa so se v poletnih mesecih poslabšale. Število delovno aktivnih po statističnem registru11 se je po podatkih z izločenim sezonskim vplivom julija zmanjšalo drugi mesec zapored (-0,2 %, desezonirano). Zmanjšalo se je število zaposlenih oseb (predvsem zaposlenih oseb pri pravnih osebah) in samozaposlenih oseb. Po originalnih podatkih po dejavnostih se je število delovno aktivnih po statističnem registru najbolj zmanjšalo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in izobraževanju. Slednje je sicer sezonsko značilno za čas poletnih počitnic. Stopnja registrirane brezposelnosti je julija, po desezoniranih podatkih, ostala enaka že tretji mesec (11,7 %). Boljnegativno je postalo tudi gibanje števila registriranih brezposelnih oseb, ki se je po podatkih z izločenim sezonskim vplivom po trimesečnem padanju julija in avgusta povečalo. Konec avgusta je bilo brezposelnih 106.996 oseb, kar je 0,5 % desezonirano Slika 17: Desezonirana gibanja na trgu dela 870 850 830 810 S: ^^ 790 770 750 730 710 - Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 VII 10 VI 11 VII 11 10/09 VII 11/ VI 11 VII 11/ VII 10 I-VII 11/ I-VII 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 34,1 40,1 38,9 -4.437 -1.200 4.855 5.678 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 -22 -118 2.784 C Predelovalne dejavnosti 188,6 188,5 184,6 183,8 -11.253 -803 -4.663 129 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,9 7,9 54 7 -81 64 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,3 9,5 9,6 138 108 304 79 F Gradbeništvo 78,5 79,1 69,4 68,4 -8.231 -1.092 -10.745 -1.728 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 111,6 110,1 109,8 -2.842 -374 -1.834 -1.845 H Promet in skladiščenje 47,9 47,9 47,2 46,8 -1.874 -478 -1.112 -1.753 I Gostinstvo 33,2 33,3 32,8 32,6 -806 -119 -632 -1.668 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,5 22,7 22,7 59 40 192 -1.482 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,5 24,3 24,6 -208 302 56 -1.343 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,2 4,1 -34 -34 -184 -1.246 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 47,1 48,5 48,3 2.037 -186 1.194 -1.036 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,6 26,6 26,5 840 -54 -45 -951 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 52,2 51,6 51,4 502 -180 -774 -933 P Izobraževanje 63,5 62,4 64,7 63,9 1.833 -783 1.460 -796 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 53,4 54,3 54,3 1.080 20 949 -702 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,1 13,9 13,8 125 -104 -346 -683 S Druge dejavnosti 13,5 13,5 13,4 13,3 185 -93 -211 -657 Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2010 VII 11/ VI 11 VII 11/ VII 10 I-VII 11/ I-VII 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 -0,5 -0,3 0,0 Formalno delovno aktivni -2,7 -0,6 -1,4 -0,7 Zaposlene osebe -2,6 -0,5 -2,5 -1,3 Registrirani brezposelni 16,4 0,4 9,3 -0,8 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 -1,4 1,3 2,4 -zasebni sektor1 5,1 -1,4 1,7 3,1 -javni sektor1 -0,1 -1,3 -0,1 0,1 2010 VII 10 VI 11 VII 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %)2 10,8 10,7 11,7 11,7 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.480,69 1.520,92 1.500,16 Zasebni sektor1 (v EUR) 1.414,65 1.398,63 1.442,72 1.422,58 Javni sektor1 (v EUR) 1.750,61 1.742,25 1.762,88 1.740,00 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Razmejitev na zasebni in javni sektor je po novem (zaradi lažje in konsistentne primerjave rasti plač in produktivnosti dela) prilagojena SURS-ovi razmejitvi dejavnosti ob četrtletni objavi bruto domačega proizvoda. Javni sektor vključuje dejavnosti O-Q, zasebni pa vse ostale (A-N, R-S). Posledično so nekoliko spremenjene tudi rasti povprečne bruto plače na zaposlenega za leti 2009 in 2010, 2 desezonirani podatki. Povprečna bruto plača zadnja dva meseca po izločitvi sezonskih vplivov stagnira, pri čemer se v zasebnem sektorju rahlo krepi (0,2 %), v javnem pa za enak odstotek znižuje. Po originalnih podatkih se je povprečna bruto plača na Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega v dejavnostih zasebnega sektorja 12 ^^^ 10 8 6 I 2 Vir: SURS, preračuni UMAR. zaposlenega julija nominalno sicer znižala v skoraj vseh dejavnostih12. Njena povprečna medletna rast se iz meseca v mesec upočasnjuje in je v prvih sedmih mesecih znašala 2,4 %. Kljub upočasnitvi, ki jo pripisujemo pojemanju učinkov lanskoletnega dviga minimalne plače, strukturnih sprememb zaposlenih in počasnemu oživljanju Tabela 5: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 VII 2011 2010/ 2009 VII 11/ VI 11 VII 11/ VII 10 I-VII 11/ I-VII 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.260,33 5,8 -3,2 -1,5 4,5 B Rudarstvo 1.904,97 1.947,36 4,0 3,5 6,4 2,6 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.317,06 9,0 -2,1 1,8 4,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 2.031,03 3,7 -9,1 3,6 3,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.389,18 2,2 -3,9 -1,2 0,4 F Gradbeništvo 1.211,63 1.211,02 4,4 -4,7 -0,9 2,9 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.338,39 3,7 -1,0 2,0 2,8 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.531,82 2,0 5,2 9,6 3,6 I Gostinstvo 1.074,27 1.083,66 4,0 -1,5 1,3 3,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.045,85 2,6 -0,6 -0,3 0,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.104,44 1,0 -1,6 -1,7 1,7 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.477,34 3,0 -3,4 2,0 3,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.719,96 1,6 -1,1 -1,2 0,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 982,65 4,1 0,4 3,5 3,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.778,20 1.791,81 -0,6 -0,6 0,2 0,8 P Izobraževanje 1.730,26 1.702,22 0,6 -2,7 -0,4 0,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.733,59 -0,3 -0,3 -0,1 -0,7 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.693,15 0,5 -1,0 -0,2 -0,7 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.380,99 4,2 -1,8 -1,0 1,6 Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 V zasebnem se ni znižala le v drugih raznovrstnih dejavnostih (0,4 %), rudarstvu (3,5 %) in prometu (5,2 %). V slednjem se je zaradi izrednih izplačil celo povečala v poštni in kurirski dejavnosti (32,0 %). V javnem sektorju so se plače znižale v vseh dejavnostih, najbolj v izobraževanju zaradi šolskih počitnic. izjemno 4 0 -2 gospodarstva, ostaja medletna rast v sedmih mesecih letos v zasebnem sektorju (3,1 %) višja kot v javnem, kjer se povprečna plača zaradi varčevalnih ukrepov zadržuje na lanski ravni (0,1 %). Znotrajzasebnega sektorja ostaja rast plač najvišja v industriji (3,8 %), najnižja pa v poslovnih storitvah (1,1 %). V javnem sektorju so se plače v prvih sedmih mesecih nekoliko zvišale v javni upravi in izobraževanju, v zdravstvu pa predvsem zaradi manjšega obsega opravljenih nadur znižale. Cene Cene življenjskih potrebščin so se septembra povišale za 0,6 %. V devetih mesecih letos so se povišale za 1,6 %, medletno pa so bile septembra višje za 2,1 %. Po prvih podatkih Eurostata so bile cene septembra v evrskem območju medletno višje za 3,0 %. Povišanje medletne inflacije je bilo septembra povezano z baznim učinkom. Cene življenjskih potrebščin so bile septembra medletno višje za 2,1 %, kar je 1,1 o. t. več kot avgusta. Povišanje rasti je bilo povezano predvsem s preteklimi cenovnimi gibanji pri cenah storitev. Gre za konec vpliva uvedene subvencije na šolsko prehrano septembra lani, ko se je po podatkih SURS za 68,8 % znižala cena, ki jo za prehrano v šolah plačajo potrošniki (npr. starši osnovnošolcev). Slika 19: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju # 4 Vir: Eurostat. Inflacija v Sloveniji ostaja nižja kot v evrskem območju. Ob istih ključnih dejavnikih inflacije (šibka gospodarska aktivnost, dražja hrana in energenti) je medletna inflacija pri nas od februarja letos nižja kot v evrskem območju. Najpomembnejši razlog je rast cen storitev pri nas, ki je bil do septembra pod vplivom znižanja cen šolske prehrane Tabela 6: Razčlenitev HICP na podskupine - za prvih osem mesecev leta 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,1 100,0 1,1 1,3 100,0 1,3 Blago 0,2 65,9 0,1 0,6 58,6 0,4 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 4,8 15,3 0,7 2,8 11,9 0,3 Nepredelana hrana 1,7 7,3 0,1 -0,1 7,4 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago -4,9 29,0 -1,4 -2,5 28,9 -0,7 Trajne dobrine -0,3 10,3 0,0 -0,2 9,5 0,0 Netrajne dobrine 0,3 8,7 0,0 0,7 8,3 0,1 Poltrajne dobrine -13,2 10,0 -1,3 -6,4 11,2 -0,7 Energija 5,1 14,3 0,7 7,4 10,4 0,8 Električna energija 2,2 2,6 0,1 6,7 2,5 0,2 Plin 8,7 1,0 0,1 6,8 1,7 0,1 Tekoča goriva 18,3 1,6 0,3 11,4 0,9 0,1 Trda goriva 2,6 1,0 0,0 1,9 0,1 0,0 Daljinska energija 5,9 0,8 0,0 4,7 0,5 0,0 Goriva in maziva 2,8 7,2 0,2 7,3 4,7 0,3 Storitve 2,6 34,1 0,9 2,2 41,4 0,9 Storitve - stanovanje 0,3 2,9 0,0 1,9 10,1 0,2 Storitve - transport 2,2 5,3 0,1 4,0 6,5 0,3 Storitve - komunikacije 0,6 3,7 0,0 -1,2 3,2 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 4,9 13,7 0,7 2,5 14,7 0,4 Storitve - ostale storitve 1,1 8,5 0,1 1,6 7,0 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,3 78,4 0,2 0,5 82,3 0,4 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 7 6 5 3 2 0 zaradi uvedbe subvencije. Razlike so tudi pri gibanju cen različnih vrst blaga, ki vključujejo razlike v davčnih vplivih. Medtem ko je pri nas vpliv dražjih energentov (tudi zaradi neto znižanja trošarin: -0,2 o. t.), na inflacijo manjši, je vpliv večji pri hrani in tobaku (dvig trošarin: 0,2 o. t.). Največja razlika je pri neenergetskem industrijskem blagu, kjer so bile pri nas cene avgusta medletno nižje za -1,7 %, v evrskem območju pa so bile nespremenjene. Slika 20: Prispevek davčnih sprememb k inflaciji v evropskih državah ■ HICP brez davkov ■ Davki 5 i I i i I i i I i i I i :>CCCQQ L Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: razvrščeni po velikosti vpliva davkov. Medletna rast cen industrijskih proizvodov, namenjenih prodaji na domačem trgu, se na podobni ravni ohranja že štiri mesece, cene poslovnih storitev pa ostajajo stabilne. Avgusta so se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu nekoliko povišale (0,2 %), medletna rast pa se je že četrti mesec ohranjala na ravni malo pod Slika 21: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ■ PPI (domači trg) - Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. • Prz.kemikalij, kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparatov 16 4 %. Rast je večinoma posledica rasti cen v proizvodnji predelovalnih dejavnosti, predvsem v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter v proizvodnji živil, kjer pa se rast umirja. Rast cen v proizvodnji večine ostalih dejavnosti ne predstavlja pomembnejših pritiskov na skupno rast cen. Podobno velja tudi za rast cen poslovnih storitev, kjer so se cene v drugem četrtletju povišale za 0,4 %, medletno pa za 0,3 %. Nizki rasti cen poslovnih storitev smo priča že od drugega četrtletja 2009. Avgusta se je cenovna konkurenčnost gospodarstva medletno zaradi padca relativnih cen ponovno izboljšala, tako da je bila Slovenija tudi v prvih osmih mesecih med članicami evrskega območja z najugodnejšim gibanjem. Realni efektivni tečaj, deflacioniran s HICP, je bil avgusta nižji kot decembra (-1,2 %) in avgusta lani (-1,5 %), v ostalih članicah evrskega območja, z izjemo Grčije, se je okrepil, v prvih osmih mesecih glede na enako obdobje lani pa je bil njegov padec v Sloveniji najvišji. Zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave so bili učinki letošnje okrepitve evra, še posebej do USD in GBP, na rast nominalnega efektivnega tečaja relativno manjši13, izrazitejši kot v večini drugih članic pa je bil predvsem padec relativnih cen, ki so se v nekaterih članicah tudi povečale14. Slika 22: Realni efektivni tečaji, deflacionirani s HICP EE BE LU PT CY GR ES AT SK MT FI NL IT DE FR IE Vir: ECB, preračuni UMAR V drugem četrtletju se je medletno izboljševanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva upočasnilo bolj kot v povprečju EU, v primerjavi s povprečjem evrskega območja pa je bilo izboljšanje večje. Realni stroški dela na enoto proizvoda in realni efektivni tečaj, deflacioniran 13 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično manjši kot v večini drugih članic in nasprotno, ko evro pada, so tudi pozitivni učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. 