Štev. 231 Hiiiia platna v otmu Kim mm m ii mi
v Trstu, v cttrMK 2». liptimora i»2i
Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI
Izhaja — izvzemSt ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica rrančBka Aslikega štev. 20. L nadstropje. Dop** MJ ** P°all»P nlStvu. — Nefrankimna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — jzd jat ti j In odgovcrni urednik Štefan Godina. — Lastnik konssrcij UsU Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. U-57.
Posamezne Številke v Trsta In okolici ' t stotink. — Oglasi se račtriajo * Krokosti ene kolone (72 mn». — Ojlisi tr^vjcv in obrtnikov mm po 10 osmrtnice, zahvale, poslan!:e in	p) L ojljsi dena.ni i ziv*i>/.
mm po I. Z — Mali oglasi pa 2> stot. besaU, naj nanj pa L 2. — O^lai' oaročnira in reklamacije seo->5itiita IzklluSa* uoravf Edinosti, v Trst i, ulica sv. Frančiika Asi Skega Štev. 20, l. nansti^jc. — Teieior« areini5t/a in uprave 11-57.
Deielna samouprava
Primorski Jugoslaveni hočemo dežela no samoupravo. To pomeni: Sami) hoče« mo urejevati in upravljati zadeve naše dežele. Tudi če to zahtevamo ostanemo Italiji, ki je zasegla našo zemljo, pokor* ni. Mi se ne upiramo gospodarju cele hiše, hočemo pa imeti ključe naše sobe, ker ne dovolimo, da bi razni tuji urad« niki razmetavali nase imetje in kazali v naši sobi — v naši deželi -- svoje u* pravne umetnosti.
Zahtevamo, da uredimo svojo deže* lo, kakor je nam prav in koristno. Sami najbolje vemo, kje je naša dežela ran« jena; ne rabimo tujih zdravnikov, ki jih Rim pošilja k nam, da bi letčiii rane in pomagali deželi na noge. Res je, so mnogi med italij anskimi uradniki, ki se potrudijo, da bi pomagali ljudem, da bi uspešno vršili svojo službo. Toda pri najboljši volji jim ni mogoče, uspešno delati, ker ne poznajo naših potreb, lju* di, slovenskega jezika. Niti sanjalo sc jim ni, da bodo kedaj vladali Slovane; poslali so jih k nam, kot pošiljajo druge uradnike v svoje prekmorske našel* bine. Mi teh tujih uradnikov ne sovražimo. Nič ne morejo zato, da so bile njihove matere Italijanke, — kakor tudi nam ne smejo šteti v zlo, da nas je rodila slovenska mati Toda mi trpi* mo pod neznanjem in nespretnostjo teh tujih uradnikov. Plačuje jih naše ljudstvo z davki, toda ljudstvo nima pravice nadzirati teh svouh nastavi j encev, ono jih sme samo plačati!
Od vseh strani dežele pa čujemo klice, naj vendar vlada pomaga kmetske* mu stanu, ki nosi čimdalje bolj težka i
bremena. Rada bi dvignili živinorejo, u* redili planine, preskrbeli za dobre pas* me, — kdo nam pomaga? Pomagali bi si z denarjem, ki se steka iz naših dav*
kov, toda o tem denarju odlrcuje tuji uradnik, — m za to ni mc. Hoteli bJ dvigniti naše vinogradništvo, organiz:* rati centralno mesto m osrednjo klet za vso deželo, — kdo nam pomaga.' /f* limo kmetijskih šol za naše kmetske fante, — kdo nam jih da.
Pomagali si bomo samu! Zato mora ljudstvo samo odločati o zadevah nase dežele! Ne bo več tuj uradnik, brez vsa* kega nadzorstva vladal nad vso deželo, ** ljudstvo samo naj odloča po svjjih zastopnikih.
Naše ljudstvo po Vipavskem m v Gorah je dobro razumelo, kake ž:vljen* ske važnosti je za naše kraje avtonomija Na velikih shodih »Kmetsko*delav* skih zvez«, ki so se vršili širom dežele,
je ljudstvo povedalo:	* j. , i .
