f>86. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 11. avgusta 191S. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. n>AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani ▼ upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K SO'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. »K ::: Telefon Številka 118. :« NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. t:: Uredništvo in upravniitvo: «i IJCiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. I. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefntnkirua ptna*'" se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrufajo. Z« ogto*«' •e plačat petit vrsta 16 v, osmrtnice, po«tM*n 1» zahvale vrsta 80 ▼. Pri večkratnem oglaSanjn poni pust. — Za odgovor je priložiti mamko. :it Telefon številka 118. »k k: BtP Naš narod se budi, on vstaja! Po t dogodkih smo imeli zaznamovati velikansko narodno prebujenje med slovenskim narodom in prehiter preobrat in narodno vstajenje. Vse, kar je bilo strankarskega, je čez noč izginilo in pojavile so se narodne garde — vse je bilo narodno... Po Hribarjevem županovanju je padla slovenska Ljubljana in padel je z njo ves slovenski narod. Požar bilo se je na narodno stvar in zavladali so najstrastnejši strankarski boji: slovenski klerikalizem je izdal najvitalnejša narodna vprašanja, samo da je rastlo njega strankarstvo. Nemštvo in germanizacija je pa vzela z lahkoto skoro vse postojanke vsaj deloma zopet nazaj, za katere so se Slovenci borili celo petdeset-letje. Ljubljanski komisarijat je bil bič avstrijskega Slovanstva in danes hodi do tern potu germanizujoča avstrijska vlada dalje, ker vidi, da se ji obnaša nasilje nad Slovani,, ker je med njimi strankarstvo tako razvito, da ni več skupne odporne sile zoper narodna nasilja. Prišel je komisarijat na Hrvatskem. suspendirana ie bila ustava v Bosni, v Dalmaciji se Slovanom ni godilo bolje in posegla >e vlada na sever — komisarijat na Češkem in uprav v zadnjem času je pričakovati komisarijata v Istri. Kmalu bodo vse slovanske dežele v Avstriji brez ustave: vladali bodo v njih nemški komisarji in Avstrija bo za Slovane v obsednem stanju. V takem slučaju lahko vlada napravi z nami, kar hoče... V slovenskem ljudstvu se je pa zgodil v tem času precejšen preobrat. Strankarstvo se polega, ljudstvo postaja medsebojnega razbojništva sito, strankarske politike mu je dovolj: pojavil se je preobrat, ki hoče ponesti narodno idejo zopet na prvo mesto. Bridka skušnja izza zadnjih lju-tih strankarskih bojev nas je poučila, da z medsebojnim klanjem narodno nazadujemo. Narodna zavest se je z zmagovitimi pohodi balkanskih jugoslovanskih narodov tudi med našim narodom povzdignila. Naše ljudstvo je videlo, kaj vse zmorejo tudi mali na. rodi, če grejo v boj samo za eno svitlo zvezdo, skupno, brez medsebojnih bojev, t. j. skupno v boj za narod, za narodno idejo. Svobodni, mali jugoslovanski narodi na Balkanu so postali zmagoviti napram celi Evropi ; to zmore !ugoslovanska zavest, to zmore zavest narodne sile. Na Goriškem s« je uprlo ljudstvo staremu liberalizmu, ker Je bil preveč strankarsko zagrizen in narodno konservativen, da ni dovajal do zadostnih pozitivnih narodnih uspehov; uprlo se je pa ljudstvo tudi fanatičnemu in strankarsko še strastneišemu novoklerikalizmu. Osnovala se je »Neodvisna narodna stranka,« ki je tudi zmagala. Posledice tega preobrata se že pokazujejo m narodni uspehi ne izostanejo ... V Trstu nima moči strankarstvo ker je vsak narodni uspeh tu preva-žen. da bi ga izdali v korist strankarstvu. Zato je tu narodna ideja na vrhuncu in nima mesta pred sabo za strankarstvo in internacionalizem. Na Kranjskem se je ljudstvu tudi že pričel studiti strankarski boj. ker ljudstvo uvideva, da so strankarski voditelji naš narod izdali in Nemci ter germanizacija pri nas napreduje vedno bolj in bolj. Velika je bila narodna škoda, odkar je zavladal naj-ljutejši in brezobzirnejši strankarski boj. ' Pri zadnjih volitvah v deželni > zbor so se že pojavljali na deželi f neodvisni ljudski kandidati in snuje se »Neodvisna ljudska stranka«, kakor se je pojavila na Goriškem neodvisna narodna stranka, ki ima upropastiti fanatično strankarstvo ter povzdigniti zopet narodno idejo ter voditi nadalje narodni boj na Slovenskem. Štajerska je imela tak preobrat že pred časom; a tudi na Koroškem se je pojavilo zadnje čase več odločnih učiteljev, ki bodo s Časom stopili na plan. Razveseljivo dejstvo je, da postaja odpor proti fanatičnemu strankarstvu vedno večji in da se pojavlja zopet pomlajeno narodno-politič-no življenje med Slovenci. Le ko bodo doigrale enkrat vse dosedanje strankarsko fanatizirane struje na Slovenskem; ko bodo izčrpale vse svoje moči, da iili ljudstvo lahko upropasti; bo misliti na novo neodvisno ljudsko stranko, na novo neodvisno mogočno vseslovensko narodno stranko, kateri podlaga ne bodo le slučajni »združeni narodni odbori«, temveč »Narodni sveti.