14 Pri tem je treba opozoriti, da je na nižjo rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji v primerjavi s partnericami, razen šibke gospodarske aktivnosti, vplival tudi enkratni dejavnik, povezan z znižanjem cen šolske prehrane pri nas septembra 2010; glej Ekonomsko ogledalo, september 2010. 4 3 2 0 -2 z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, so se v drugem četrtletju medletno ponovno zmanjšali (za -0,7 % oz. -1,1 %15), a za manj kot v prvem četrtletju. Pod vplivom upočasnjene gospodarske aktivnosti (z 2,3 % v prvem četrtletju na 0,9 %) se je v drugem četrtletju znižala rast produktivnosti dela, padec zaposlenosti pa je ostal relativno visok (z -2,1 % v prvem četrtletju na -1,8 %). Ker je bilo umirjanje rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega hkrati precej manj izrazito, je bil v drugem četrtletju nižji tudi padec realnih stroškov dela na enoto proizvoda. V povprečju EU je bilo v razmerah višje gospodarske aktivnosti in rasti zaposlenosti zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela večje kot v Sloveniji, zato je Slovenija iz skupine držav z nadpovprečnim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti, kamor se je uvrstila v prvem četrtletju, v drugem zdrsnila v skupino držav s podpovprečnim izboljšanjem. V primerjavi s Slika 23: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in povprečju EU I RULC Slovenija - Produktivnost Slovenija ^HRULC EU --•-- Produktivnost EU -O—Sredstva na zap. Slovenija --O-- Sredstva na zap. EU 1 ■ ■ .......-v^^ L 1 J I 1 .......^......VjV II 1 v--' / ES cS Slika 24: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU16 v drugem četrtletju 2011 ■ Produktivnost dela, realno BSredstva za zaposlene, realno ♦RULC 6 (II ^ O O O Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. povprečjem evrskega območja pa je bilo izboljšanje tako v prvem kot drugem četrtletju v Sloveniji nekoliko večje. Lani je bila Slovenija v relativno manjši skupini držav EU (treh od šestindvajsetih) in edina država evrskega območja, kjer so se realni stroški dela na enoto proizvoda še povečevali17. Na izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva so v drugem četrtletju, tako kot v prvem, vplivale zlasti industrijske dejavnosti. Še posebej predelovalne dejavnosti so v prvem in drugem četrtletju izstopale zaradi visoke rasti produktivnosti dela, ki je bila v primerjavi z rastjo plač precej višja. Ob blagem umirjanju padca realnih stroškov dela na enoto proizvoda industrijskih dejavnosti se je njihova rast v gradbeništvu v drugem četrtletju pospešeno nadaljevala zaradi izrazitejšega krčenja gradbene aktivnosti, kjer se je zmanjševanje zaposlenosti Tabela 7: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2009 2010 q3 10 q4 10 q1 11 q2 11 Efektivni tečaj1 Nominalno 0,9 -1,7 -2,1 -2,0 -1,2 0,4 Realno, deflator HICP 1,1 -1,4 -1,6 -2,2 -1,6 -0,3 Realno, deflator ULC 6,2 -1,2 -1,2 -2,4 -1,9 n.p. Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 8,7 0,3 0,9 -0,7 -1,2 -0,3 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,8 4,3 4,8 3,9 3,2 2,4 Produktivnost dela, realno -6,3 4,0 3,8 4,7 4,5 2,7 Realni stroški dela na enoto proizvoda 5,6 1,4 1,5 1,0 -1,7 -0,7 Produktivnost dela, nominalno -3,5 2,9 3,2 2,9 5,0 3,1 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. 15 Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi ULC, je za drugo četrtletje 2011 ocenjen, saj podatki ECB še niso razpoložljivi. 16 Podatki za drugo četrtletje so razpoložljivi za 20 članic EU. 17 Po redni letni reviziji, medtem ko je prva ocena po četrtletnih računih kazala, da so realni stroški dela na enoto proizvoda lani padli tudi v Sloveniji. 4 2 0 -6 -8 9 6 3 0 -3 -6 -9 Slika 25: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih gospodarstva SKUPAJ -Industrija (B do E) 20 15 # 10 0 -10 -----F -Gradbeništvo ---Netržne storitve ** -Tržne storitve * a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * G do N in R do T, ** O do Q. prilagajalo z zamikom. Posledično je pospešeno padala produktivnosti dela, medtem ko se je rast sredstev za zaposlene na zaposlenega v gradbeništvu v drugem četrtletju nekoliko upočasnila. Plačilna bilanca Julija je saldo tekočega računa plačilne bilance ponovno beležil presežek, in sicer v višini 88,4 mio EUR, v sedmih mesecih letos pa 102,3 mio EUR (v enakem obdobju lani primanjkljaj v višini 143,4 mio EUR). Julijski presežek je bil, podobno kot v prvi polovici leta, predvsem posledica presežka v menjavi s tujino in črpanja sredstev iz proračuna EU, medtem ko je bilanca faktorskih dohodkov še naprej izkazovala primanjkljaj. Saldo menjave s tujino je ponovno izkazoval presežek, ki je bil višji kot julija lani, kar je bila posledica boljše blagovne in storitvene bilance. Za bilanco blagovne menjave je julija značilen primanjkljaj, letos pa je bila v presežku, kar je bila predvsem posledica krčenja blagovnega primanjkljaja z državami EU. V sedmih mesecih letos je celotni blagovni primanjkljaj dosegel 504,9 mio EUR in se ohranil približno na podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Presežek v storitveni menjavi je bil julija medletno višji, kar je bila predvsem posledica višjega presežka v menjavi potovanj in pomorskega transporta. Sicer tradicionalni primanjkljaj v menjavi skupine ostalih storitev je bil ponovno medletno višji, na kar je večinoma vplival višji primanjkljaj v menjavi raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. V sedmih mesecih letos je presežek v storitveni menjavi znašal 861,2 mio EUR, kar je 126,1 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in presežek v bilanci tekočih transferov sta bila medletno nižja. Julija so bila neto plačila obresti ponovno medletno višja, zlasti zaradi plačil obresti na izdane dolgoročne vrednostne papirje državnega sektorja. Poleg tega so bila medletno višja tudi neto plačila obresti poslovnih bank in neto plačila obresti iz medsebojnega kreditiranja kapitalsko povezanih podjetij. Neto odliv dividend in razdeljenega dobička od neposrednih naložb pa je bil Tabela 8: Plačilna bilanca I-VII 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VII 10 Tekoče transakcije 16.177,1 16.074,9 102,3 -143,4 -Blagovna menjava (FOB) 12.076,5 12.581,4 -504,9 -507,3 -Storitve 2.786,4 1.925,2 861,2 735,1 -Dohodki od dela in kapitala 508,9 869,9 -361,0 -299,9 -Tekoči transferi 805,4 698,4 107,0 -71,3 Kapitalski in finančni račun 3.572,4 -3.439,5 132,9 376,5 -Kapitalski račun 113,8 -133,5 -19,7 41,0 -Kapitalski transferi 111,8 -129,4 -17,6 41,8 -Patenti, licence 2,0 -4,1 -2,1 -0,8 -Finančni račun 3.458,6 -3.306,0 152,6 335,4 -Neposredne naložbe 359,6 -11,4 348,2 30,6 -Naložbe v vrednostne papirje 2.885,2 -261,8 2.623,4 1.691,1 -Finančni derivativi 0,1 -79,6 -79,5 -92,5 -Ostale naložbe 204,9 -2.953,2 -2.748,3 -1.301,9 -Terjatve 0,0 -2.267,1 -2.267,1 344,4 -Obveznosti 204,9 -686,1 -481,2 -1.646,3 -Mednarodne denarne rezerve 8,8 0,0 8,8 8,0 Statistična napaka 0,0 -235,2 -235,2 -233,1 Vir: BS. Opomba: ^Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. medletno precej nižji, zaradi česar se je bilanca faktorskih dohodkov medletno izboljšala. V sedmih mesecih letos je primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov znašal 361,0 mio EUR, kar je 61,2 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Na nižji presežek v bilanci tekočih transferov sta vplivala nižji presežek transferov državnega sektorja in višji primanjkljaj transferov ostalih sektorjev. V sedmih mesecih letos je zaradi povečanih prilivov sredstev iz proračuna EU presežek v bilanci tekočih transferov znašal 107,0 mio EUR (lani primanjkljaj v višini 71,3 mio EUR) in je bil glavni dejavnik, da se je lanski sedemmesečni primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v sedmih mesecih letos prevesil v presežek. Finančne transakcije s tujino18 so bile julija neto prilivne v višini 26,2 mio EUR (lani v višini 152,2 mio EUR). Zasebni in državni sektor sta beležila neto odliv kapitala, BS pa se je ponovno zadolžila pri Evrosistemu. Na višino neto odliva kapitala zasebnega sektorja so najbolj vplivale vloge, ki so jih domače poslovne banke deponirale v tujini. Po izdanih dolgoročnih obveznicah januarja in marca ter plačila dela dolga aprila so bili kapitalski tokovi državnega sektorja julija znova šibki. Potem ko je BS v prvem letošnjem četrtletju poravnala precejšen del kratkoročnih obveznosti do Evrosistema, se je v drugem četrtletju in tudi julija ponovno zadolžila in tako pridobila kratkoročne vire za uravnavanje likvidnosti domačih poslovnih bank. Slika 26: Neto obresti po sektorjih ^HB^ Državni sektor Zasebni sektor -Skupaj E -30 Vir: BS, preračuni UMAR. Finančni trgi Že tako skromna kreditna aktivnost slovenskih bank se je avgusta nadalje upočasnila. Neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI se je okrepilo, tudi gospodinjstva so tokrat neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, obseg kreditov države pa se je skromno povečal. Skupna neto odplačila so tako avgusta znašala 137,8 mio EUR, kar je največ v zadnjih dveh letih. V osmih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah zmanjšal za 113,0 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so neto tokovi znašali 993,2 mio EUR. Po dve petini tako občutnega umirjanja odpade na manjše zadolževanje gospodinjstev in neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI, petina pa na neto odplačevanje kreditov države. Ocenjujemo, da so banke avgusta neto odplačevale tuje kredite in vloge, upadle so tudi vloge gospodinjstev in države. Po okrepljenem julijskem neto zadolževanju so avgusta gospodinjstva kredite, najete pri domačih bankah, neto Slika 27: Tokovi ostalih naložb in naložb v vrednostne papirje ter stanje neto zunanjega dolga ■ Ostale naložbe ■ Naložbe v vrednostne papirje 2.000 1500 0 äE -500 -2.000 Slika 28: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 800 700 600 500 400 cc 300 (D ^ 200 100 0 -100 -200 -300 Vir: BS, preračuni UMAR. 40 35 30 25 20 15 ŠS ro 10 5 S 0 -5 -10 -15 8 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. 1.000 Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 31. VIII 11 31. VIII 11/ 31. VII 11 31. VIII 11/ 31. XII 10 31. VIII 11/ 31. VIII 10 Krediti skupaj 33.519,35 33.406,31 -0,4 -0,3 0,1 Krediti podjetjem in DFO 23.039,29 22.775,16 -0,5 -1,1 -2,3 Krediti državi 1.197,94 1.141,43 0,0 -4,7 13,6 Krediti gospodinjstvom 9.282,12 9.489,71 -0,2 2,2 4,7 Potrošniški 2.833,17 2.766,32 -0,7 -2,4 -2,0 Stanovanjski 4.837,08 5.143,54 -0,3 6,3 11,0 Ostalo 1.611,87 1.579,85 1,3 -2,0 -1,6 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 14.839,56 15.113,42 -0,2 1,8 2,7 Čez noč 6.200,38 6.428,35 0,0 3,7 4,0 Kratkoročno vezane 4.473,18 4.216,56 -1,6 -5,7 -8,2 Dolgoročno vezane 4.156,65 4.461,36 0,7 7,3 13,4 Vloge na odpoklic 9,35 7,16 6,2 -23,5 -45,4 Vzajemni skladi 2.048,36 1.913,83 -3,2 -6,6 -0,7 Bančne vloge države skupaj 2.678,50 3.019,70 -3,8 12,7 -3,6 Čez noč 64,40 21,61 -80,2 -66,5 -52,8 Kratkoročno vezane 555,35 1.010,72 -3,5 82,0 2,6 Dolgoročno vezane 2.055,29 1.981,78 0,1 -3,6 -5,5 Vloge na odpoklic 3,46 5,59 135,9 61,7 22,9 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. odplačevala. Neto odliv je znašal 17,2 mio EUR, kar je posledica neto odplačil potrošniških kreditov in tokrat tudi stanovanjskih kreditov, ki so bila s 17,8 mio EUR najvišja po oktobru 2008, medtem ko so gospodinjstva okrepila zadolževanje za ostale namene. V osmih mesecih letos se je zadolževanje gospodinjstev pri domačih bankah močno umirilo. Neto tokovi kreditov gospodinjstev so znašali 207,6 mio EUR, kar dosega le slabo tretjino vrednosti iz enakega obdobja lani. Podjetja in NFI so avgusta še okrepila razdolževanje pri domačih bankah. Neto odplačala so za 121,0 mio EUR kreditov, najetih pri domačih bankah. V osmih mesecih so neto odplačila dosegla 264,1 mio EUR (v enakem obdobju lani je bilo še zabeleženo neto zadolževanje v višini 150,2 mio EUR). Potem ko so podjetja in NFI ob koncu prve polovice leta neto odplačevala kredite, najete v tujini, so julija močno okrepila tovrstno zadolževanje. Neto tokovi so tako znašali 178,1 mio EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih dveh letih. Predvsem po zaslugi okrepljenih julijskih neto prilivov so se podjetja in NFI v prvih sedmih mesecih letos na tujem neto zadolžila za 255,0 mio EUR, medtem ko so v enakem obdobju lani te kredite neto odplačevala v višini 262,1 mio EUR. Zaradi občutnega julijskega povišanja domačih obrestnih mer (za 50 b. t. na 5,45 %) so se razlike med domačimi obrestnimi merami za kredite nad 1 mio EUR z variabilno ali do enega leta s fiksno obrestno mero