Vrnite nam avtonomijo naše dežele! Vrnite nam pravilno izvoljeni deželni zbor in deželni odbor. Nočemo, da. se nam poruši avtonomija, stara svobosci* na naše dežele. V mirnem in piodo* vitem delu hočemo skupno s furlanski* mi kmeti Goriške sodelovati pri tem, da se zacelijo rane in da se ooomorejo prebivalci te dežele.
Dajte nam avtonomijo! Ta zahteva ne bo več izginila z dnevnega reda, dok« ler ne dobimo deželnega zbora z vsemi pravicami!, ki jih je imel v preteklih ča* sih in z novimi pravicami, k jih nareku* je novi položaj naše težko prizadete dežele.
Jugoslavija
Jugosiovenski listi o albanskem vprašanju
BELGRAD, 29. Listi pišejo zelo ostre članke o albanskem vprašanju. »Epoha« pravi odkrito, da je treba porabiti oro* ž "je in da bodo mogle le jugoslovenske čete naiti reštev albanskega vprašanja. »Balkan« piše, da je treba vztrajati v Rimu, Londonu in Parizu tudi če bo treba tvegati kri.
Protič in Radić LJUBLJANA, 27. Iz Belgrada poro* čaio, da je Protič v krogu svojih politi* čmh prijateljev izjavil, da so vsaka po* gajanja med Radićem in blokom, ki ga je hotel osnovati Protič, izključena, do* kler stoji Radič na hrvatskem republik kanskem programu. Zato je Protič tudi prekinil vsaka nadaljna pogajanja z Ra* dičem, ki ni hotel pristati na njegove zahteve. Protič je predlagal Radiću, naj pride v skupščino, kjer bodo vodili za* konito borbo za reviziio ustave, a Ra* dič je odklonil tud: ta Protičev predlog, nakar je Protič definitivno prekinil po* gajanja z Radićem.
Osebni promet v tuzemstvu prost BELGRAD, 26. Minister za notranja dela je izdal naredbo o ukinjenju potnih
legitimacij v notranjem prometu.
Pogajanja med radikalci in demokrati LJUBLJANA, 28. Klub radikalne stranke je imel konferenco, na kateri se je po poročilu g. Pašiča sklenilo, da se delegatom radikalne stranke, ki se po* gajajo z demokrati, izdajo nove instruk* cije za nadaljnja pogajanja.
Pašičevo potovanje v inozemstvo BELGRAD, 28. Tekom tega tedna, najbrže petek, bo ministrski predsednik Pašič, kolikor mu bodo dopuščali dr* žavn: posli, odpotoval v Pariz in poročal Nj. Vel. kralju o političnem položaju. Ražen tega bo Pašič odšel na odmor, najbrže v Yichy.
Vpliv naredbe o devizah! BELGRAD. 28. Ko je stopila v velja* vo nova uredba o prometu z devizami in valutami, se je nenadoma ustavilo delo na belgrajski borzi, tako da se ni izvršila nikaka prodaja niti nakup.
Obrtna poljedelska razstava v Sarajevu
SARAJEVO, 28. Obrtne poljedelske razstave, ki se je tukaj otvorila, se ude* ležujejo ogromne množice prebivalstva
z dežele.	_
Čehoslovaška
Beneševo posredovanje v avstrijsko« madžarskem sporu
PRAGA, 29. Minister Beneš je poro* čal komisiji za vnanje stvari o zapadno* ogrskem vprašanju. Izjavil je, da se to vprašanje tiče posebno čehoslovaške re* publike, ki meji neposredno na ozemlje, ki se ima izročiti Avstriji. Kar se tiče posredovanja v madžarsko*avstrijskem sporu je Beneš izjavil, da je imel takoj, ko je bil naprošen od nekega madžar* skega politika, da posreduje, pogovor z avstrijskim kanelerjem Schoberjem, ka* teri mu je izjavil, da tudi Avstrija spre* jema to posredovanje. Vse to je bila direktna posledica note čehoslovaške vlade vrhovnemu svetu v Parizu. Beneš je nato obvestil o stvari iugcslovensko in romunsko lado, obvestil je tudi za* veznike in nato je prišlo do sestanka z Banffyjem v Brnu, kjer je Beneš po*
udarjal potrebo, da se izvršijo zahteve, vsebovane v zavezniški noti. Banffy je ugotovil, cla Madžari niso odklonili te note in da so se obvezali na njeno iz* vrš tev, toda madžarska vlada da ne more odgovarjati za početje tolp v za* padni Ogrski. Na vsak način pa se bo potrudila, da odstrani te težkoče.