« In za Slovence bo napočila za dobo taborov, doba snovanja »narodnih svetov«, katerim bodo podvržena vsa strankarska stremljenja. §. Glavne trdnjave kamore na Primorskem, M POLA GORICA rrmirrrmfiTrrrrTi 11 'REG-NICOLO e Vi ooo ki se pa sedaj že majejo. (K zadnjim volitvam na Goriškem.) Končan »e boj... PISMO IZ BELGRADA. Belgrad, 24. jul. (6.) avg.) Vesela srbska nrav. Dosedaj je skoro neprestano deževalo, včeraj in danes pa vlada tako suhoparna vročina, da bi bilo res najbolje plavati po Savi ali pa Donavi, raje kakor pa čepeti sklonjen nad pisalno mizo In reševati — radi vojne — zaostale stvari. Toda tudi kopanje je prepovedano radi kolere, katere dosedaj — hvala bogu — še nisem videl, kakor bi je sploh ne bilo v Bel gradu. Nasproti naše pisarne je poleg saborne cerkve — v bogoslovju — reservna bolnica, kjer je kakih 200 ranjencev, ki cel božja dan prepevajo ob spremile vanju »guslarjev«, katerih Je med njimi precejšnje število. Nek vojak mi Je pravil, da je na bojišču mnogo »virtuozov« na gosli, katere nosijo privezane na hrbtu. Z gosli na hrbtu ta s puško v rokah se bori srbski junak zoper sovražnika In s pesmijo na ustnah pada na smrt zadet na okrvavljena tla. pri tem pa mu gosle zasvlrajo poslednji pozdrav, ko pada težko, umirajoče telo na obrabljene strune. Ko leže pešci na trebuhu, streljajoč na nasprotnike, ni redek slučaj, ko potrga sovražnikova krogla strune na goslih, strune žalostno za-done m popokajo, deščice in trščice gosel pa odnese krogla s seboj. Po tem takem ni prav nič čudnega, ako se celo iz bolnišnice čuje yeselo petje in godba, namesto stokanja in tarnanja, saj so celo na bojišču, ako ]e bilo le količkaj časa, plesali »kolo« med mrtvimi drugi ob zvokih violine in bi v bolnišnici ne! Moj predstojnik Je že kar nervozen od celodnevnega brezplačnega »koncerta« Im ko sem pripomnil, da se čudim zakaj ne prepovedo zdravniki godbo in petje v bolnišnici, dejal mi je; »Kaj še! Oni so izpostavljali celih deset mesecev svoje življenje v smrtno nevarnost in zdaj naj se jim prepove še to, kar imajo najrajši? To ne gre, bomo pa okna zaprli, saj itak ta vročina ne bo dolgo trpela.« In ostalo je pri tem, na drugi strani ulice svirajo, mi.pa se cvremo v zaduhli — s cigaretnim dimom napolnjeni zaprti — sobi. Bolgarska grozodejstva. V oknih nekaterih trgovin so razobešene fotografične slike žrtev bolgarkega zverinstva. Podnevi je ni dobe, da bi ne bilo pred temi slikami gruče ljudi, ki ogleduješ nesrečne žrtve, ki so padle v barbarske roke nekaterih bolgarskih vojakov. Največ slik je iz Knjaževca, kamor so prihrumele bolgarske redne čete, kakor tolpe divjih Hunov. Na slikah so lotograiirame srbske žene in dekleta, nekatere z malimi otroci v naročju. Nekaj (kakih dvajset) je fotografiranih v grupi, ostale pa posamezno in po dve skupaj. Ena ženska — devetdeset let stara in mrtvoudna — sloni na vozu, okrog nje pa komisija evropskih velesil, druga je fotografirana s tremi malimi otročiči, ki so gledali živinsko početje Bolgarov, katero so Izvrševali na njihovi materi. Vse te ženske so bile od Bolgarov posiljene, nekatere pa celo okužene s strašno boleznijo. Na sliki vidimo tudi srbskega ranjenca, kateremu so Bolgari odrezali oba ušesa, dvem starcem pa iztaknili z bajonetom oči. Več mož je strašno pobodeniih po gornjem životu z bajoneti, enemu pa so izrezali jezik, razrezali mu usta, odrezali spolovila in ga končno umorili. Komisiia je našla po raznih ko- tih več mrtvih trupel žena in neoboroženih mož, katere so Bolgari zavratno pobili. Most čez reko Timok je porušen z dinamitom, trgovine razbite in oropane, posebno lekarna nudi strahovit prizor. Stanovanje mestnega zdravnika je razdejano in oropano, nabiralnik »Rudečega križa« je razbit in vsebina ukradena. Francoski poslanik je javil svojt vladi, da so to izvršile bolgarske regularne čete v navzočnosti oficir-. Jev. I In ako k temu še pridamo, kar so Bolgari počenjali s Srbi y Mace-donidi. ko so prebadali ranjence, ubijali vjetnike, metali v vodnjake in reke s kolero okužene mrliče, imamo strašno sliko pre seboj in