in povprečno ravnjo v evrskem območju povišale na 246 b. t., razlike pa so bile nekoliko višje le še v Grčiji. Skupno zadolževanje podjetij in NFI pri domačih in tujih bankah se je v prvih sedmih mesecih letos zaradi okrepljenega julijskega Slika 29: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti (leva os) -Razlika med domačimi in tujimi obrest. merami (desna os) 200 100 -100 ........1- 350 300 250 -C 200 'i3 150 100 50 Vir: BS, preračuni UMAR. tujega zadolževanja nekoliko popravilo. Podjetja in NFI so se tako v tem obdobju neto zadolžila za 111,9 mio EUR, kar je le nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Potem ko seje obseg kreditov nebančnih sektorjev v evrskem območju v preteklih mesecih krepil, se je avgusta zmanjšal. Pretežen del zmanjšanja je sicer še vedno posledica nadaljnjega razdolževanja držav, vendar je tokrat zaradi sezonskih dejavnikov upadel tudi obseg kreditov podjetji in NFI. Ta je bil sicer z 1,8 mrd EUR med nižjimi 50 0 0 -150 avgustovskimi upadi v zadnjih štirih letih, podjetja in NFI pa so v enakem mesecu lani kredite, najete pri bankah, neto odplačevala v višini 13,5 mrd EUR. Podjetja in NFI so se tako v osmih mesecih letos neto zadolžila pri bankah v skupni višini 113,5 mrd EUR, kar je za 2,3-krat več kot v enakem obdobju lani. Skupen prirast kreditov bank v evrskem območju pa je znašal 123,9 mrd EUR, kar je za dobro polovico manj kot v enakem obdobju lani. Upad je posledica neto razdolževanja držav in tudi umirjanja zadolževanja gospodinjstev. Slika 30: Neto tokovi in rast obsega kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) Vir: ECB, preračuni UMAR. Čeprav so se banke julija na tujem drugi mesec zapored neto zadolževale, ocenjujemo, da se razmere na medbančnih trgih niso izboljšale. Neto prilivi tujih virov sredstev so tokrat znašali 132,9 mio EUR, kar je najvišja vrednost po lanskem septembru. Ročnostna struktura je bila tokrat ugodnejša, saj so pretežen del neto prilivov predstavljali dolgoročni krediti, medtem ko so banke močno okrepile neto odplačevanje kratkoročnih kreditov. V sedmih mesecih letos so banke neto odplačale tuje vloge in kredite v skupni višini 958,1 mio EUR, kar je za slabo desetino manjkot v enakem obdobju lani. Upad je predvsem posledica občutno nižjega neto odplačevanja tujih vlog, medtem ko se je neto odplačevanje kreditov letos močno okrepilo. Nadaljuje se slabšanje kakovosti bančne aktive ter intenzivno oblikovanje rezervacij in oslabitev. Obseg nedonosnih terjatev je konec junija dosegel že 4,4 % vseh terjatev bank in bil s tem za 1,7 o. t. višji kot v enakem mesecu lani. Banke so avgusta okrepile oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki je tako znašalo 102,2 mio EUR, v prvih sedmih mesecih pa že 459,3 mio EUR, kar je za slabo četrtino več kot v enakem obdobju lani. Slika 32: Neto tok rezervacij in oslabitev ter delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 50 25 0 -25 Slika 31: Neto zadolževanje bank na tujem 1200 900 600 300 cc 0 Šj ■|E -300 > -600 -900 -1200 -1500 I Vloge ■ Kratkoročni Vir: BS, preračuni UMAR. Avgusta so vloge gospodinjstev in države beležile neto odliv. Zmanjšanje vlog gospodinjstev je znašalo 35,1 mio EUR in je bilo predvsem posledica neto odliva kratkoročnih vlog, v manjši meri pa tudi neto odliva vlog na odpoklic in vlog čez noč, medtem ko so dolgoročne vloge še vedno beležile neto prilive, a so ti zaostali za letošnjim mesečnim povprečjem. Vloge gospodinjstev so se v osmih mesecih letos okrepile za 273,9 mio EUR, kar je za slabo tretjino manjkot v enakem obdobju lani. Avgusta so vloge države ponovno beležile neto odlive, tokrat v višini slabih 120 mio EUR, kar je posledica neto odlivov vlog čez noč in kratkoročnih vlog. Neto prilivi državnih vlog v slovenske banke so tako v osmih mesecih letos znašali le še dobrih 340 mio EUR. Slika 33: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -Gospodinjstva (desna os) -----Vloge države (desna os) 1.500 200 1.200 900 600 S3 300 (D 0 -300 -600 -900 -1.200 160 120 80 40 I rt 0 X a -40 -80 -120 -160 Vir: BS, preračuni UMAR. Pričakovanja o umirjanju gospodarske aktivnosti, zaostrovanje razmer na področju javnih financ in velika negotovost glede prihodnjih gospodarskih gibanj so v tretjem četrtletju letos močno zaostrili razmere na kapitalskih trgih. Vsi pomembnejši indeksi na svetovnih borzah so v tem obdobju beležili znižanja v razponu med 11,4 % in 25,4 %, indeks MSCI World, merjen v evrih, se je tako znižal kar za 10,4 %. Osrednji indeks na Ljubljanski borzi SBI TOP pa je v tretjem četrtletju letos beležil 16,7-odstoten upad. Slika 34: Gibanje nekaterih pomembnejši borznih indeksov in osrednjega indeksa Ljubljanske borze -FTSE -DOW -DAX -SBI TOP (u 40 o ^ Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. Javne finance Avgusta je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost drugi mesec zapored vplačanih manj sredstev kot v enakem mesecu lani.^^ Avgusta so bili prihodki medletno nižji za 2,1 %. Znova so se v primerjavi z enakim mesecem lani najbolj znižali prilivi iz davka na dodano vrednost, tokrat zaradi visokih (izrednih) vračil po obračunu. Medletno manj je bilo znova tudi prihodkov od dohodnine, od trošarin in od uvoznih dajatev, večja je bila le akontacija davka na dohodek pravnih oseb (9,7 %) in malenkost prispevki za socialno varnost, ki tudi sicer najmanj nihajo, se pa se že nekaj njihova medletna rast rahlo upočasnjuje. V osmih mesecih skupaj je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 8,8 mrd EUR, kar je 4,4 % več kot v enakem obdobju lani. Relativno visoka medletna kumulativna rast je predvsem posledica visoke rasti marca in aprila, do katere je prišlo zaradi nizke osnove iz lanskega leta, ko so bili davčni prihodki medletno manjši zaradi poračunov davkov na podlagi slabih poslovnih rezultatov iz leta 2009 in tudi nekaterih davčnih sprememb. Učinek osnove je bil zaradi poračuna največji pri davku od dohodka pravnih oseb20 in samo izločitev tega v obeh letih bi pomenila znižanje medletne rasti javnofinančnih prihodkov v prvih osmih mesecih letos na 1,8 %.21 Tako so bili v osmih mesecih skupaj prihodki od davka na dohodek pravnih oseb medletno še vedno precej večji (82,5 %). Večji kot v enakem obdobju lani so bili tudi prihodki od davka na dodano vrednost (4,7%), kjer je bil učinek osnove največji marca, saj so marca lani na zmanjšane prilive tega davka poleg rednih poračunov vplivala tudi hitrejša vračila davka po zakonskem skrajšanju rokov za vračila (s 60 na 21 dni). Med prihodki davka na dodano vrednost se predvsem zaradi hitre rasti uvoznih cen (surovine, energenti) hitreje večajo prilivi davka na dodano vrednost od uvoza (20,5 %), počasneje pa prilivi davka na dodano vrednost po obračunu (0,4 %). Prihodki od trošarin22 so bili v osmih mesecih medletno večji za 2,2 %. Trošarine so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem plačevale po nekoliko višjih trošarinskih stopnjah, malo pa so se povečale tudi prodane količine najpomembnejših trošarinskih proizvodov23. Rast prihodkov, vezanih na plače, ostaja skromna in glede na visok delež v celotnih prihodkih (okoli 55 %) upočasnjuje njihovo skupno rast. Kumulativna medletna rast prihodkov od dohodnine je 19 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-avgust 2011, Uprava za javne prihodke. 20 V začetku leta 2010 so poračuni davka od dohodka pravnih oseb, kot posledica slabših rezultatov poslovanja v letu 2009, znižanja davčne stopnje in novih davčnih olajšav, prihodke zmanjšali za okoli 170 mio EUR, letošnji (pozitivni) poračuni davka pa so prihodke tega davka povečali za 48 mio EUR, kar je posledica boljših rezultatov poslovanja v letu 2010, le malenkost višjih investicijskih olajšav (za 2,6 %), pa tudi večje prilagojenosti tekočih mesečnih akontacij davka rezultatom tekočega poslovanja in znižani zakonsko določeni stopnji že med letom. 21 Učinek osnove je prisoten, a manjši kot pri davku od dohodka pravnih oseb, tudi pri davku od dohodka iz dejavnosti in pri davku na dodano vrednost. 22 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin 23 V obdobju januar-julij so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno večje za 3,8 %, količine glavnih vrst mineralnih olj za 1,4 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov pa so bile enake lanskim. Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I-VI 11 v mio EUR I-VI 11/ I-VI 10 Prihodki (konsolidirani)- skupaj 14.789,5 41,8 2,7 7.427,2 9,4 -Davčni prihodki 12.848,3 36,3 -0,8 6.606,9 7,0 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 7,0 -11,2 1.463,2 19,0 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,8 1,4 2.617,6 1,5 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,5 2,6 2.382,8 7,2 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 387,1 70,2 Odhodki(konsolidirani) - skupaj 16.675,9 47,1 1,9 8.349,7 2,4 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 11,1 0,1 1.976,5 0,4 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,1 0,1 1.201,6 1,7 -Domače in tuje obresti 488,1 1,4 45,3 419,3 9,6 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,7 4,2 3.351,7 4,7 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,7 0,9 365,3 -9,9 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 115,5 -15,9 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 209,8 -3,9 Vir: MF, Bilten javnih financ. skromna (0,9 %), kljub hitrejši rasti prihodkov od drugih podvrst dohodnine (10,6 %), sajso vračila poračunov dohodnine po dohodninskih odločbah v osmih mesecih letos večja kot v enakem obdobju lani (lani 110 mio EUR, letos 138 mio EUR). V prvih šestih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance24 MF javnofinančni prihodki znašali 7,4 mrd EUR, odhodki pa 8,3 mrd EUR. Prihodki so bili medletno večji za 9,4 % (lani -0,6 %), odhodki pa za 2,4 % (lani 2,7 %). Konsolidirana bilanca je izkazala v šestih mesecih Slika 35: Izbrani davki 140 .1^120 .!5 110 ^^100 5? 80 iu 70 60 - Davki na doh.in dobiček Trošarine - Davek na dodano vrednost Vir: UJP, preračuni UMAR. 24 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. primanjkljaj v višini 922 mio EUR, kar je manj kot lani (1.370 mio EUR). V ekonomski strukturi odhodkov so bile v prvih šestih mesecih medletno večje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-11,4 %) in plačil v proračun EU (-3,9 %). Upad izdatkov za investicije in investicijske transfere je deloma posledica visoke ravni teh izdatkov v začetku lanskega leta in precej nižje letošnje investicijske aktivnosti države. Najbolj so se medletno v šestih mesecih povečali izdatki za obresti (9,6 %) in subvencije (5,4 %). Rast izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bila 4,7-odstotna, brez pokojnin pa 6,8-odstotna. Izdatki za pokojnine so bili, po skromni valorizaciji pokojnin februarja, ki je po interventnem zakonu določena le na četrtino zakonsko določene uskladitve, večji za 3,6 %. Že četrto Slika 36: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki 1.500 130 50 Okvir2: Temeljni agregati sektorja država, ESA-951 Po podatkih SURS je primanjkljaj sektorja država v letu 2010 ocenjen na 5,8 % BDP in se je glede na leto 20092, ko je po zadnji reviziji znašal 6,1 % BDP, zmanjšal za 0,3 o. t. BDP. Primanjkljaj sektorja država se je v letu 2010 generiral predvsem v centralni državi (5,1 % BDP), lokalna raven in skladi socialnega zavarovanja pa so k primanjkljaju sektorja država prispevali vsak po 0,4 % BDP. Glede na predhodno leto se je primanjkljaj v centralni državi in v skladih socialnega zavarovanja ohranil na enaki relativni ravni, na lokalni ravni pa je bil za 0,2 o. t. BDP manjši. Zaradi hitrejše rasti od bruto domačega proizvoda se je v letu 2010 povečal delež celotnih prihodkov sektorja država v BDP (za 1,1 o. t. BDP na 44,3 % BDP) in tudi delež celotnih izdatkov države (za 0,8 o. t. BDP na 50,1 % BDP). Rast izdatkov države se je v letu 2010 sicer upočasnila na 2,0 % (leta 2009: 5,5 %), vendar le nekoliko hitrejša rast prihodkov države (2,7 %) ni mogla bistveno zmanjšati že prej nastalega primanjkljaja. Primanjkljaj sektorja država se je namreč močno povečal že v letu 2009, ko se je, zaradi poslabšanega makroekonomskega okolja in učinkov sprememb davčne zakonodaje iz preteklih let, močno upočasnila dinamika rasti javnofinančnih prihodkov, hkrati pa se je ohranila visoka raven tekočega trošenja države. Slika 37: države Prihodki, odhodki in primanjkljaj sektorja ■ Prihodki 1 Odhodki Primanjkljaj (desna os) 6 V letu 2010 so prihodki sektorja države ocenjeni na 15,7 mrd EUR, glede