Vprašanje Zapadne Ogrske ^ je bilo zelo resno — je zaključil Beneš — toda vendar ni Čehoslo vaški grozila nepo* sredna nevarnost vojne. Gre samo za anarhijo, k5 ogroža gospodarstveno ž i* vljenje sosedov Cehoslovaška ni posla* la Madžarski nikakršnega ultimatuma in ni tudi govorila o zasedbi spornega o* zemlja, temveč je o vsem postopala spo* razumno z Jugoslavijo in Romunsko. N: torej težkoč, povzročenih od tolp in če bo treba, bo Cehoslovaška ukrenila od* ločne ukrepe, da jih odstrani
Poročilo je bilo soglasno odobreno.
Nova cehoslovaška vlada
PRAGA, 28. Nova vlada pod pred* sedništvom ministra vnanjih stvari Be* nešem je bilo tako*le sestavljena: No* tranje stvari Černy; državna obramba LTdržal, agrarec; javna dela Tučny, so* cialist; poljedelstvo Stanek, agrarec; ja* vno šolstvo Šrober, Slovak; finance dr. Novak; trgovina inž. Noval; javno skrbstvo Habermann, socialistični demo? krat; ministrstvo za Slovaško Mikura, Slovak; železnice Sremek, katolik, pošta in hrehrana Serbe, socialistični demo* krat; pravosodstvo DoIansk:; mi^istr* stvo za izenačenje zakonov Derer, socia* listični demokrat.
Francija
Protifrancoski izgredi v Benetkah in francosko časopisje
PARIZ, 29. Listi še vedno komenti* rajo protifrancoske izgrede v Benetkah. Listi* poudarjajo prijateljsko vedenje ita* lijanskih uradnih oseb, predvsem gene* rala Diaza in ministra Gasparotta, ki so podvojili svojo pozornost nasproti fran* cosk'm gostom, da ublažijo vtisk, ki ga je naredila na njih sovražna demonstra* cija. Ni torej govora — pravi »Journal des Debats« — o kakem incidentu med francosko in italijansko vlado. Z druge strani poudarja francosko časopisje so* glasno, da je Italijanki tisk obžaloval dogodke. »Temps« izjiavlja, da nista od* govorna za te incidente ne italijanska vojska nc italijanski narod, ki jih gotovo obžalujeta. V francoski politiki ni nič, kar bi moglo opravičiti manifestacije proti Fayeflovi misiji. Treba je paz ti, da nič ne ogrozi vzajiemne prisrčnosti in zaupnosti, ki morata označati. odnosa je med obema velikima latinskima naro* doma.
Tako poročilo agencije »Štefan?«. V resnici pa francosko časopisje ni ostalo tako mirno snričo dogodkov v F«*netka*» in Milanu. »Temps«, katerega citira tudi »Štefani«, jc napisal o dogo-dku uvodni članek, v katerem izraža svoje začude* nje nad dejstvom, da italijansko časopi* sje, izvzemši- »Corriere della Sera«, ni našlo besedo, ki naj br bile ublažile vtisek, katerega so naredile te demon* stracije. »Brez dvoma smo že precej časa navajeni« — pravi list — »na grdo gonjo proti Franc'ji, ki jo vodijo na oni strani Alp listi pod Nittijevlm vplivom, toda presenetilo nas je na primer, da se »Epoca« zadovoljuje s tem, da obžaluje, da so se pozabila čustva gostoljubnosti in hvaležnosti.«
Anslifa
Italijansko * angtr^ dogovor glede Albanije
LONDON, 28. Agencija »Reuter« j a* vi j a, da je bil sklenjen-med Anglijo in Italijo dogovor gled^ AlBanije.