sramovati se moramo, da so to počenjali Bolgari, katere še marsikdo prišteva k Slovanom, dasi nimajo čisto nič slovanskega na sebi kot govor. Sedanja vojna je jasno pokazala sovražnike, prijatelje in sorodnike Slovanstva in odkrito, se smemo ra-dovati, da je zmagalo čisto Slovanstvo na vsej Črti. Srednjeveški barbarizem divjih Tatarjev pa moramo — milo rečeno — obsojati. Mir. Zaključenje miru — odnosne preliminarijev — je našlo v Srbiji vsesplošno odobravanje in v soboto zjutraj odpluje iz Belgrada poseben parnik po Donavi naproti srbskim in grškim delegatom, ki se bodo vračali iz Bukarešta, da jih belgrajsko prebivalstvo svečano vsprejme. Pred nekaj dnevi pripovedoval mi je gospod polkovnik Vukasovič, LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok lfubeznL (Dalje.) »Zakaj ne bi šli?« Vaš vzrok menda ni tajen? In nerodno vam tudi ne more biti... Zdaj nama niste več tujec, gospod d’ Ormož — že zdavnaj sva vaši prijateljici.« . v »Prijateljici, da ... prijateljici, ki si želim goreče, ohraniti ne le njune- ?L?*riiate!istva- marveč tudi njuno sp stovanje. Ako bi šel z vama in se dal premamiti simpatiji in « Na jeziku mu je bilo, da bi rekel »ljubezni«... Toda ni si upal, marveč je povzel naglo; »Ako bi se dal premotiti čustvom, ki me vlečejo k vama, ne bi bil vreden vajinega spoštovanja. Vojak sem. V par dneh bo moja rana zaceljena, in potem ... dolgujem vso kri. kar sta mi je prihranili, pred vsem Svoji ubogi domovini. Ne silita me. Prosim vaju lepo. Storili bi me Jako nesrečnega... in jaz bi vaju želel zapustiti z drugimi mislimi... v drugačni nadi... Rad bi se zavedal, da ta ločitev ni za vedno... da ne bo dolga, in da bo radost svidenja — ta radost, ki mi daja že naprej pogum in odločnost — ne le moja, ampak tudi vaša radost.« Zdaj ni govoril več stari markizi — govoril je Klari. In ko je stara markiza zavzdihnila v spominu na sina prvorojenca, ki je bil nekdaj soprog te krasne mlade žene in na katerega sta mislila ona in kapitan v tem trenotku tako malo. takrat je skočil Olivjč v nenadnem navdahnjenju k malemu Žaku. Dvignil ga je v naročje, tako da }e bilo otrokovo lice v isti višini z njegovim. In ko se je deček nasmehnil možu, s katerim sta bila že velika prijatelja, mu je rekel v globoki ganjenosti ; »Žakec moj, ali se spominjaš svojega ubogega papana? ...« »Ne preveč,« je odgovoril otrok ter odprl svoje velike začudene oči. tl r iem majhen, ga ni bilo nikoli doma ... vedno je bil na lovu.« »Toda rad si ga imel, kaj ne da?« »Oh, to pa že. Svojega papana ima vsak zelo rad.« »In vsak ve, da se lahko zanese nanj... da je vedno tu, pripravljen čuvati svojega sinčka in ga braniti.« »Kakor ste vi branili mamico.« »Da, dobri moj mali. In kakor bi branil rad tudi tebe, ako bi katerikrat tvoja šibkost potrebovala moje krepke pomoči.« »Da. da... vi bi nas branili do- bro ... in jaz bi vas ljubil od vsega srca.« »Tak ti bi me imel rad, kakor svojega papana... papana?« »Bi.« »Prav imaš! Vidiš, majhen deček, kakršen si ti, mora imeti očeta, ki ga uči postati mož junak in poštenjak.« Premolknil je in dodal nato s tresočim se glasom: »In zdi se mi. ako porečeš svoji dragi babici. •. a*t° porečeš svoji dragi mamici, da bi bil srečen, ako postanem jaz tvoj Pomočnik in zaščitnik, ki bi te ljubil, kakor le more ljubiti oče svojega sinka ... zdi se mi skoraj, da ne bi odklonil moje prošnje: Vi, draga gospa markiza — glejte — jaz ljubim njo, ki je postala in ki ostane vedno vaša hči. Njej in vam dolgujem življenje, ki vas prosim, da ga smem posvetiti njej. Naj vas ne skrbi misel o preteklosti, k j je ne more... ne sme zapirati v samoto tako mlade, tako lepe in tako milob-ne ... Zaupajte mi nalogo, dovršiti delo, ki ga je prekinila smrt — vzgojiti otroka v moža, vrednega vas, vrednega žlahtnega imena, ki ga nosi... Prisegam vam, da bom smatral to nalogo za sveto... In vi«, se je obrnil h Klari z gorečo prošnjo v očeh, »ali ne porečete vsaj ene besede, ki me osrči in mi pokaže, da ni-'■ sem bil preveč drzen, ko sem upal najti v vas svojo zaveznico? . . . Ali mi ne privoščite tega neizrekljivega veselja in ponaša...« Glas mu je zastal. Preveč ganjen je bil, da bi mogel govoriti. Tudi Klara je prebledela kakor prt. In zamrmrala je: »Ako gospa markiza dovoli... jaz bi bila srečna ...« In zdajci je vzkliknil mali 2ak: »No, vidite, stara mamica, vsi hočemo ... Dajte, recite še vi, da ste zadovoljni...