na leto prej pa so se nominalno povečali za 2,7 %. K rasti prihodkov države so v letu 2010 večji delež prispevali transferni (sredstva iz proračuna EU) in drugi prihodki (1,6 o. t.), manjši delež pa davčni prihodki (1,1 o. t.). V nekoliko boljšem makroekonomskem okolju so na davčne prihodke poleg aktualnih še vedno vplivale tudi uveljavljene spremembe davčne zakonodaje iz preteklih let. Med pomembnejšimi davčnimi kategorijami so k rasti prihodkov največ prispevali obračunani prispevki za socialno varnost (0,7 o. t.), ki so sledili gibanju plač in so bili medletno večji za 2,0 %. Prihodki od obračunanih davkov na proizvodnjo in uvoz so se povečali za 1,4 % in k rasti celotnih prihodkov prispevali 0,5 o. t. Med njimi so se bolj povečale obračunane trošarine (3,6 %), zaradi povečanih trošarinskih dajatev vseh glavnih trošarinskih proizvodov, ob sicer nekoliko zmanjšanih prodanih količinah. Obračunani davek na dodano vrednost pa se je kot posledica skromnega domačega trošenja v letu 2010 povečal le za 0,7 %. Tekoči davki na dohodke in premoženje so se, po obračunu dohodnine in davka na dohodek po poslovnih rezultatih z nižjo davčno stopnjo pri davku na dohodek in s povečanimi olajšavami pri obeh virih, zmanjšali za 0,4 % in rast prihodkov zmanjšali za 0,1 o. t. Izdatki sektorja države so v letu 2010 ocenjeni na 17,7 mrd EUR, glede na leto prej pa so se povečali za 2,0 %. V letu 2010 so k rasti odhodkov države poleg socialnih nadomestil v denarju in naravi začeli prispevati še odhodki za obresti, zmanjšal pa se je prispevek investicijin investicijskih transferjev. K rasti izdatkov sektorja država so največ prispevali izdatki za socialna nadomestila in podpore v denarju in naravi (1,6 o. t.), predvsem kot posledica delovanja avtomatskih stabilizatorjev s povečevanjem izdatkov za nadomestila brezposelnim in z naraščanjem števila upravičencev do drugih socialnih transferjev. Več kot leto prej so k rasti prispevali še odhodki za obresti (0,6 o. t.), ki se z naraščanjem zadolževanja države ° Vir: SURS, preračuni uma'r! Tabela 11: Temeljni agregati sektorja država, delež v BDP v % 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Prihodki sektorja država 42,8 43,8 43,2 42,4 42,4 43,2 44,3 Odhodki sektorja država 46,5 45,3 44,6 42,5 44,2 49,3 50,1 Primanjkljaj -3,7 -1,5 -1,4 0,0 -1,9 -6,1 -5,8 od tega: Centralna država -3,2 -2,2 -1,4 -0,1 -1,3 -5,1 -5,1 Lokalna država 0,0 0,0 -0,1 -0,1 -0,6 -0,6 -0,4 Skladi socialnega zavarovanja -0,5 0,8 0,1 0,2 0,0 -0,4 -0,4 Konsolidirani dolg države 26,3 26,7 26,4 23,1 21,9 35,3 38,8 Vir: SURS,Temeljni agregati sektorja država, 30. 9. 2011. 1 V skladu s Postopkom o presežnem primanjkljaju in dolgu države so bili v drugem rednem letnem poročilu o primanjkljaju in dolgu države revidirani podatki o temeljnih agregatih sektorja država po metodologiji ESA-95 in posredovani Eurostatu. 2 Na višino deležev agregatov v bruto domačem proizvodu je v letu 2009 poleg višine agregatov vplivalo tudi skrčenje bruto domačega proizvoda. povečujejo. Odhodki za vmesno porabo so se, kljub varčevalnim ukrepom, povečali za 5,3 % in k rasti odhodkov prispevali 0,7 o. t. K rasti izdatkov so 0,6 o. t. prispevala še sredstva za zaposlene, ki so se ob restriktivni plačni politiki v javnem sektorju povečala predvsem zaradi rasti števila zaposlenih v sektorju država (1,5 %). Rast izdatkov države pa so zmanjšali kapitalski transferji in investicije, in sicer za 1,0 o. t. Po četrtletnih nefinančnih sektorskih računih SURS je primanjkljaj sektorja države v drugem četrtletju letošnjega leta ocenjen na 742 mio EUR, kar je 8,0 % BDP (v prvem četrtletju 9,9 % BDP). Visok primanjkljaj sektorja države je v obeh četrtletjih predvsem posledica enkratnih transferjev kapitala, in sicer dokapitalizacije NLB v prvem četrtletju in sprejetja terjatev Slovenskih železnic v drugem četrtletju. Brez enkratnih kapitalskih transferjev bi se izdatki države v drugem četrtletju ohranili na lanski nominalni ravni, potem ko je bila medletna rast v prvem četrtletju 3,3-odstotna. V drugem četrtletju se je upočasnila tudi dinamika rasti prihodkov od davkov in prispevkov s 3,3 % v prvem četrtletju na 1,1 %. Prihodke države pa so v obeh četrtletjih nekoliko okrepila sredstva iz evropskega proračuna, ki v prvi polovici leta beležijo pozitivni saldo. Po napovedi Ministrstva za finance bo primanjkljaj države v letu 2011 znašal 1992 mio EUR oz. 5,5 % BDP. leto zapored se hitreje povečujejo izdatki za transfere posameznikom in gospodinjstvom (brez pokojnin), med katerimi se predvsem zaradi slabih razmer na trgu dela in tudi sistemskih sprememb še vedno najhitreje povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (39,9 %). Zelo hitro se povečujejo drugi transferi posameznikom in gospodinjstvom (9,9 %), visoka pa je tudi rast izdatkov za boleznine (6,6 %). Rast izdatkov za blago in storitve se je upočasnila, medletno so se v šestih mesecih povečali za 1,7 %. Skromna (0,4 %) pa je bila tudi rast izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim (lani -0,1 %). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih šestih mesecih znašal 902 mio EUR, kar je precej manj kot leto prej (1,321 mio EUR). Presežek v višini 19,8 mio EUR je izkazala skupna bilanca občinskih proračunov,zdravstvena blagajna pa primanjkljaj v višini 42,1 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 819 mio EUR, kar je 5,6 % več kot v enakem obdobju lani. a je bil neto položaj kljub temu pozitiven. Vplačila v proračun EU so bila približno enaka kot v prvi polovici leta (26,5 mio EUR), neto pozitivni položajproračuna RS pa je z julijskih slabih 22 mio EUR avgusta padel na 8,5 mio EUR. V prvih osmih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 475,7 mio EUR, kar predstavlja 55,7 % v septembra sprejetem rebalansu proračuna za leto 2011 načrtovanih prihodkov. Največ sredstev je bilo prejetih iz naslova strukturnih skladov (282,4 mio EUR kar je 56,1 % po rebalansu predvidenih prihodkov iz tega naslova. Največji odstotek realizacije (72,3 %) beležijo sredstva skupne kmetijske in ribiške politike, najmanjši pa prihodki iz kohezijskega sklada (23,3 %). V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 268,6 mio EUR, kar predstavlja 68,2 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala po rebalansu proračuna. V prvih osmih mesecih letos je bil neto položajdržavnega proračuna RS do proračuna EU tako pozitiven v višini 207 mio EUR. Avgusta je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 35 mio EUR, kar je manj kot v prejšnjih mesecih, Slika 38: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Notranje politike Drugo 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 0 500 600 Q) E Q) £ S N Rebalans državnega proračuna za leto 2011 Rebalans državnega proračuna je prilagodil višino odhodkov nižjim ocenjenim prihodkom, višina primanjkljaja pa ostaja nespremenjena. S sprejetim rebalansom državnega proračuna so bili prihodki in odhodki decembra lani sprejetega državnega proračuna za leto 2011 zmanjšani za 365 mio EUR. Višina primanjkljaja pa zaradi enake višine zmanjšanja prihodkov in odhodkov ni bila spremenjena, tako da naj bi primanjkljaj državnega proračuna v letu 2011 znašal 1,7 mrd EUR oz. 4,7 % BDP in bo le za 43 mio EUR nižji kot leto prej. Struktura znižanja odhodkov proračuna z rebalansom kaže, da se varčuje predvsem pri naložbah, katerih realizacija se hkrati potiska v naslednja leta. Rebalans proračuna ne predvideva večjih posegov v odhodke z bolj sistemskimi varčevalnimi ukrepi, kot so jih uvedle nekatere druge evropske države, kar bi bilo nujno za doseganje trajnejše konsolidacije javnih financ. Slika 39: Prihodki, odhodki in saldo državnega proračuna 2010-2011 10.000 6.000 Prihodki Odhodki Vir: MF, preračuni UMAR. Primanjkljaj Po rebalansu državnega proračuna za leto 2011 so prihodki predvideni v višini 7,9 mrd EUR in se bodo v primerjavi z letom 2010 povečali nominalno za 5,5 %. Sredi leta so bili na novo ocenjeni skupni prihodki državnega proračuna, ki so po rebalansu proračuna za 4,4 % nižji od predvidenih v decembra lani sprejetem proračunu, njihova medletna rast pa se je upočasnila kar za 4,8 o. t. Po rebalansu so davčni viri znižani za 116 mio EUR, najbolj domači davki na blago in storitve (za 145 mio EUR), zlasti trošarine, nekoliko pa tudi davek na dodano vrednost ter drugi davki na blago in storitve (CO2 taksa). Prodane količine trošarinskih izdelkov so ocenjene nekoliko nižje od prvotno predvidenih, upoštevane pa so bile tudi spremembe trošarinskih stopenj. Pri oceni prihodkov od davka na dodano vrednost je bil poleg tekočih gibanj upoštevan tudi finančni učinek predlagane spremembe zakona o DDV, ki bi davčnim zavezancem omogočal zmanjšanje obračunanega DDV od priznanih terjatev prijavljenih v postopkih prisilne poravnave ali stečaja, ki pa še ni sprejet. Zaradi odloga uvedbe CO2 takse (od marca 2011 v naslednje leto) je predvidenih tudi manj prihodkov iz naslova okoljskih dajatev. V rebalansu proračuna so glede na doslej veljavni proračun rahlo zmanjšani tudi prihodki od dohodnine in prispevki za socialno varnost. Med davčnimi viri pa se je zaradi ugodnejših poračunov davka po lanskih rezultatih poslovanja in posledično določenih višjih mesečnih akontacij tega davka povečala ocena prihodkov od davka od dohodka pravnih oseb (za 127 mio EUR). Poleg davčnih virov so po rebalansu državnega proračuna zmanjšana tudi prejeta sredstva iz proračuna EU (za 205 mio EUR) in nedavčni prihodki, predvsem prihodki od udeležbe na dobičku in dohodki od premoženja (38 mio EUR). Slika 40: Prihodki državnega proračuna 2010-2011 3.500 3.000 2.500 2.000 cc ZD 1.500 > 1.000 500 2010 2011 veljavni 2011 rebalans Vir: MF, preračuni UMAR. Odhodki državnega proračuna so predvideni v višini 9,7 mrd EUR in se bodo v primerjavi z letom 2010 povečali nominalno za 4,0 %. Po rebalansu bodo k skupni 4-odstotni nominalni rasti odhodkov v letu 2011 glede na leto 2010 največ prispevali transferi v pokojninsko blagajno (1,7 o. t.), transferi posameznikom in gospodinjstvom (1,2 o. t.), investicije in investicijski transferi (1,2 o. t.) ter plačila domačih in tujih obresti (0,4 o. t.). Manjša kot v letu 2010 bodo po rebalansu za leto 2011 sredstva za subvencije, ki bodo skupno rast odhodkov zmanjšala za 1,0 o. t., ter sredstva za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih v državnih organih in javnih zavodih ter izdatki za blago in storitve, ki bodo rast odhodkov zmanjšali za 0,3 o. t. oz. za 0,1 o.t. Z rebalansom državnega proračuna so v okviru računa finančnih terjatev in naložb povečana tudi sredstva v višini 253 mio EUR, ki so v letu 2011 namenjena za povečanje kapitalskih deležev v finančnih institucijah. Odhodki po rebalansu državnega proračuna za 2011 rastejo hitreje od BDP, tako da se bo njihov delež v BDP v letu 2011 povečal za 0,7 o. t. na 26,9 %. Glede 0 0 -2.000 na decembra lani sprejeti proračun se bodo celotni odhodki po rebalansu zmanjšali za 3,6 %. Najbolj se bodo zmanjšali izdatki za investicije in investicijske transfere (za 442 mio EUR), tako da bo njihova rast glede na realizacijo v letu 2010 nižja od predvidene v decembra lani sprejetem proračunu. Za dobrih 70 mio EUR se bodo zmanjšali izdatki za blago in storitve v državnih organih in v javnih zavodih. Manjše zmanjšanje kot v doslejveljavnem proračunu je po rebalansu predvideno še pri izdatkih za subvencije (65 mio EUR) in pri vplačilih v proračun EU (41 mio EUR). Nekateri odhodki pa se bodo povečali, najbolj transferi v pokojninsko blagajno (119 mio EUR) zaradi počasnejše rasti prispevkov za socialno varnost od predvidene. Malenkost več sredstev kot v doslej veljavnem proračunu bo po rebalansu namenjenih tudi transferom posameznikom in gospodinjstvom (40 mio EUR), predvsem zaradi naraščanja izdatkov za nadomestila brezposelnim in nekaterih drugih transferov. Več sredstev bo namenjenih tudi za plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih v državnih organih in javnih zavodih (okoli 60 mio EUR. Slika 41: Odhodki državnega proračuna 2010-2011 3.000 2.000 1.500 !E 12010 ■ 2011 veljavni 12011 rebalans mm Vir: MF, preračuni UMAR. Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti 2011-2012 Poročilo WEF o globalni konkurenčnosti držav kaže, da se je uvrstitev Slovenije v letu 2011 močno poslabšala. Med 142 zajetimi državami se najvišje na lestvici25, tako kot v preteklem letu, uvrščajo Švica, Singapur in Švedska, med 25 V raziskavi je bilo letos uporabljenih 113 kazalnikov, od tega je bilo mehkih 79 (ankete med gospodarstveniki), preostali pa so bili dostopni statistični podatki za leto 2010 (oz. najnovejši dostopni), kar pomeni, da sta število točk in uvrstitev odvisna predvsem od anket. Anketiranje med gospodarstveniki je potekalo v prvi polovici letošnjega leta. Kazalnike je WEF razvrstil v 12 ključnih dejavnikov konkurenčnosti, ki so združeni v tri večje sklope. Osnovni dejavniki gospodarskega razvoja vključujejo področja institucij, infrastrukture, makroekonomske stabilnosti, zdravja in osnovnega izobraževanja. Sklop dejavnikov pospeševanja učinkovitosti prvimi desetimi državami pa je šest držav EU. Slovenija je med vsemi državami nazadovala za 12 mest, s 45. na 57. mesto, med EU državami pa za 5 mest, s 17. na 22. mesto. Uvrstitev se je poslabšala v vseh treh sklopih konkurenčnosti, predvsem pa pri mehkih kazalnikih. Podobno kot lani med gospodarstveniki prevladuje nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami in možnostmi za poslovanje v Sloveniji. Nezadovoljstvo je povezano z akterji odločanja in nesprejetjem nekaterih ključnih strukturnih sprememb, ki bi povečale konkurenčnost. Glavne ovire za poslovanje podjetijostajajo omejen dostop do sredstev za financiranje, neučinkovita državna birokracija in omejevalna delovna zakonodaja. Poročilo WEF, podobno kot raziskava IMD, potrjuje relativno nizko mednarodno konkurenčnost. Konkurenčnost Slovenije se je po lestvici WEF znižala drugo leto zapored, še najbolj pri razvitosti finančnih trgov. Slednje je povezano predvsem z omejenimi viri financiranja in dejstvom, da je likvidnost bank v primerjavi z drugimi državami nižja (127. mesto). Rezultati kažejo na resne likvidnostne težave podjetijin prisotnost kreditnega krča, kar še dodatno zavira rast obsega poslovanja podjetij. Slabša razvitost finančnega sistema v Sloveniji se odraža na močno poslabšanem dostopu do sredstev za poslovanje (za 51 mest na 107. mesto), dostopnosti do tveganega kapitala (za 39 mest na 84. mesto) in možnosti pridobivanja lastniških sredstev preko izdaje delnic na domačem trgu (za 24 mest na 108. mesto). Tudi na UMAR ugotavljamo26, da se je ponudba bančnih virov v zadnjih dveh letih močno skrčila, banke pa so sveže vire v veliki meri pridobivale od države. Poročilo WEF ugotavlja, da so okrevanje gospodarstva v premajhni meri spremljale strukturne reforme, kar se odraža predvsem pri uvrstitvah na področju trga dela. To je še zlasti vidno na trgu dela, kjer gospodarstveniki ocenjujejo, da ta ne spodbuja delovanja podjetij, saj se Slovenija najnižje na lestvici uvršča na področju nekaterih kazalnikov trga dela. Med najbolj problematičnimi so delovna zakonodaja na področju najemanja in odpuščanja delavcev (141. mesto), rigidnost zaposlovanja, predvsem za nedoločen čas (129. mesto) in pomanjkanje fleksibilnosti pri določanju plač (126. mesto). Rezultati potrjujejo, da so strukturne spremembe na tem področju nujno potrebne, tudi zaradi odlaganja sprememb na kasnejše obdobje pa je okrevanje gospodarstva in izboljševanje razmer na trgu dela počasnejše kot v drugih državah. Uvrstitev Slovenije se je poslabšala tudi na področjih, kjer se je v zadnjih letih uvrščala med bolj konkurenčne države. Tako se je v zadnjem letu poslabšala tudi uvrstitev na področju učinkovitost na trgu proizvodov (za 9 mest na 48. mesto). Veliko nezadovoljstvo so gospodarstveniki izrazili tudi v povezavi z davčnim sistemom, ki je premalo spodbuden za sestavljajo visokošolsko izobraževanje in usposabljanje, učinkovitost na trgu blaga in dela, razvoj finančnih trgov, tehnološka pripravljenost in velikost trga, zadnji sklop pa predstavlja področje inovacij in podjetniškega delovanja. 26 Ekonomski izzivi 2011. 2.500 1.000 0 poslovanje v Sloveniji (uvrstitev se je znižala za 40 mest, na 129. mesto), predvsem pa je visoka davčna obremenitev dela ovira za zaposlovanje visokokvalificirane delovne sile. WEF ugotavlja, da je tuje lastništvo slabo razširjeno, vpliv neposrednih tujih investicij pa nizek. Tudi na UMAR menimo27, da je obseg NTI v Sloveniji prenizek, da bi lahko pomembneje prispeval k prestrukturiranju in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kljub večjim vlaganjem v raziskave in razvoj in podpori inovacijam (npr. ustanavljanje centrov odličnosti, podpora inovacijam in novoustanovljenim podjetjem) uvrstitve na tem področju v raziskavi WEF ostajajo skromne, saj so druge države naredile še večji napredek. Na tem področju Slovenija tudi najbolj zaostaja za najboljrazvitimi gospodarstvi, katerih razvojtemelji na inovativnosti. Izobraževanje je ključno za prehod v na znanju temelječo družbo in povečanje konkurenčnosti, vendar kljub relativno visoki uvrstitvi glede visokošolskega izobraževanja (21. mesto) rezultati raziskave kažejo na povečanje neusklajenosti programov izobraževanja s potrebami gospodarstva (za 16 mest na 63. mesto). S slabšo uvrstitvijo na področju poslovne učinkovitosti pa so gospodarstveniki kritični tudi do lastnega delovanja, saj ukrepi države ne morejo nadomestiti prizadevanjpodjetij za izboljšanje proizvodov in storitev, uvajanje inovacij na podjetniški ravni in zaposlovanje sposobnega (tudi vodstvenega) kadra. Nizko se Slovenija uvršča tudi pri vlaganjih v dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih (83. mesto). Na slabšo uvrstitev Slovenije so vplivali tudi osnovni dejavniki konkurenčnosti (institucije, infrastruktura, makroekonomski pogoji), kar je predvsem posledica nezadovoljstva z delovanjem institucij. Konkurenčnost podjetijomejuje nizko zaupanje v pravno državo in reševanje sporov na sodiščih (111. mesto), pa tudi zapravljivost države (110. mesto). Gospodarstvenike moti tudi neučinkovitost nadzornih svetov, predvsem vpliv politike na poslovanje večjih podjetij. Hkrati WEF opaža nizko zaščito interesov malih delničarjev, pri obeh kazalnikih pa se Slovenija uvršča v spodnjo tretjino držav. V zadnjih dveh letih so se porušila tudi nekatera makroekonomska ravnotežja, predvsem se je močno poslabšalo stanje javnih financ, kar še dodatno zmanjšuje zmožnosti za hitrejše okrevanje. Ob tem velja omeniti, da je bilo v primerjavi z drugimi državami poslabšanje uvrstitve na področju makroekonomskega okolja majhno, Slovenija pa se uvršča na razmeroma dobro 35. mesto in uživa še vedno visoko bonitetno oceno (21. mesto). V letošnji raziskavi WEF je bil predstavljen osnutek novega indeksa trajnostne konkurenčnosti, ki bo spremljal konkurenčnost družbe tudi na daljši rok. Indeks, ki je še v pripravi28, ohranja večino elementov iz indeksa globalne konkurenčnosti, kisopomembnitako na kratek kot na dolgi rok (npr. delovanje in upravljanje države, izobraževanje in zdravstvo, infrastruktura, delovanje trgov, inovacije) ter dodaja elemente, ki imajo pozitiven dolgoročni vpliv na človeške vire (npr. demografija, socialna kohezija, svoboda) in okolje. S tem želi WEF omogočiti primerjavo in prikazati razlike med državami, ki so dobro pripravljene ne samo za kratko do srednjeročno obdobje, ampak tudi na daljši rok. Podrobni rezultati raziskave letos še niso bili objavljeni, najvišje pa so uvrščene podobne države kot pri globalni konkurenčnosti, torej Švica in vse nordijske države, glede na indeks globalne konkurenčnosti pa se poslabša predvsem uvrstitev ZDA. Slovenija se v okviru novega indeksa trajnostne konkurenčnosti29 uvršča več kot deset mest višje kot v okviru globalne konkurenčnosti. Slika 42: Primerjava uvrstitev med Slovenijo in gospodarstvi, katerih razvoj temelji na inovativnosti - Slovenija Gospodarstva, katerih razvoj temelji na inovativnosti (najbolje uivrščenih 10 držav) Institucije Infrastruktura Zdravje in osnovno izobraž. Visokošol. izobr. in usposabljanje Ičinkovitost na trgu blaga Učinkovitost na trgu dela Izdatki za socialno zaščito - 2009 Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bila v letu 2009 rast izdatkov za socialno zaščito zaradi posledic gospodarske krize in demografskih sprememb precej večja kot v predhodnih letih. Izdatki za socialno zaščito so se v Sloveniji leta 2009 realno povečali za slabih 6 %, medtem ko so se v obdobju od leta 2001 realno povečevali za približno 3 % letno. V letu 2009 je bilo za te namene porabljenih 8.550 mio EUR. K visoki rasti je v največji meri prispevala nadpovprečna rast sredstev za starost oz. izdatkov za pokojnine (realno 7,2 %), ki tudi v strukturi predstavljajo največji del sredstev za socialno zaščito. Kot posledica naraščanja brezposelnosti, zmanjšanja števila prejemnikov plač in povečanja števila prejemnikov različnih socialnih transferjev so se realno močno povečala tudi sredstva za brezposelne (32 %), družine in otroke (14,1 %) ter druge oblike socialne izključenosti, predvsem za denarne socialne pomoči (13 %). 27 Poročilo o razvoju 2011. 28 WEF je že napovedal, da bo v izračun dodal nekatere nove elemente, zato tudi niso bile predstavljene podrobne razvrstitve. 29 Zaradi nedostopnosti nekaterih podatkov je bilo v vzorec zajetih le 100 držav, med katerimi se je Slovenija po indeksu globalne konkurenčnosti za leto 2011/12 uvrstila na 45. mesto. Vir: WEF Slika 43: Struktura izdatkov za socialno zaščito v Sloveniji leta 2009 po področjih, v % Vir: SURS. Dr. oblike socialne iz.; 2,2 Smrt hranitelja družine; 7,3 Invalidnost; Brezposelnost ; 2,5 Izdatki za socialno zaščito, izraženi v deležu BDP, so se v letu 2009 povečali za skoraj 3 o. t. na 24,2 % BDP. K rasti deleža sredstev za socialno zaščito v BDP je poleg realnega povečanja sredstev za socialno zaščito bistveno prispeval tudi velik upad BDP (-8,0 %). Po deležu izdatkov v BDP se je Slovenija do sedaj uvrščala precej pod povprečje EU (leta 2008 Slovenija 21,5 %, EU 26,4 %). Čeprav primerjalni podatki za leto 2009 še niso razpoložljivi, ocenjujemo, da so zmanjšanje BDP in druge posledice gospodarske krize tudi v drugih državah EU vplivale na povečanje deležev za socialno zaščito. Struktura sredstev po posameznih področjih socialne zaščite se je v letu 2009 nekoliko spremenila. Največji delež sredstev je bil tudi v letu 2009 namenjen izdatkom za starost, katerih delež se postopno povečuje (v primerjavi z letom 2008 za 0,5 o. t.). Sledili so jim izdatki za bolezen oz. zdravstveno varstvo, katerih delež pa se je zmanjšal za 1 o. t. Skupaj ti dve področji predstavljata 71,7 % vseh sredstev (2008: 72,2 %). V strukturi so se povečali deleži sredstev za družino (za 0,6 o. t.), brezposelne (za 0,5 o. t.) ter druge oblike socialne izključenosti (za 0,2 o. t.), zmanjšala pa sta se deleža za področji invalidnosti in smrti hranitelja družine. Večje spremembe kot pri izdatkih so v letu 2009 opazne pri virih sredstev za socialno zaščito. Ti so se skupaj realno povečali za 6 %, s tem da so se sredstva države (proračunski viri) realno povečala za četrtino (24,8 %), hkrati pa se je zaradi realnega znižanja mase plač za skoraj 2 % znižal vir, ki ga predstavljajo socialni prispevki. Kljub spremenjeni strukturi so ostali socialni prispevki tudi v letu 2009 še vedno najpomembnejši vir financiranja programov socialne zaščite, saj so skupaj predstavljali 64,4 % vseh virov (leta 2008 69,3 %): od tega prispevki delodajalcev 26,1 % (2008: 28,1 %), prispevki delojemalcev pa 38,3 % (2008: 41,2 %). Delež države pa je leta 2009 predstavljal 34 % vseh virov (2008: 29 %)30. Povečanje deleža države je delno posledica gospodarske krize, saj se npr. nadomestila za brezposelnost, denarne socialne pomoči in otroški dodatki, katerih obseg se je v času krize znatno povečal, financirajo iz sredstev proračuna, še v večji meri pa so se zaradi znižanja prispevkov (ob hkratnem povečanju izdatkov za pokojnine) povečali proračunski viri, namenjeni pokojninam. K povečanju deleža države pa je prispeval tudi velik obseg upokojevanj in sistem, kjer državni proračun pokrije izgubo pokojninske blagajne, ki se je v letu 2009 povečala za 12,4 %. Stopnja tveganja revščine in materialne prikrajšanosti 2010 Kazalniki neenakosti in revščine za leto 2010 kažejo, da se je materialna prikrajšanost nekoliko zmanjšala, razlike v dohodkih gospodinjstev pa so se nekoliko povečale. Stopnja tveganja revščine se je po daljšem obdobju zniževanja povečala, vendar ta kazalnik glede na metodologijo izračuna v resnici ne meri revščine, ampak dohodkovno neenakost znotraj populacije (oz. porazdeljenost dohodka med gospodinjstvi). Podatek o deležu ljudi, ki se po svojih razpoložljivih dohodkih uvrščajo pod prag tveganja revščine, ne odraža njihovih dejanskih življenjskih razmer, zato tudi povečanje tega deleža še ne pomeni njihovega poslabšanja. Ustreznejši kazalnik življenjskih razmer je zato stopnja materialne prikrajšanosti. Stopnja tveganja revščine31 se je leta 2010 zvišala za 1,4 o. t. na 12,7%. Pod pragom tveganja revščine je živelo približno 254.000 oseb, kar je 31.000 oseb več kot leto prej. Ker izračun stopnje tveganja revščine temelji na podatkih o dohodkih gospodinjstev iz leta pred letom, za katerega se izračunava stopnja32, se prvi vpliv krize ni pokazal pri podatku o stopnji tveganja revščine za leto 2009, ampak šele pri podatku za leto 2010. Posledica nizkih dohodkov gospodinjstev je bilo tudi znižanje praga tveganja revščine, ki je znašal 587 EUR (6 EUR manj kot leto prej) za posameznika in 1.232 EUR (14 EUR manj) za štiričlansko družino z dvema nepreskrbljenima32 otrokoma. Na povišanje stopnje je vplivalo povečanje razlik v primarnih dohodkih gospodinjstev, učinkovitost socialnih transferjev pa se je ohranila na ravni prejšnjih let. V kolikor država s socialnimi zavarovanji in iz proračunskih sredstev ne bi zagotavljala socialnih transferjev, bi bila stopnja tveganja revščine leta 2010 24,2-odstotna, kar bi bilo 2,2 o. t. več kot leto prej. Od leta 2005 se je stopnja 30 Socialni prispevki in sredstva države predstavljajo skupaj predstavljajo 98,4 % vseh virov za socialno zaščito. 