Agencija Reuter pravi, d* se je dose* gel sporazum tudi glede vprašanj a meja, in da se smatra, da bodo zadovoljene tudi upravičene želje Jugoslavije po stra* tegični varnosti. Sporazumu med Anglijo in Italijo se-je baje pridružila, tudi Fran* cija.__
Italija
Novi italijanski poslanik na Dunaju
BERN, 29. Listi pišejo, da bo italijan* ski poslanik Orsini BaronL zapustil v kratkem Bera in odšel na svoje novo mesto na Dimaj-
Medzavenriifca note Nemčiji glede polici
BEROLIN, 2& Medzavezmška komi* sija za vojaško kontrolo je poslala mini* stru vnanjih. stvari noto glede izvrševa* n j a določeb, la se tičejo, policij e. Nota protestira prott koncentriranju policije, proti njenemu organiziranju v taktične in vojaško izvežbane in oborožene od* delke, ki imaflo na razpolago obilo teh* niškega materiala. Nota1 pripominja na* dalje, da se doslej ni ugotovilo nikakršno zmanjšanje števila policije in zaklju* čuje, poudarjajoč, da komisija zahteva, naj se takoj izvršijo zahtevane izpre* membe m naj se da komisiji možnost, da kontrolira poficrjo.
V svoiih komentarjih k tej noti ugo* ta vi j a jo listi, da se po odloku pruskega ministra notranjih stvari od oktobra 1920. jurisdikcija policije omejuje na kraj, v katere— "e nahaja. Izven te zone se polrci;ski -delki uporabljajo samo no posebnem ukazu varnostnih oblaste v. Će bi policij a ne mo<*la uporabljati do* volj številnih, oddelkov iz raznih krajev, bi ne mogle vzdrževati reda;. Tako bi n. pr. ne bila mogoče potlačiti vstajo v srednji NemčijS. Dovoljna oborožitev ie tudi ptrebna spričo dejstva, da ima policija opraviti z nasprotniki, ki izko* riščajo vse tehniške fonajdbe.
»Deutsche Zeitung« se vpraša; ali te nove zahteve proizha;-ajo od tega, da se hočejo ohranita. sankcBe, ali pa od tega, da se namernva?o uvesti nove sankcije.
»Berliner Tagblatt« poudarja, da po* licija jamči za-red v državi in za produk* tivno zmožnost v nemški republiki.
jejo, ko se bore za svojo domovino in zakličite mu z dvignjenim bodalom: »Pridi in si ga vzemi!« — Podpisan: Konstantin. _
Amerika
Posadka potonelega italijanskega parni«
ka »Alacrita«
NEW YORK, 29. Španski parnfc »Capo Creux« je pripeljal semkaj vse častništvo in moštvo potonelega italijan* skega- parnika »Alacrita«. Obe ladji je zasačila nevihta nekje v polovici sep* tembra. »Alacrita« se je borila proti ve* likanskim valovom, dokler se ji ni: zlo* milo krmilo in sc ji valovi izdolbli v bok široko luknjo. Posadka je rabila vso noč brizgalke, ni pa mogla preprečiti, da bi voda ne rastla. Končno se je ladja
nagnila na stran. Dva čolna sta bila spuščena v morje, toda naklon je bil tako velik, da se je moralo moštvo vreči v morje in plavati do čolnov. Potopljen* ci so obupno veslali štiri noči. Končno je prišla v bližino ladja »Capo Creux«, ki je vzela obnemogle ponesrečence na krov.