« »Recite,« je ponovil kapitan d’ Ormoa z jtdva razločnim glasom. Nov vzdihljej se je izvil start markizi... vzdihljej. poln žalosti... otožnosti in vendar tudi nežne ljubezni: > Ali boste pa tudi zares Hubill mojega malega Zaka?« je prar;ala. »Ah, milostna!... Ah. malček ti moj dragi!« Brezumno ie objel otroka, ki se je zasmejal: »Vidite, vidite, saj hoče ‘udi stara mamica, da postanete moj papa'« Olivjč se je sklonil h Klari: »Draga... draga ... obožaval vas bom do svoje smrti.« In ona je šepnila... prve 1 ese-de ... prvo priznanje svoje ljubezni: »Tudi jaz, Ulivjč, vas hočem ljubiti z vso svojo dušo.« In tako se je začel v malem sa-1 Ionu skromnega šomonskega hotela mahoma razgovor o bodočnosti, družeč se z rahlimi, nežnimi obljubami, ljubezni. Najbolj se je radoval vse te aventure njen junak—mali 2ak, ki je trdil venomer, da ni videl svojega velikega prijatelja še nikoli tako prijaznega. tako dobrega in pred vsem — tako veselega. In vendar se je bližala ločitev; vsi so vedeli, da se razstanejo najkasneje lutrijšnji dan. Toda v ljubezni Klare Rošegij-ske ni bilo nič nizkega, nič navadnega. Niti na um ji ni prišlo, da bi pregovorila zaročenca k opustitvi njegovega moškega sklepa. Z glasom, ki ga je delala še nalašč prav mirnega, je prašala: »Torej, prijatelj, kam pojdete, kadi r ras spravite v vlak, ki nas popelje proti Bazlu?« * Moj namen je, poiskati prej ko mogoče svoj polk, ki mora biti tam nekje okrog taborišča pri Salonu, ako ni ?e na pohodu.« > A to je mogoče šele. kadar boste popolnoma zdravi.« »Gotovo.« ;In.. kaj dotlej?« Nekaj neodoljivega Jo je primoralo. da je dodala; »Ali *\e bi mogli preživeti teK dni...« Ni si upala reči: ... z nami...« kako strašne žrtve je pretrpela Srbija v desetmesečni vojni. Vozovi, na katerih se prevaža hrana in strelivo za vojsko, so popolnoma izrabljeni. Les izgnit, razpokan in nalomljen, železje odpada, ker žeblji več ne drže v trhlem lesu, vse uničeno. Obleka na vojakih razpada v kosce, šivi že več ne drže, konjska in volovska vprega potrgana, ljudie in živina pa izmučeni in utrujeni od velikanskih naporov. Gospod polkovnk si je zakril oči z dlani in žalostno, da skoraj obupno je vzkliknil: »O Bog, o Bog! Koliko je Srbija pretrpela samo v tej dobi — tekom štirideset let — kar sem jaz tukaj. Koliko srbske krvi je prelite za blagor in veličino naroda. Kako cepajo ljudje tudi danes, koliko mojih znancev in prijateljev je ostalo na bojiščih in še vedno je Srb razpoložen za nadaljne žrtve ako bodo potrebne. — In pri nas na Slovenskem? Saj niti vinarja ne žrtvuje nikdo za narod, ako nima pri tem postranskih in sebičnih koristi! Kaj še življenje? In potem hočemo dosezati vspehov!« Misli sem si tudi jaz svoje, predvsem pa na to, kako si prizadeva slovenska žurnalistika in naši politiki, da povsem zatlačijo v po-zabljenost svetlejše dogodke, češ, da se moramo sramovati naše živ-lienske energije. O, tudi v Slovencih je topla slovanska kri, tudi v njihovih dušah je dovoli smisla za narodne borbe in požrtvovanja. žal, da vse —*• spi, ker nam manjka prave vzgoje in smeri za velike cilje, katere nam ubija liberalna in klerikalna politika, ki stoji v službah izključno le Rima in Dunaja. Kdaj bo zopet stopil narod na prvo mesto, kdaj se zbudi v narodu kralj Matjaž, kdaj se zopet spomnimo, da imamo tudi mi Gosposvetsko polje? Mars. Slovenska zemlja. Slovensko ni razumel. (Pragersko.) Dne 28. julija t. I. je prinesel strankin sel zaboj s sledeče oy.s£m-Ijenim voznim listom: N. N. Rojana v Trstu — Triest. Vsebina: Slanina in sadje. Delovodja-skladiščar je bil sprejel brez spodtike pošiljatev. jo stehtal in opremil vozni list, pisar nakladalnih listov pa ie izpolnil blagovni prejemni žurnal. nakar ie šel sel z voznim listom k blagajni. Blagajnik Graila je pa, opazivši slovensko opremljeni voz. list, nahrulil raz-gorčen pisarja, zakaj da je sploh sprejel v slovenščini pisani vozni list ter mu kazal, naj črta prejem v blagovnem prejemnem dnevniku. Pisar nakladalnih listov pa je zavrnil kasirja, češ, zakaj ne bi sprejel slovenski pisanega, povsem pravilno opremljenega voznega lista. Ko je bil vrnil blagajničar, da ne more sprejeti, česar ne razume, mu je pokazal pisar določilno postajo: Trst-Triest. Glede vsebine zaboja pa mu je dal v primernem tonu pojasnila in mu jo pretolmačil. A mladi German Graila ima viharnoburno kri ter se je napotil k tajniku NVillmannu, kateremu se je pritožil zbog nečuvene nesramnosti pisarjev, od kojih ne rabi predpisov itd. Od tajnika io je odkuril k načelniku Grattu. Ta človek je poklical nakladalnih listov pisarja k sebi ter mu med drugim tudi rekel: »Sie haben tibrigens eineni Beamten nichts auszustellen und ihm nicht im groben 'Fone entgegenzu-kommen!