1,6 % pa predstavljajo drugi viri (različni tekoči in kapitalski prihodki, kot npr. prihodki od premoženja -obresti, dividende). 31 Stopnja tveganja revščine kaže kolikšen delež prebivalstva z svojimi dohodki ne doseže praga tveganja revščine, ki znaša po metodologiji Eurostat 60 % mediane dohodka v posamezni državi. To je relativna mera, ki je odraz razporeditve in višine dohodkov v opazovanem letu. 32 Podatki o tveganju revščine 2010 izhajajo iz Raziskave o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) in temeljijo na podatkih o dohodkih, prejetih v letu 2009. tveganja revščine brez upoštevanja socialnih transferjev postopno zniževala, v letu 2010 pa se je prvič po daljšem obdobju opazno zvišala. Dvig je posledica gospodarske krize, povečanja brezposelnosti in s tem povezanim znižanjem dohodkov znatnega dela gospodinjstev v letu 2009, na povečanje neenakosti pa je na drugi strani vplivalo tudi povečanje plač v nekaterih dejavnostih z visoko povprečno plačo (npr. v zdravstvu, javni upravi in oskrbi z električno energijo). Obstoječi sistem socialne politike je omogočil skoraj polovici prebivalcev z dohodki pod pragom revščine, da so se s pomočjo dohodkov iz socialnih transferjev dvignili nad prag tveganja revščine. Tako so socialni transferji stopnjo tveganja revščine znižali za 11,5 o. t., kar je približno enak učinek kot v predhodnih letih. Stopnja tveganja revščine se je zvišala pri skoraj vseh skupinah prebivalstva, še najbolj pri že sicer najbolj ogroženih skupinah prebivalstva. Najvišjo stopnjo tveganja revščine so imela gospodinjstva brez delovno aktivnih članov z vzdrževanimi otroki (74,8 %); katerim se je tudi najboljposlabšal materialni položaj, sajse je stopnja tveganja revščine povečala kar za 14,4 o. t.). Zelo visoke stopnje so imeli tudi brezposelni (44,1 %), enostarševske družine (31,4 %), najemniki stanovanj (27,6 %) in ženske, stare 65 let in več (27,1 %). Vsem tem skupinam se je tveganje revščine v letu 2010 povečalo. Enočlanskim gospodinjstvom in velikim družinam, ki prav tako sodijo med nadpovprečno ogrožene z revščino33, pa se je položaj v letu 2009 nekoliko izboljšal. Kljub temu, da na stopnjo tveganja revščine v največji meri vpliva brezposelnost, se zadnja leta v Sloveniji in tudi v ostalih državah EU soočamo z razmeroma novim problemom revnih zaposlenih34. Leta 2010 je bilo med osebami, katerih dohodki so bili pod pragom tveganja revščine, skoraj petina delovno aktivnih (v letu 2009 je bil delež približno enak). 22,7 %), vrednost razmerja kvintilnih razredov pa se je zvišala s 3,2 na 3,4, kar pomeni, da je imela petina oseb z najvišjimi dohodki 3,4-krat višje dohodke kot petina z najnižjimi dohodki. Stopnja materialne prikrajšanosti, ki kaže, v kakšnih življenjskih razmerah živijo prebivalci Slovenije, se je v letu 2010 rahlo znižala. Znašala je 15,8 %, kar je 0,4 o. t. manj kot leta 2009. To pomeni, da si skoraj 16 % prebivalcev zaradi omejenih finančnih virov ni moglo privoščiti določenih trajnih življenjskih dobrin ali storitev, niso bili sposobni odplačila kreditov ali so živeli v slabih stanovanjskih razmerah35. Delež materialno prikrajšanih se je pri osebah, ki živijo nad pragom tveganja revščine, zmanjšal, delež materialno prikrajšanih med revnimi pa se je rahlo povečal. Tudi stopnja hude materialne prikrajšanosti se je nekoliko zmanjšala. Hudo materialno prikrajšanost36 je leta 2010 občutilo 5,9 % prebivalcev (0,2 o. t. manj kot leta 2009). Tudi med osebami, ki živijo nad pragom tveganja revščine, je bilo 3,8 % hudo materialno prikrajšanih, med osebami, katerih dohodki ne dosežejo praga tveganja revščine, pa 20,5 %. Tudi neenakost porazdelitve dohodka se je leta 2010 v Sloveniji povečala. Ginijev količnik je znašal 23,8 % (2009: Tabela 12: Osnovni kazalniki dohodka in revščine v Sloveniji 2009 2010 Stopnja tveganja revščine (%) 11,3 12,7 Prag tveganja revščine za posameznika (EUR) 593 587 Prag tveganja revščine za 4 člansko družino z dvema nepreskrbljenima otrokom (EUR) 1.246 1.232 Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, razen pokojnin (%) 22,0 24,2 Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, vključno s pokojninami (%) 37,8 39,9 Neenakost porazdelitve dohodka: razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,2 3,4 Neenakost porazdelitve dohodka: Ginijev količnik (%) 22,7 23,8 Stopnja materialne prikrajšanosti (%) 16,2 15,8 Stopnja hude materialne prikrajšanosti (%) 6,1 5,9 33 Imajo namreč nadpovprečno stopnjo tveganja revščine. 34 Stopnja tveganja revščine med delovno aktivnimi osebami v Sloveniji je bila 5,3-odstotna (leta 2009 4,8-odstotna) 35 Materialno prikrajšane osebe so tiste, ki izkazujejo pomanjkanje vsaj 3 od 9 elementov materialne prikrajšanosti. Elementi materialne prikrajšanosti so naslednji: 1. zaostanek pri plačilu hipoteke ali najemnine, rednih stanovanjskih stroškov, obrokov za kredit ali drugih odplačil posojil; 2. zmožnost gospodinjstva, da si vsi člani lahko privoščijo enotedenske letne počitnice; 3. zmožnost gospodinjstva, da si privošči mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsak drugi dan; 4. zmožnost gospodinjstva, da iz lastnih sredstev poravna nepričakovane izdatke v višini 593 EUR (prag tveganja revščine iz preteklega leta za eno osebo); 5. gospodinjstvo si ne more privoščiti fiksnega ali mobilnega telefona; 6. gospodinjstvo si ne more privoščiti barvnega televizorja; 7. gospodinjstvo si ne more privoščiti pralnega stroja; 8. gospodinjstvo si ne more privoščiti osebnega avtomobila; 9. gospodinjstvo si ne more privoščiti primerno ogrevanega stanovanja. 36 »Severe material deprivation« je indikator, izbran v okviru strategije EU 2020, ki pomeni pomanjkanje najmanj pri štirih elementih materialne prikrajšanosti. (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Jesenska napoved 2011 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 5,8 6,9 3,6 -8,0 1,4 1,5 2,0 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.050 34.562 37.280 35.311 35.416 35.924 37.334 38.871 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.464 17.120 18.437 17.295 17.286 17.601 18.256 18.974 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.800 20.700 21.200 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 88 87 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.677 33.828 36.232 34.593 34.894 35.357 36.522 38.032 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.462 33.601 35.871 34.344 34.940 35.420 36.460 38.039 Stopnja brezposelnosti. registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 11,8 11,8 Stopnja brezposelnosti. anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 8,0 8,0 8,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,2 3,4 1,0 -6,3 4,0 3,0 2,0 2,5 Inflacija2. povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 1,6 1,8 2,0 Inflacija2 . konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 1,7 1,9 1,9 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti. v %) 12,5 13,7 2,9 -17,2 9,5 7,9 6,3 6,7 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,5 -18,1 11,0 8,7 6,9 7,1 Izvoz storitev 8,6 13,2 14,3 -13,7 4,1 4,6 3,8 4,9 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti. v %) 12,2 16,7 3,7 -19,6 7,2 5,2 4,6 4,9 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,0 -20,8 8,0 5,5 4,6 4,9 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,2 -12,0 2,6 3,1 4,9 5,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance. v mio EUR -771 -1646 -2574 -456 -297 -351 -181 378 - delež v primerjavi z BDP. v % -2,5 -4,8 -6,9 -1,3 -0,8 -1,0 -0,5 1,0 Bruto zunanji dolg. v mio EUR 24.067 34.783 39.234 40.294 40.699 42.6905 - delež v primerjavi z BDP. v % 77,5 100,6 105,2 114,1 114,9 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,418 1,434 1,434 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti. v %) 2,8 6,1 3,7 -0,1 -0,7 0,0 0,2 0,5 - delež v BDP. v %4 52,8 52,4 53,2 55,8 56,0 56,3 55,3 54,4 Državna potrošnja (realne stopnje rasti. v %) 4,0 0,6 6,1 2,9 1,5 0,3 -0,5 0,1 - delež v BDP. v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,8 20,8 20,1 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti. v %) 10,4 13,3 7,8 -23,3 -8,3 -7,5 6,0 5,0 - delež v BDP. v %4 26,5 27,8 28,8 23,4 21,6 20,0 20,8 21,5 Vir podatkov: SURS. Banka Slovenije. Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved. september 2011). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS). 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec julija 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 11 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,3 -24,6 -18,4 -7,1 -0,6 11,0 7,6 7,5 9,8 4,9 -20,8 -17,6 -16,8 -19,6 -1,8 B Rudarstvo 5,5 -2,9 12,6 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,5 18,0 -4,0 -9,4 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 6,6 -25,9 -19,5 -7,9 -0,1 11,8 7,5 7,3 10,2 5,4 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 6,6 3,4 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 Stavbe 11,5 -22,6 -14,0 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -18,9 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 -3,2 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 23,3 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,6 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 6,7 5,8 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 2,7 1,8 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,1 15,4 15,0 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 4,1 5,5 3,7 12,2 3,6 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 3,1 6,6 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 0,1 0,4 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 6,5 11,3 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,4 5,5 4,0 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 100,4 113,3 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -23 -9 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -7 -4 -21 -19 -13 -12 -14 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -23 -1 -27 -19 -13 -7 -1 3 0 4 3 -23 -20 -13 -15 -12 v gradbeništvu 2 -50 -57 -51 -54 -51 -57 -60 -56 -53 -52 -46 -49 -58 -55 -55 -48 v storitvenih dejavnostih 27 -14 -3 -24 -9 -1 -2 -5 -1 -3 1 4 -12 -11 -4 5 -5 v trgovini na drobno 22 -13 7 -17 -9 -7 -6 11 12 12 1 14 -16 -6 -6 -7 -7 potrošnikov -20 -30 -25 -32 -23 -26 -25 -22 -27 -25 -27 -25 -26 -26 -17 -26 -25 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2011 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4,7 -9,0 -1,6 8,1 8,9 14,0 10,0 6,6 12,9 4,5 5,4 4,7 13,1 14,7 7,6 7,7 4,2 5,9 4,7 -0,5 - - -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,7 18,6 39,7 22,5 24,5 -1,0 41,5 -4,4 1,1 -7,7 -4,4 -21,4 -1,3 -7,8 5,2 -9,0 -1,0 8,8 10,0 14,6 10,8 7,3 13,6 3,2 5,2 5,2 12,3 15,2 7,7 8,4 4,4 6,7 5,0 -0,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 10,6 5,9 3,2 5,3 2,9 2,0 4,2 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 -27,0 -29,3 -36,2 -26,7 - - -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 -37,9 -48,0 -52,8 -35,2 - - -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 -19,0 -16,6 -25,9 -21,1 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 9,0 4,1 8,7 9,7 3,9 3,4 6,0 1,4 0,1 - - -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,8 1,0 3,1 1,3 3,6 0,4 3,9 5,5 0,6 0,3 1,8 -1,0 -1,0 6,5 - -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 