Zveza narodov
Vprašanje lakote v Rusiji pred Zvezo narodov
2ENEVA, 29. Komisija za politična vprašanja je začela proučevati vprašanje lakote v Rusiji. Švicarski zastopnik jc predložil poročilo podkomisije, v kute* rem se poudarja, da je položaj v Rusiji zelo resen in da je potrebna nujna po* moč.
Trstu grozi polomi
Grško poročilo z bojišča ATENE, 29. Poročilo grškega glavne* ga s-ana z dne-23. t. m. pravi: Na dori* lejski fronti neznatni- artilerijski in in* fanterijski boji. Na drugih delih bojišča vlada mir.
Konstantinov proglas na vojsko ATENE, 28. Kralj Konstantin se pri* čakuje v Atenah za jutri. Ob priliki svo* jega odhoda iz Bnsse je poslal kralj vojski tale poziv: »Častniki, podčastniki, vojaki! V času, ko moram odpotovati, kamor me kHčejo moje dolžnosti, bi vam hotel povedati nekoliko besed za* hva!e, toda bojim se, da besede ne bo* do mogle izraz*ti, kar čuti moje srce. Veličina vaših činov, ki jih priznava in občuduje ves svet, je vzrok, da si štejem v največjo slavo dejstvo, da sem vaš poveljnik. Vi, ste se izkazali vredne vseh junakov, ki jih je rodil naš rod. Zgodovina bo pisala: našo dobo z zlati* mi črkami. Pokazali ste, kaj znamo in kaj zmoremo, ko se pokor mo klicu do* movine. Zadeli ste sovražnika v srce, prelili ste svojo kri, dragoceno helensko kri, da osvobodite svoje brate iz suženj* stva, da zopet prinesete kulturo v kraje, v katerih so naši dedje izvršili velike čine. Da to dosežete, ste izvršili srečno veliko delo tam, kjer bi je ne bila mogla izvršiti tako dobro in tako hitro nobena druga vojska. Slišal sem vas, ko ste kli* caK »Nai Angoro! na Angoro!« Toda nisem hotel, da pridete tja z novimi na* pori in novimi žrtvami, ker delo, ki ste ga izvršili doslej, zadostuje za naš cilj. Gotov sem, da boste obdržali s svojim pogumom deželo, ki ste jo osvobodili. Pokazali boste vsemu svetu, ki vas ob* • čudu je. dal smo prišli tja, kjer smo ne I zato, da vojujemo z muslimanskimi na*, rodi, ki prebivajo v deželah vaših dov, temveč da damo vsem brez razlike narodnosti in vere darove civilizacije in ljubezni, ki zagotavljajo mir m po* spešujejo napredovanje narodov. Izvr* šili ste sijajno vojaško podjetje, ki vam 'o je poverila domovina. Sedaj nimate druge naloge, nego da zajamčite ohra* nitev uspehov in da amogOcite izvršiti delo organizacije, ki je potrebna, ker bila bi škoda, če bi se izgubili toliki boji, tolike žrtve in toHka slava. Ko boste iz* vršili še tisto, ker vam je ostalo, se bo* ste vrnili v svoje domove, srečni in po* nosni, da ste povečali in proslavili našo drago domovino. Zanos, s katerim vo* dite svoja bodala, je sovražnika hudo zadel, toda vkljub temu, da je poražen, upa, da vas bodo zapustile moči in da vam bo iztrgal, kar ste doslej dosegli. Pokažite mu tore i. da Grki ne omami*
Trst preživlja, sedaj zelo tragično dobo. Nikdar nista stala mesto in vlada pred tolikimi zapletenimi! vprašanji; ki sc tičejo obstanka našega pristanišča. Treba je hiteti, kajti od hitre in izdatne akcije je odvisna za nas jno^Sost živ* ljenja.
Doslej so bili brezuspešni vsi klici, ki so zahtevali, naj se obnovita Julijska Be* nečija in Trst, ki je klju£ osrednje Ev* rope. Ta ključ je sedaj v rokah Italije. Ona pa ni znala izkoristiti Trsta, da bi postal važen činitelj gospodarskega oživ* ljenja Italije same.