« — In pisar je moral pogoltniti to nahruljenje, ker je hotel pomoči jezikovnemu neznajiju uradnikovemu; to mu je bilo za hvalo. A Švabi še niso mirovali. Trojica (pa ne sveta) načelnik Gratt, tajnik Will-rnann in skladiščni mojster Soretz ie sklenil, da je vozni list nekorekten ter da se mora takoj napraviti nov. Strankin list je bil zavržen, sel je moral kupiti novega, Soretz, skladiščni mojster ga je napisal na novo v edino zveličavni švabščini. Tako je torej postal tovor sposoben za prevoz ter je bil ohranjen neomade-ževan nemški značaj Pragerskega. — Pripominjamo še. da je prišla stranka 29. julija t. m. po svoj (slovensko pisan) vozni list ter ga na zahtevo dobila. Skrbeli smoi, da so se storili potrebni koraki v svrlio, da bo znala tudi c. kr. generalna inšpekcija avstrijskih železnic na Dunaju za to početje, da bo dobila stranka vsaj formelno zadoščenje, uradnik pa — nos, in poživljamo tem potom, vse javne tukaj v poštev prihajajoče merodajne faktorje, da bodo zastavili vse sile na kompetentnih mestih v svrho iztrebljenja in očiščenja od takšnega terorizma. Najnovejšemu »narodnostnemu principu« klerikalne stranke v JMbuin. (Pragersko.) O smradu na Pragerskem niso pisali samo napredni listi, temveč tudi »Slovenec«, »Straža«, »Sloven. Gospodar« so se zaganjali v to gnilobo, tako da smo pričakovali, da se bodo vendar zganili klerikalni poslanci ter zinili na pristojnem mestu tehtno besedo, da se bi prišlo tem razmeram v okom. Razni dični mladeniški in deviški organizatorji a la Korošec ter nad vse spretni voditelji Verstovšek in Pišek so sicer pripravljeni z razprostrtimi rokami ugoditi vsaki pritožbi ter jo zagovarjati na pristojnem mestu, ali, o joj! Marsikateri klerikalec, bi vedel poročati, da so jih v raznih zadevah Korošci in Verstovški sprejeli in jim obljubljali pomoč, a končni efekt je bil dvakratna ničla. Sicer pa v opravičilo in bodrilo gospodom, če jih je to piknilo. Dozdai vam je dr. Šušteršič branil nadlegovati in sitnjariti raznim sek-cijskim šefom in načelnikom raznih oddelkov v ministrstvu, češ, kaj se bodete opetali radi uradnikov itd. imamo drugega posla. V ilustracijo te popustljivosti navajamo le sledeče: Javna tajnost je na Pragerskem da se je vozila trojica Gratt, Will-rnann, in Sorest 1. 1908. v Celje. Od takšnih ljudi, ki teptajo vse, kar ie slovenskega v blato, ki bi najraje potopili tukajšnje Slovence v žlici smrdljive potočnice, bi naj pričakovali pravičnosti v narodnem oziru! Dokler so takšni ljudje na tej postaji, tako dolgo je vsak up na poboljšanje položaja blaznost. A klerikalni poslanci so pustil brez trena v očeh, da je Schneiderjev naslednik Gratt. puščajo tudi sedaj vse v stari kolote-čini, na vse ne mignejo niti z mezincem ter skomiznejo le z rameni. In glasilo stranke, ki ji je po predido-čem narodnost z vsem kar je z njo v zvezi »vurst in luft«, to glasilo bije v najnovejšem času. po la mode der-niere na pleh narodnostnega odušev-ljenja ter tolče na reklamni boben nove ideje, stoka o nazadovanju in propadu na meji in v osrčju. Da da, go-spodej! Vera ne pomaga več vaših bisag polnit* in kakor lovi v sili hudič muhe z loparjem tako se pač opri-jemljete (pa ne po vzvišenem zgledu) v vseobčnem potopu rešilnega pasu, ki ga ie duševni reorganizator in ob-novitelj klerikalizma dr. Mahnič — proklel za paganstvo. Mislite, da vas bo že v naprej prokleto sredstvo rešilo, da se bodete obdržali na peščini!? Mi ne. Sicer1 pa dotični go- spodje. ki imate občutke, kakor da bi plesali bosi po nasajenih iglah, ne bojte se ničesar. Kakor kažejo vsa znamenja, poje Kamilčin zvonček Šušteršiču »De profundis« in potem bodite dobili proste roke in upamo, da se bodete postavljali ter uspevali, kakor pristaja »fantom od fare«. Štajersko. Maribor. (Kaj vse ne zahtevajo.) V zadnjem času so se v tukajšnji bolnici dogodili razni slučaji, kojih vsak posamezni daje slutiti, da se za vsem tem skriva zloba par nacionalnih nestrpnežev, ki delajo zgago vedno in povsod, samo, da si hla-de vročo svojo jezico. Zgodilo se je namreč v zadnjem času, da se je par trupel v bolnici unulih pri pokopanju zamenjalo, kakor tudi, da se je z obvestitvijo znancev, ozir. sorodnikov neprimerno dolgo odlašalo, dasi bi se jih lahko takoj obvestilo. Tak slučaj se je doigral tudi te dni. Neki fant se je bil zastrupil, a sorodniki so za njegovo smrt zvedeli še le naslednjega dne. To je