9,8 14,0 6,0 2,5 10,1 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,1 7,9 5,6 1,1 4,8 5,3 11,2 15,4 10,5 4,3 5,9 0,8 -1,2 - - -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,2 - -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,7 - -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 - -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,6 4,8 2,2 6,8 4,5 5,0 7,0 4,9 4,7 6,5 -0,2 6,0 0,7 - 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 36,9 39,6 36,8 -14 -14 -10 -11 -15 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -3 -5 -5 -7 -12 -11 -6 -8 -6 -3 -1 2 6 1 2 3 -2 -1 4 4 3 5 4 1 1 -1 -49 -49 -55 -56 -61 -62 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -55 -56 -55 -50 -50 -49 -44 -45 -46 -42 -5 -3 5 2 -12 -9 -4 -3 0 -1 -2 -4 -2 -2 0 -2 4 5 3 3 4 6 -7 -6 -8 -6 -5 9 9 14 10 14 12 13 10 12 -4 12 -4 13 16 13 -4 -6 -24 -26 -25 -23 -26 -24 -23 -21 -27 -27 -26 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 -24 -23 -24 -27 Trg dela 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 936,8 937,5 944,1 941,6 942,1 945,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 821,9 828,4 855,6 853,5 853,8 850,4 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 38,0 40,1 37,9 37,9 37,9 37,9 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 273,7 274,2 305,3 303,9 302,8 298,8 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 184,1 184,7 197,8 196,5 195,9 192,5 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 69,7 69,3 87,2 86,9 86,5 86,0 V storitvah 509,1 513,4 514,3 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 511,7 513,1 513,7 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,2 51,5 51,7 51,7 51,8 51,6 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 117,8 118,8 113,0 112,6 114,2 114,6 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 728,1 731,9 764,5 762,1 762,1 758,3 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 671,4 673,9 696,5 694,6 695,2 691,8 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 56,7 58,0 68,0 67,5 66,8 66,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 93,8 96,5 91,1 91,4 91,7 92,1 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 114,9 109,1 88,5 88,1 88,4 94,6 Ženske 33,4 42,4 47,9 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 52,9 50,9 43,5 43,2 43,0 46,3 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 14,5 12,6 13,0 13,0 12,2 15,5 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 40,1 39,1 26,6 26,8 27,1 27,8 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 41,6 39,2 34,7 34,7 35,0 36,1 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 48,7 48,6 30,7 31,0 31,7 32,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 39,7 36,4 28,9 28,5 28,3 30,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 12,3 12,2 9,4 9,4 9,4 10,0 Moški 5,6 8,3 10,1 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 12,0 11,9 8,5 8,5 8,6 9,1 Ženske 8,1 10,2 11,6 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 12,6 12,5 10,5 10,4 10,4 11,1 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,2 30,4 13,3 6,8 1,9 8,3 2,2 -0,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 2,0 -0,4 0,3 6,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 3,2 2,0 0,8 0,7 1,5 5,9 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 24,4 16,8 7,3 5,5 7,2 8,5 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 17,5 17,2 4,0 4,6 5,5 4,4 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 6,2 8,5 2,1 1,9 2,8 3,8 Potrebe po delavcih2 240,5 161,3 174,6 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 45,5 52,9 14,7 12,3 14,9 15,7 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 81,5 81,0 80,0 82,0 80,7 78,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 51,5 54,9 41,6 58,7 53,0 47,3 44,1 42,1 40,7 39,4 38,0 35,5 54,8 52,8 51,4 48,9 Od vseh formalno aktivnih, v % 8,6 9,2 8,1 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 8,0 7,9 3,7 9,2 9,0 8,9 8,6 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 27,3 27,3 8,7 6,8 12,6 11,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Po ZRSZ. 2009 2010 2011 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 40,2 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 0,9 1,2 2,9 0,2 -0,9 0,4 -0,9 -0,2 0,2 0,6 -1,1 4,8 1,1 6,2 5,1 0,5 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 47,2 45,8 44,8 44,2 43,3 42,9 42,1 41,4 40,7 40,8 40,7 40,2 39,4 38,5 38,3 38,1 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 7,9 8,0 7,9 7,9 7,9 7,9 3,7 3,7 3,7 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 4 5 6 7 8 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,1 2,0 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 7,1 4,2 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 3,6 0,3 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 5,4 3,6 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 1,6 5,2 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -0,1 1,5 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 5,5 1,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,2 2,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 2,3 3,0 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 4,7 2,4 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 1,0 1,2 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 2,3 2,4 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 4,1 2,9 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 0,4 0,2 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 4,3 3,2 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 1,2 0,6 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 0,7 -0,1 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,3 0,6 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 -2,3 -1,9 -0,3 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 -2,1 -0,7 2,9 3,2 4,0 4,1 3,1 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,367 1,439 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: "Do 17 trgovinskih partneric ; uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu (dvojno tehtanem)in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2011 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 1,7 1,4 2,8 2,0 1,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 5,7 2,5 6,8 3,4 -1,5 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 6,8 9,0 -5,8 -1,4 6,4 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 1,0 1,9 5,2 3,8 1,8 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,7 1,6 7,2 6,8 3,6 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 -0,2 -1,1 3,4 2,3 -1,2 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 4,2 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 1,5 2,2 2,4 3,3 2,0 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,5 2,8 1,7 2,6 1,3 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -0,6 1,2 1,7 0,5 -0,3 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 0,3 2,6 9,0 -4,0 -1,7 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 6,5 2,2 4,4 2,3 2,0 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 0,0 0,0 0,9 -0,3 -1,2 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 3,0 2,9 2,8 3,8 3,5 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 2,2 0,6 0,7 0,6 0,2 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 0,8 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 -0,5 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,3 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 1,7 0,0 2,4 2,0 -1,0 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,6 0,1 0,5 1,1 0,6 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,1 -1,1 -0,8 0,0 -0,2 -1,1 3,8 3,9 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,2 -2,7 -1,9 -1,6 -0,7 -1,1 -0,3 -1,2 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 1,400 1,444 1,435 1,439 1,426 Cene 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 6 7 8 9 10 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 5,0 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 6,3 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 -2,4 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 5,4 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 3,9 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 Zdravje 2,9 4,0 2,1 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 2,6 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 0,5 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 1,6 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 -1,0 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 1,6 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 -10,9 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 2,3 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 HICP 5,5 0,9 2,1 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 2,0 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 1,1 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,7 4,8 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 4,1 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 6,9 5,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,2 6,5 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,0 3,1 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 5,5 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 9,9 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 10,5 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 Komunala 0,6 3,6 0,9 0,8 10,8 - - - 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 Promet -0,4 0,6 1,8 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 0,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 1,5 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie oc MAR. C ava sku d 1.7. 2C )pomba: * V sk pin se spremin 107 liberaliziran. adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več poi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d nadzorom vlade. 2009 2010 2011 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 16,3 15,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.574 -456 -297 78 -268 -10 -4 -118 -84 -91 -48 62 -97 -162 -10 -37 Blago1 -2.648 -703 -1.205 -30 -230 -287 -190 -273 -234 -508 -300 -225 -51 -162 -17 -50 Izvoz 20.032 16.167 18.386 4.064 3.950 4.219 4.205 4.695 4.640 4.847 5.024 5.340 1.401 1.065 1.484 1.499 Uvoz 22.680 16.870 19.591 4.094 4.180 4.506 4.394 4.968 4.874 5.355 5.324 5.565 1.452 1.227 1.501 1.549 Storitve 1.424 1.165 1.308 321 258 303 291 356 346 315 353 402 46 99 114 130 Izvoz 4.957 4.347 4.633 1.057 1.222 1.104 981 1.129 1.348 1.176 1.084 1.214 415 415 392 384 Uvoz 3.533 3.182 3.325 736 964 800 690 773 1.001 861 731 812 369 317 278 254 Dohodki -1.062 -766 -507 -198 -235 -107 -51 -158 -202 -95 -147 -154 -94 -64 -78 -62 Prejemki 1.262 666 682 176 137 221 135 194 168 185 213 224 51 43 43 45 Izdatki 2.324 1.432 1.188 374 372 328 186 353 370 280 360 378 144 107 121 107 Tekoči transferi -287 -152 106 -15 -61 81 -53 -43 6 196 47 40 3 -34 -29 -55 Prejemki 887 966 1.218 268 177 377 263 220 274 461 374 317 80 53 44 61 Izdatki 1.174 1.118 1.112 283 238 296 317 263 268 265 328 277 77 88 73 116 Kapitalski in finančni račun 2.605 154 319 -71 211 80 -19 253 190 -106 96 29 115 -56 152 75 Kapitalski račun -25 -9 8 41 -4 -42 46 3 16 -56 -7 -6 -3 -2 1 1 Finančni račun 2.631 164 311 -112 215 121 -65 251 174 -50 103 35 117 -54 151 75 Neposredne naložbe 346 -644 334 -449 -36 -86 -132 74 57 335 82 255 -56 33 -13 -30 Domače v tujini -983 -174 60 -274 22 -20 -51 59 19 32 4 37 21 20 -19 -29 Tuje v Sloveniji 1.329 -470 274 -176 -58 -66 -81 15 37 303 78 219 -76 13 5 -2 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.628 1.947 1.151 2.293 310 1.106 508 -54 388 2.584 -58 864 -216 1.644 -14 Finančni derivativi 46 -2 -117 12 12 -2 -22 -65 -14 -15 -80 0 -2 6 8 3 Ostale naložbe 1.645 -3.985 -1.872 -870 -2.041 -120 -1.077 -216 167 -746 -2.492 -174 -636 94 -1.499 109 Terjatve -333 -277 683 -149 -976 105 241 -594 531 504 -1.570 -171 -631 723 -1.068 213 Komercialni krediti -142 416 -174 164 -35 226 -223 -213 30 232 -323 -93 -2 84 -117 -69 Posojila -325 -1 164 -77 -39 46 -348 510 20 -18 -100 -20 -50 58 -46 -1 Gotovina. vloge 130 -613 609 -239 -913 -68 815 -885 387 292 -1.152 -60 -578 576 -911 281 Ostale terjatve 4 -80 84 3 11 -99 -2 -6 94 -2 6 2 0 5 6 3 Obveznosti 1.978 -3.708 -2.555 -721 -1.065 -226 -1.319 378 -364 -1.250 -922 -3 -5 -629 -431 -105 Komercialni krediti -73 -452 364 -102 24 -75 91 262 -63 73 208 -8 22 -111 114 89 Posojila 1.869 -2.911 -974 -1.325 -78 -973 -403 -189 -8 -373 -386 -292 13 -29 -62 -160 Vloge 190 -318 -1.934 700 