Trst ima slavno trgovsko preteklost. Skozi desetletja je bil važno tržišče o* srednje Evrope, bil je v zvezi z glavni* mi- gospodarskim:; središči balkanskega polotoka. Črnega morja, Male Azije, Egipta; Indij, skrajnega vzhoda in Ame* rike. Imel je vzgledno pristaniško orga* nizacijo, velikanske naprave in ladje, ki so odgovarjale potrebam zaledja. Trst je slovel po svojem redu, po vestnost! svojih trgovcev, a prenašati je moral tudi silno konkurenco Hamburga, ki ga je silno podpirala Nemčija.
Prež'veli smo pet let pustošenja. Po vojni bi bila morala začeti tržaška luka zopet s svojim prevoznim delovanjem. In kaj je storila vlada, da se to omo* goči? Ni£! Nai mesto stare uprave, ki je bila polna tehničnih vrlin, je prišla nekaka zmes, ki ima svoje gospodarje sedaj v Trstu, sedaj v Rimu, a na koncu konca ukazujejo vsi in nihče. V Trstu vlada zmešnjava.
Danes je položaj hujši, nego je bil ke* daj prej. Brezbrižnost vlade in nespo* sobnost njenih mož je velika. Zdi se, da je Trstu usojena poguba. Za svojo trgo* vino z Egiptom in z Levantom se A v* stri j a in Čehoslovaška poslužujeta; sedaj hamburške luke, dasi je ta železniška in pomorska pot daljša. Trstu grozi smrt. Govori se celo nameravajo nekatere tuka'šnje plovbne družbe premestiti svoj sedež v druga pristanišča kraljestva. Ne vemo, v koliko to odgovarja resnici. Res pa je, da se hoče neka velika in sta* ra spediciiska tvndka premestiti v Ham* burg. In znano je, da so mnogi* trgovci in tvrdke, ki so delovale pred vojno v Tr* stu, že zapustile naše mesto radi po* manjkanja vsake trgovine.
Trst in Trzačani sedaj vedo, kdo so tisti, ki so prispevali k propadanju Trsta. Tržačani naj gledajo, da uveljavijo svo*
jo zahtevo, da se Trst ne uniči. Javna uprava sc mora poživeti. Priti mora zo* pet do tistega delovanja, ki ga poznamo iz predvojne dobe. Napraviti moramo upravo -če mogoče še enostavnejšo, da bo mogla naglo in zanesljiva vršiti svojo nalogo. Vlada se mora zavedati, kaj pomeni Trst za gospodarstvo Italije! Če se vlada zaveda, koliko jc vreden Trst, ne sme izdajati odredb, ki več škodujejo, nego koristijio mestu?!
Bodočnost Trsta je v nevarnosti. No* ben napor ne more biti prevelik, da so reši naše mesto uboštva. Kdor ljubi Trst, mora delovati na to, da obrne vlada svo* jo pozornost vprašanjem, ki stoje v zvc= zi z decentrilizacijo uprave. Dovoliti mora Trstu tisto avtonomijo, ki jo že tako dolgo obljublja.
Kakor je potrebno, da se napravi ko« nec zmedenemu medvladju, je potrebno, da se izdajo odredbe, ki bodo usposo* bile Trst za tekmovanje s Hamburgom. Tako je treba n. pr. skleniti trgovinske pogodbe z državami*naslednicami, gra* diti je treba železnice, ki bodo direktno spajale Trst s središči trgovine. Potreb* ne so posebne železniške tarife. Izme* njava blaga se mora olajšati z odpravo vseh carinskih mej. Tako bo skladn na v javnih skladiščih manjša in bo Trst mogel uspešno tekmovati.
Nobena vlada nima pravice, od jemati Trstu njegovo zgodovinsko gospodarsko važnost. Doslej je bilo besed več nego preveč. Vprašanje je sedaj dovolj jasno začrtano. Če vlada hoče, more še rešiti Trst pred polomom. Vsako odlašanje bi bilo zločin na Trstu in celi naši po* krajini. Kajti druga mesta odjemajo v tem času odlašanja in obotavljanja Tr* stu klijentelo. Parlament naj pooblasti vlado, da bo mogla ukreniti najradikal* neiše odredbe.