gotovi kliki dalo povod, napadati oskrbnika bolnice, češ, da bi bila njegova dolžnost, zaostale osebno obvestiti,, kdo z njimi stanuje v eni in isti hiši. Da pa tega ni storil, je baje krivda v tem. ker je bil umrli — Nemec! Da, pasji dnevi so nevat-ni. pa če so potem Še tako hladni in deževni. Za to, ker sorodniki niso smatrali potrebno, obiskati svojca, in to kar cel dan, pa naj bi šel oskrbnik iz same pietete zaostalim to praviti. .le res čudno s to preklicano nemško moralo: ^ vsako sredstvo je tei kliki dobrodošlo, samo, če se da z njim odstraniti človeka, ki je tem nacionalnim ljudem na poti. V takem slučaju se meče kar križem: pieteta in narodnost. Le pomislite, kako dobro zveni, če govore razni ovadu-harji pristojnim oblastim: zato se ni zgodilo, ker je bil umrli Nemec. Ko bi bil Slovenec, bi bil oskrbnik to storil gotovo osebno. Fej, taki nacionalni posurovejosti, ki se bori s tako nečastnim orožjem, ki posega za to, da bi spravila iz poti neljubega človeka po neumestnem rabljenju pietete in še neumestnejšem — narodnosti ... Skesana tatica. (Sv. Lovrenc n. Mariborom.) V torek je zapazil delavec Ivan Bezjak, da mu je nekdo ukradel njegovo srebrno damsko u-ro, majhno harmoniko in zlato verižico. Bezjak je kot tatu ovadil nekega Mateja, ki je bil do nedelje delal v Sv. Lovrencu, a nato odšel v Ribnico. Ko pa je orožništvo Mateja prijelo, se je zglasila tudi neka prevžit-karica Marija Glazer, ter prinesla pogrešane stvari Bezjakovi materi. Najpreje se je izgovarjala, da jih je dobila od nekega voznika, potem pa da jih je vzela nekim otrokom, ki so, se bili ž njimi na cesti pred Marijo v Puščavi igrali, orožnikom pa je rekla, da jih je odvzela svojemu 31et-nemu sinčku, ki jih je bil našel. Glazerjevo so seveda zaprli. Velika železniška nesreča. (Marijino Celje.) V sredo zvečer je med postajama Seebach - lurnau strojevodja osebnega vlaka 2510 nad vhodom v postajo Au ustavil vlak, da bi omogočil par prožnim delavcem vstop v vlak. Ker pa so bili vozovi vlaka, zlasti zadnji, preslabo speti, so se vsled nastalega silnega sunka zadnji, s premogom otovorjeni vozo- vi odtrgali, prevrnili en s potniki zaseden voz, dva druga Pa dvignili iz tira. Mogočni sunek je vrgel tudi za-daj sedečega zavirača tako nesrečno na nek železen drog, da se mu je Ko je Bog Jugoslovane ustvaril. Legenda. —n. Bilo je pred več tisoč leti. Stvarnik vesoljnega sveta je odprl okno svojega nebeškega kraljestva ter je pregledoval svoje delo. Svetovi, solnca in zvezde so vršeli v hitrem teku mimo njegovih oči in pomigal je zadovoljno, videč, da narava, kateri je vdihnil svojo dušo, vrši gladko in popolno nalogo, ki jo Ji je namenil. V neštevilnem broju svetov, vrtečih se v večnih kolobarjih, pride na vrsto tudi naša zemlja. Oče nebeški pogleda najprej na Azijo, zibelko človeštva. Človeški rod se je zaredil tam dobro, tako polno ga je bilo, da mu je začelo pridelkov za njegov obstanek primanjkovati. Na to odpre vrata v Evropo, kjer se človeški rod ni še tako pomnožil. Tudi v Afriko, v Ameriko in Avstralijo je Božje oko pogledalo in videlo. da se je človeški rod povsod ukoreninil. Bilo je vse prav. Prešlo je zopet mnogo časa — Bog je prepustil svet usodi, katero si vsako ljudstvo samo kuje, dal je ljudem pamet in prosto voljo, katera naj jih vodita, da si ustvarijo svojo srečo. Častila in hvalila so ljudstva svojega Stvarnika, vsak na svoj način. On pa je vsakovrstne oblike ča-stenja priznal kot izraz udanosti — in ljubil je vse. In ko je mnogo časa prešlo, je Bog odprl zopet okno svojega nebeškega kraljesva. da se prepriča o redu in vspehu svojega stvarjenja. In v neštevilnem broju svetov, vrtečih se v večnem kolobegu pride zopet na vrsto naša zemlja. Takrat pa Oče nebeški pogleda najprej na Evropo. Povsod, komaj je pogledal, so bili sledovi človeškega rodu. Evropo so pokrivali večinoma temni gozdi, le proti jugu so kazale zelene livade, da je človeška roka začela zemljo obdelovati, da izvabi iz nje pridelke za živež in obstanek. »Glej, kaj pa to?!« — vzklikne hkrati Oče nebeški. »Najlepši kraji cele Evrope so prazni — oživlja jih samo zverjad in rastlinstvo.