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -787 334 -10 -491 -482 -36 Ostale obveznosti -7 -27 -11 6 -28 0 72 -54 12 -42 42 -36 -30 3 -2 2 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 46 -13 20 62 -50 18 -11 9 12 -53 29 12 8 Statistična napaka -31 302 -21 -7 58 -70 22 -135 -106 197 -48 -91 -18 218 -142 -38 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.811 461 407 473 403 456 442 510 440 508 147 110 150 167 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.951 1.996 2.025 2.093 2.235 2.542 2.544 2.630 2.843 3.030 722 552 751 782 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.481 1.568 1.482 1.620 1.533 1.663 1.620 1.664 1.702 1.748 517 392 572 540 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.293 551 521 633 450 612 570 661 554 598 170 154 197 218 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.117 2.335 2.458 2.649 2.711 3.064 3.032 3.311 3.437 3.482 861 711 886 913 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.470 1.262 1.255 1.292 1.290 1.355 1.351 1.475 1.376 1.505 434 381 441 447 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2009 2010 2011 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 99 -72 30 -112 78 -27 -87 -5 -21 -58 -6 -41 -57 7 -4 -93 50 24 -65 103 88 -79 -158 -25 -121 -44 -99 -147 -27 -45 -122 -68 -155 -151 -202 -70 -115 -115 -96 -144 14 21 1.471 1.248 1.228 1.328 1.649 1.468 1.566 1.661 1.604 1.306 1.729 1.656 1.700 1.491 1.535 1.603 1.885 1.690 1.834 1.816 1.713 1.550 1.406 1.253 1.448 1.693 1.567 1.713 1.688 1.649 1.428 1.797 1.811 1.850 1.693 1.605 1.718 2.001 1.786 1.977 1.801 1.693 95 78 99 84 107 119 125 113 88 115 143 132 87 97 124 94 136 149 123 130 107 333 387 315 302 363 373 370 386 462 448 437 394 356 426 353 326 405 412 389 413 488 238 308 216 218 256 254 245 274 374 333 295 262 269 330 229 233 269 263 266 284 382 18 -62 -17 -24 -11 -28 -39 -91 -90 -57 -56 -28 -36 -31 -55 -55 -37 -58 -46 -51 -59 107 70 42 40 53 58 72 64 65 52 51 54 52 80 61 63 88 66 80 77 73 89 132 59 64 64 85 112 156 155 108 106 81 88 110 117 118 125 124 126 128 132 65 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 43 144 -2 -17 66 28 1 10 20 149 167 65 85 113 57 83 80 117 89 68 103 125 234 84 129 161 114 104 98 114 84 97 93 136 87 75 108 80 92 83 93 93 82 90 86 147 95 86 103 88 94 -50 54 5 35 -59 88 5 160 142 -40 88 59 -236 71 -141 57 180 32 -9 6 8 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 4 -63 -9 1 1 -2 0 -4 -7 -75 121 12 37 -114 86 8 157 149 -36 61 56 -240 134 -132 56 179 34 -9 10 14 -81 25 -37 -72 -23 -26 19 81 89 36 -68 74 213 47 -78 -12 172 93 96 66 11 35 -26 16 -54 -14 -11 29 41 8 25 -14 -8 36 5 -54 22 36 -8 8 36 -52 -115 51 -54 -18 -9 -15 -11 41 80 11 -54 82 178 43 -24 -34 136 101 87 30 64 -71 394 1.357 -446 195 609 -202 100 78 -29 -103 68 182 138 1.136 -207 1.655 -360 226 76 98 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 -8 -4 -4 -29 -31 -20 0 0 0 0 63 -292 -1.356 550 -271 -518 272 31 -9 -34 211 -97 -615 -34 -1.171 289 -1.610 288 -331 -130 -83 -403 295 172 44 25 -24 -631 61 697 -203 37 -168 -624 1.296 -1.062 338 -845 74 -88 -158 -526 -32 327 0 -42 -182 -37 -88 -87 -6 195 -158 -102 -68 402 -223 28 -128 -82 29 -41 -48 35 13 -24 19 -343 415 25 70 127 18 -124 -33 -3 18 -51 5 -55 14 -16 -17 -21 -407 59 203 62 551 -409 -554 78 568 -488 308 -20 -547 858 -779 311 -685 131 -98 -93 -443 2 -104 -6 5 -1 7 -13 0 9 73 12 -13 -5 17 -9 -7 22 11 -3 -6 -14 465 -587 -1.528 506 -296 -494 902 -30 -705 168 173 71 8 -1.330 -109 -49 -765 213 -243 27 444 82 -246 -89 69 112 54 127 82 -30 -182 149 135 61 -123 -32 61 179 145 10 -163 -7 33 -846 -39 -18 -346 -279 328 -238 -40 -21 53 -240 242 -375 -109 -86 -190 -208 -226 142 242 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 -781 274 -26 86 202 -8 5 -6 6 72 -63 -8 17 -28 23 17 -5 -7 -30 30 -15 27 2 0 -38 7 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 -18 13 1 -2 -12 -49 18 -35 77 -20 -62 82 -155 -121 97 -82 -18 293 -79 145 36 -230 -55 74 -109 -96 154 151 116 120 167 142 155 158 159 125 159 164 170 176 126 142 172 154 180 174 n.p. 730 581 657 725 853 803 856 883 878 713 952 920 927 783 889 904 1.050 973 1.039 1.018 n.p. 578 502 445 473 615 513 543 607 554 458 607 558 591 515 510 544 648 548 594 606 n.p. 208 207 122 149 180 213 218 180 179 148 243 188 226 247 148 173 234 182 220 196 n.p. 937 799 794 906 1.010 956 1.068 1.040 1.039 888 1.106 1.153 1.128 1.030 1.032 1.106 1.300 1.126 1.227 1.129 n.p. 433 413 362 395 533 430 462 463 452 420 479 496 536 443 422 451 504 471 535 499 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2009 2010 4 5 6 1 7 8 9 1 10 1 11 12 1 1 2 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 Centralna država (S. 1311) 2.162 3.497 3.419 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.994 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.345 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.767 25.649 26.021 26.576 26.207 25.956 26.950 26.861 26.932 27.965 28.953 28.198 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 10.408 8.193 13.604 13.703 12.647 11.167 10.667 11.332 11.109 10.917 10.408 10.385 10.137 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.788 10.337 4.907 4.901 6.212 7.630 7.749 8.000 8.257 8.396 9.788 10.042 10.390 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 569 82 528 541 554 548 529 539 555 591 569 577 532 Vloge v tuji valuti skupaj 490 434 463 488 495 492 480 463 463 458 453 434 426 438 Čez noč 215 238 285 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 Vezane vloge - kratkoročne 198 141 121 209 197 199 195 178 171 169 142 141 133 137 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 10 2 6 6 5 7 7 5 5 7 10 5 8 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2010 2011 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 140 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 76 76 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 3.276 3.328 390 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 534 536 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 9.507 9.490 21.950 22.062 21.997 22.015 22.022 21.815 21.862 21.848 21.790 21.648 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 21.656 21.537 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.496 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 2.323 2.292 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.812 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 5.224 5.422 34.893 35.430 35.620 35.929 35.495 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 35.720 35.854 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 1.794 1.705 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 5.007 5.046 27.716 27.949 28.085 27929 27.079 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 27.391 27.423 7.396 7.351 7.732 7976 7.936 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 8.303 8.241 9.233 9.006 8.674 8377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.618 8.473 8.468 10.583 11.067 11.196 11401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.467 10.564 10.662 504 525 483 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 51 52 436 450 496 705 462 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 488 476 250 270 299 513 280 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 317 305 127 121 130 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 113 108 55 55 59 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 57 62 4 4 8 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,23 - 1,69 1,66 1,72 1,83 1,87 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 2,20 - 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 5,39 5,64 5,98 6,03 5,61 5,40 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,4 5,25 5,82 5,97 6,17 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 1,50 1,50 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 1,60 1,55 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 1,82 1,75 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 0,18 - 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 0,24 - Javne finance 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 8 1 9 1 10 1 11 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,6 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,5 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 635,4 827,7 233,6 210,4 234,2 232,4 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 417,3 418,8 428,7 426,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 6,7 7,6 1,7 1,9 2,4 2,5 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 24,0 53,8 34,6 17,4 17,1 30,4 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 395,4 343,5 474,0 413,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 23,7 27,6 5,1 4,7 7,4 8,1 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 -0,1 -0,1 0,1 0,4 0,3 0,3 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 208,7 187,6 69,8 75,1 54,3 57,3 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 7,6 21,6 6,4 4,7 6,8 9,2 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 2,4 3,0 0,2 0,8 1,0 1,0 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 2,3 0,4 0,1 0,4 0,5 49,3 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 186,9 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 223,9 163,2 18,4 13,1 14,5 133,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 4.190,7 4.158,9 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 1.898,2 1.742,3 535,4 503,7 557,2 542,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 1.005,6 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 966,5 1.009,8 318,1 311,7 325,4 323,6 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 618,0 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 585,5 616,2 213,2 183,6 206,1 213,8 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 311,3 108,1 1,7 6,0 21,6 1,7 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 35,0 8,2 2,4 2,4 4,2 2,9 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 1.942,0 2.076,4 570,0 583,1 591,2 652,6 Subvencije 476,5 597,9 581,9 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 171,2 127,6 22,6 36,6 38,4 97,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 1.606,1 1.745,6 496,7 487,0 491,7 497,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 161,0 186,2 49,6 52,9 59,0 55,7 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 3,6 17,0 1,1 6,7 2,2 1,5 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 168,8 196,5 101,9 108,1 119,3 147,4 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 42,4 73,1 28,1 35,1 82,3 68,2 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 139,3 70,6 29,1 22,8 52,4 33,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.886,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 2011 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,2 1.096,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.036,7 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,0 61,4 53,5 67,2 66,9 59,8 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 1,7 0,0 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,8 1.408,1 1.363,7 1.359,2 1.476,7 1.323,0 1.308,2 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,6 636,7 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 336,9 316,6 315,2 324,6 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 324,8 312,1 377,6 320,1 321,5 321,5 170,8 179,3 206,8 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,2 183,8 199,4 213,1 203,4 199,8 207,5 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,5 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,0 640,2 635,7 781,7 659,0 620,5 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,5 46,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 552,1 534,6 673,0 538,1 530,1 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 53,4 48,7 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 1,3 0,4 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 18,4 20,4 20,9 31,8 41,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EFSF -European Financial Stability Facility, EK - Evropska komisija, ESA - European System of Accounts, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IEA - International Energy Agency, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, RS - Republika Slovenija, SILC - Statistics on Income and Living Conditions, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava za javne prihodke, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WEF - World Economic Forum, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo september 2011, št. 9, let. XVII