Tisti, ki so s svojo nemarnostjo in ne* sposobnostjo zakrivili sedanji' položaj, naj se kaznujejo in nadomestijo z dru* gimi. Po vojni je začel boj na gospodar* skem polju. Ta boj ni nič manj ojster, nego je bil oni na bojišč h. Ta vojna se mora končati z zmago Italije.
Tako sodbo in tak klic na pomeč je napisala »Era Nuova« v svoji številki z dne -25. septembra 1921. Drugo vprašanje pa ie, ali smemo upati, da bo Italija iz* vršila vse odredbe, ki jih zahteva trza* ški jist. Bomo videli, če se reši Trst pred grozečim polomom?
„DunaS" sli „Wien"?
O tem vprašanju je že pisal s priznano spretnostjo dr. Otokar Rvbar v ljubljan* skem, žal prezgodaj ugaslem »Plamenu«. Kakor kaže, ni zalegla njegova prepriče* valna, satirično zaostrena beseda prav nič. Še se bere'o naznanila in oglasi pi* sani v našem ježku in torej namenjeni občinstvu, ki zna ta jezik, kjer se do* sledno namestu »Dunaja« rabi »Wien«. Dovolil sem si opozoriti uglednega tr* govca, kako se ta »Wien« kaj čudno bere v njegovem slovenskem oglasu v slovenskem dnevniku sredr drugih pra* vilnih krajevnih imen. Sedaj mi je trgo* vec odgovoril na mojo opozoritev z ob* širno obrazložitvijo svojega postopanja. Zelo drago mi je ugotoviti, da so ti r-zlogi, kakor v ostalem nisem niti drugače pričakoval, zgolj stvarni, četudi, po mojem skromnem mnenju, nevteme* ! Ijeni, in da torej odpada vsaka domneva, kakor da bi šlo za žaljenje naše občut* ljivosti iz zlega namena ali tudi le iz nemarnosti.
Branitelji »Wiena« namestu »Dunaja« priznavajo pravico slovenskega imena za književni! jezik, jo pa porekajo za poslovanje, Češ, da je radi varnosti pi* semskega prometa treba rabiti imena narekovana po oblastvih, v prvi vrsti po poštnih uradih. Pošiljat ve naslovljene na Dunaj, v Beč itd. navadno sploh n'so dospele. Iz teh razlogov je »Zveza jugo* slovenskih bančnih zavodov« v Jugo* slaviji sklenila o svojem času, da se ima* jo v poslovanju z inozemstvom rabiti prvotna, oficijelna krajevna imena, do* čim naj se kraji na domačem ozemlju označujejo vedno z jugoslovenskimi imeni. Uradni in trgovski krogi v ino* zemstvu pišejo sedaj dosledno Ljublja* na, Maribor, Zagreb itd. in že radi reci* procitete se mora slediti temu in spo* štovati njihova krajevna imena. Čim pa
velia »Wien« za poslovanje, se mora ra* biti tudi v javnih oglasih, ki jim je svrha pospeševati; poslovne zveze med stran* kami in trgovskimi poslovalnicami in ki mora v njih raditega biti pravilno ozna* čen naslov take poslovalnice.
»Qui bene distinguit, bene docet«. Predvsem ne gre za »spoštovanje« tujih krajevnih imen. Če pišem »Rim« name* stu »Roma«, ne ravnam nespoštljivo: to lahko misli' nacijonalni prenapetež pri tržaški pošt v normalno misleč človek gotovo ne. Nasprotno: da je moj jezik že iza davnih dni tuje ime prikrojil svo* jim glavnim zakonom, je dokaz, da je to ime že zdavna znano in znamenito tudi zunaj! svojega narodnega območja. To ie torej laskavo, ne pa nespoštljivo. Či* sto druga stvar je, če tujci, ne po neza* vedni jezikovni: prilagoditvi, nego iz pre* žira ali v sovražne svrhe, potvarjajo kra* jevna imena, kakor smo to doživljali pod Avstrijo in kakor to doživljamo v še hujši meri (saj so postavili posebno komisijo za; to!) pod Italijo. Takšne zlobnone-jmne potvorbe kakor »Gesin* deldorf«'%a »Družinska vas« ali »Torrc nuova« za »Trnovo« naj sc le pobijajo; mislim pa, da gre predaleč, odpovedati se radi tega »Rimu« in »Dunaju« ali pa zabran j evati tujcu starodavne oblike kakor »Laibaeh« ali »Gorizia«.