« Ko je Bog tako govoril, Je gledal v pokrajine, ležeč« med Trigla- vom in Balkanom, in doli, kjer morska tesna ožina združuje črno- s sredozemskim morjem, m res. ti lepi in rodovitni kraji, Wer krasne gorc in planine dajejo prostor plod. ravninam in dolinam, kjer mogočne reke, šumljajoči potoki ln bistn studenci napajajo zemljo* da v bujni rasti nadkriljujejo vse siosedne dežele — v teh krajih ni bilo človeškega roda, da bi vžival njih krasoto in plodovitost. , , In ko je Bog izrekel svoje besede, je stegnil svojo mogočno roko iz svojega nebeškega okna ter je segel po veliki kepi ilovice, ki se je sem-tertja v teh krajh v teku časov na-kupičila. S spretno roko je začel vspodabljati podobo človeka in ko ga je izvršil, mu je vdihnil dušo ter ga je postavil na polje, katero se v vznožju Triglava proti vzhodu razprostira in katero napaja reka Sava. Ko je novi človek pogledal okoli sebe in videl krasoto kraja, kamor ga je Božja milost postavila, je zaklical: »In med temi lepimi gorami in griči naj bo moj dom! Hvala ti, o mili Bog — pridno in trdo bom delal, da se preživim in na teh gorah in gričih ti hočem postaviti spomine moje hvaležnosti _______________ _________ ta zapičil v trebuh in nesrečneža na mestu usmrtil. Potniki prevrjenih osebnih vozov, vseh skupaj 9, so bili nevarno ranjeni. Dnevni pregled. Kako se tolažijo! Ko se delegati balkanskih držav v Bukareštu še niso sporazumeli med sabo. je delala avstroogrska diplomacija na vse kriplje na to. da se med Rumunijo in Bolgarsko sklene separaten mir. Ta diplomacija je Rumunom in Bolgarom tako na srce pihala, da je bilo res veselje jo gledati, ali Rumuni se niti zmenili niso na nasvete z Dunaja, ker so dobro vedeli, da ima vsakdo, ki dunajske svete posluša, samo škodo od tega. Rumunski ministrski predsednik Majorescu je celo z ozirom na vse to javno izjavil, da je Rumunija popolnoma solidarna s Srbijo, Črno goro in Grško in da ne bo sklenila separatnega miru z Bolgarsko. To je bil luid poper za one ljudi na Dunaju, ki se igrajo diplomate in da se vsaj malo potolažijo, je uradni korespondenčni urad enostavno falzificiral izjavo rumunska-ga ministrskega predsednika in javil listom, ki sprejemajo njegova »zanesljiva« poročila, nekaj čisto drugega. In »Grazer Tagblatt« se še čudi, da ne maramo za ta poročila, temveč si preskrbljujemo zanesljiva poročila iz Belgrada in Bukarešta! Mi hočemo vendai dati našim či-tateljem resnična in zanesljiva poročila, on pa naj le hrani svoje čitatelje s falzificiranimi poročili korespondenčnega urada. o. Le en krik gre po Evropi: dajte že mir! In vendar oficijozi na Dunaju še ne mirujejo. Vrag vedi- ali se zavedajo jiosledic, ki jih ie povzročila desetmesečna balkanska vojna v na-rodogospodarstvu evropskih narodov, ali ne. Najbrže ne. kajti, če bi te posledice poznali, tedaj bi dali mir; toda vsega ne smeš od Ben h-tolda in Kanij zahtevati; saj je do volj, da so odkrili albansko kulturo. To odkritje nas je že precej stalo. Toda vrnimo se k posledicam balkanske vojne. Po poročilu berlinske borze so zgubili papirji, s katerimi se je trgovalo od septembra leta 1912, na kurzih na ceni 4145-98 mi-Ijonov mark. Nemška borza jc tedai tekom balkanske vojne zgubila več, kot je znašala francoska vojna odškodnin leta 1871. Še večja je škoda, ki je zadela industrijo in obrt. Svetovna konjunktura ie pred popolnim kraliom. To naj bi gospodje pomislili, ki si hočejo plesti lavorike z revizijo bukareškega mira, ki je prišel še ravno o pravem času. Takole je, če nimajo diplomati plave krvi. V Londonu že celo to leto zborujejo, se posvetujejo in sklepajo diplomati, pa niso še dr.uzega pozitivnega dosegli, kot, da so rešili Skader za Albanijo, t. j. za izjavo, ki bi jo diplomati s plavo krvjo radi proglasili za svoje .remek-delo, če bi ne bilo tega malera pri tem, da še danes niso določili meja Albanije. In notabene: v Londonu se »posvetovanj« ne udeležujejo niti Albanci, niti Grki, ki pri teh spornih vprašanjih pridejo v prvi vrsti v poštev, in vendar — delo ne gre od rok. — V Bukareštu so si stali nasproti delegati na nož se sovražečih in vojskujočih se peterih držav s križajočimi se interesi. In glej ga šmenta: tekom ostem dni so dokončali eno najtežavnejših del; dogovorili so se o pogodbi v tako kratkem času in na takšen način, da jih »združena Evropa« v Londonu lahko zavida, Seveda so pa pri tem delu bili udeleženi rdečokrvni diplomati, ki so sc po večini svoj kruh služili na dru-< gačen način, kot z iskanji in delanjem zapletljajev. Eden je bil inženir, drugi advokat, tretji je žurnalist in komite Četrti vojnik itd. Zdi se, da vzbuja njihovo delo takšno zavist, da bi sa ga rado uničilo potom — revizije; in to bi bilo zopet delo, za katerega) so plavi diplomati sposobni. Kako se ravna s popotniki. Kdo ne pozna krasne Rožne doline na Koroškem! Še vselej, kadar sem se tam mudil, sem prišteval te trenotke to najlepšim, kar se tiče utisov. ki jih! dobi človek od krajev. Ljudstvo je slovensko in diči ga slovenska dobrohotnost. Lepi trenotki so, pravim, ki jih preživi v teh krajih, le ko bij ne bilo temne slutnje ... Zadnja »Soča« poroča, da so popotniki v Pod-; rožci, prvi postaji onstran Karavank, zahtevali vozni listek v slovenskem: jeziku do Jesenic. Zaman! Nihče ni razumel, da ne rečemo: ni hotel razumeti. In naposl^j je odločil posta-jenačelnik :»Keine Karte melir aus^ geben, wenn er slowenisch verlangt. (Ne dajte nobenemu kart, če jih zahteva v slovenskem jeziku.« In zagrozil ie potniku, da ga izroči sodišču, ker se ie predrznil govoriti slovenski. — Slovenski klerikalci pa hodijo na Koroško na shode o pomenu sv. Re~ šnjega telesa za Slovence... In potem se čudimo, da klerikalni politi-karji bogate! Sumljivo priporočilo. »Gorenjec« priporoča, da se ureditev tehničnega slovarja izroči kakšnemu — duhovniku. To je storil »Gorenjec« zato, ker misli, da zadostuje, da urednik pozna — rudečo brošuro ljubljanskega škofa. Kdo bo letos dobil Nobelovo ceno za literaturo? Neka visoka osebnost v Skandinaviji je izjavila, da bo za Nobelovo ceno predlagan Peter Ro-segjrer, literat, pri nas še najbolj znan s svojo akcijo za nemški Schulve-rein, ki ponemčuje slovensko deco. Ne vemo, če je Noblova cena za te vrste ljudi. Donesek k razmeram na avstrijskih poštah. V »Grazer Tagblattu« z dne 14. junija 1913 so naznanjene poštne pošiljatve. katere niso bile dostavljene. Med raznimi drugimi, se nahaja tudi eno rekomandirano pismo iz Gradca 5 od 12. novembra 1912 na dr. Aleksander Vesič v Skoplji'. Ker jc pa naslov najbrže srbski, je to ime v omenjenem listu napisano: Dr. Arekcaxgap Becuh in Ues-kiib, seveda z nemško kurentno pisavo tako, da tega pač nihče brati ne more in gotovo je vzrok, da ni bilo pismo dostavljeno tja, ker na celem graškem ravnateljstvu nimajo enega toliko inteligentnega in talentiranega človeka, ki bi zamogel srbsko brati. Drug slučaj: Ravnotam spodaj med nedostavljcnimi poštnimi nakaznicami stoji: Aus Graz 1 vom J. Februar 1913 an Offizier-Spar- und Vorschussverein in Kas-sa 20 K. Ta znesek skoro gotovo niso mogli vsled tega dostaviti, ker ni na pošti nobenega profesorja zemljepi-sja, da bi jim zamogel tolmačiti sicer ogrsko ime Kassa (izg. K&ša), kar je po naše Košiče ali nemško Ka-schau. Zaradi teh graških kulturnih nekulturnežev čaka dr. Vasič v Skoplju skoro dve leti na znabiti zelo važno priporočeno pismo in rav-notako ona častniška posojilnica v Košicah na onih 20 K, katere je gotovo kak dolžnik poslal, pa jih vsled nepopnanja geografije graškega poštnega uradnika nima sedai ne eden ne drugi, teinve čaka nanje poštna blagajna, ako se ne bo nihče oglasil v teku enega leta od dneva te razglasitve v '>Grazer Tagblattu«! Kdo In tako je prišel na svet in slovensko zemljo Slovenec — ter je, kakor je obljubil, vedno trdo delal in zidal cerkve po gorah in gričih. Vsegamogočni Stvarnik Je po ustvaritvi Slovenca začel drugo človeško podobo ustvarjati iz ilovice in ko jo je dovršil, je vdihnil vanjo dušo. Postavil jo je nižje doli ob teku reke Save, tam. kjer se razširja bogato polje hrvatske domovine. Ko je ta drugi novi človek pogledal okoli sebe in videl bogastvo grude in široka slemena gričev, je navdušeno vzkliknil: »In to naj bi mi bila lepa moja domovina! Otae nebeški — obdelovati čem jo dobro, da mi nosi dosti kruha, mesa in vina, slava ti o Bože!« In tako ie prišel na fvet m na hrvatsko zemljo Hrvat, ter Je, kakor je obljubil, vedno delal, da st pridobi zadostno kruha, mesa m ^na P sebno slednjega in zato le g J dtl zidanice po gr** ih. Vsegamogočni Stvarnik Je po vstvaritvi Slovenca in Hrvata vzel tretjokrat Ilovico v roke, ter le začel tretjo človeško podobo ustvarjati In ko Jo je ustvaril. Je vdihnil vanjo dušo, im io Je postoil severno nad balkanskimi planinami na rodovitno zemljo današnje Bolgarije. In tako je prišel na svet in na bolgarsko zemljo prvi Bolgar. Ko Je zagledal ta tretji novi človek zemljo, kamor ga je roka Božja postavila, je napenjal svoje oči. da označi njene meje ter je rekel: Dobro je, o Bože, dal si mi dober kos zemlje. Ne vem še, kako je velika — pa, če se mi bo premala zdela — bom drugo pri sosedih vzel.« In tako je prišel na svet in na bolgarsko zemljo prvi Bolgar, ter je. kakor je obljubilf. vedno čez svoje meje škilil, kje bi se moglo še kaj pridobiti — pri vsem tem pa Je vri m pjiden človek in iz iste ilovice, kakor Slovenec in Hrvat. r j-TAT A?