»Qui bene distinguit, bene docet.« Kaj imajo pisemski naslovi opraviti z ogla* som, kjer se objlavlja, da ima ta in ta tr* govec poslovalnico tudi na Dunaju? Ali bo zares tisti, ki je bral oglas, r^di tega, ker sc rabi v oglasu pravilno naše iime, naslovil dopis na »Dunaj«, namestu da bi ga naslovil, kakor se očividno zahteva, v »Wien«? Ali se je mogoče tega ozira na »najpravilnejši* naslov tudi zmiraj dosledno držati, n. pr. tudi v drugo* jezičnih oglasih? In končno, ali ne bi bilo tudi pri pisemsk h naslovih naj pri* mernejše, da dopisnik upošteva oba do*
Stran H
»EDINOST«
štna urada, ne samo tistega, ki dostavlja dopis, nego tudi tistega, ki ga odpravlja? Zakaj b: n. pr. poštni uradi tam, kjer je samo slovenščina domača, ne smeli za* htevati, da naj se jim v njihovem jeziku pove, kam se ima dopis odpraviti, pre* puščajoč dopisniku, da dopolni naslov tudi še v jeziku tistega poštnega urada, ki ima dopis dostaviti?
Ni res, in ponavljam, glede starodav* n:h oblik tudi ni želeti, da bi bili tujci sprejeli naše stališče in da bi pisali do? sledno Ljubljana, Maribor, Zagreb itd. Delegazione italiana je »in Lubiana«, Osterreichische Vcrtretung pa »in Lai« bach«. Naši pa pišejo v Ljubljani, da imajo poslovalnico v VVienu in da se je brzi vlak pripeljal iz \Vicna.
Da se tam, kjer je treba, uveljavijo pravilna imena naših domačih krajev, je prav. Ni pa prav, da se to, povrhu brez* uspešno ali vsaj brez popolnega uspeha, skuša dosezati z žrtvami, ki ob vsem dobrem namenu kršijo spoštovanje do našega lastnega jezika, čigar sestavni in lieodtujivi del so ravno tudi takšna kra* jevna imena kakor Du-naj, Gradec (iz česar je šele nastal nemški Graz), Rim, Benetke itd.	- Nadlegovalec.
ganizacije fieposedejočih rokodelcev se že približuje jo moderni dobi ker jim gre ne le za zboljšanje svojega gospodarske* ga položaja, marveč tudi za pridobitev državne pravice in moči.
Prvi začetek delavskega boja jermen* da opaziti na Nemškem in Francoskem v XIV. veku. V tej dobi sc vsled vedno naraščajočega dno t
ni graščakov množe tudi rokodelski slo ji, medtem tcv, kar
društva ni It dovršilo svo(e naloge in da . gaj sagiedal brigadir
ko ščiti itaKfensko šolstva. Italija* imajo £a Brisadiri* e^TLVT > • ^ potrebščin, ki služijo-pri hazarnih igrah, svoji strani ves vladni aparat. Kako nalogo!^^SB^UaJ^^Tl zapreti stanovanje in'Iz tega ,e razvidno, da so se gospodje, katerih
v rrsTu, ttoe £9. septembra
razsvetljeno dvorano, gospodje biljard. Pre-v kateri se je našlo več potrebščin, ki služijo -pri hazarnih igrah.
svoji strani ves vlaim aparat. Kako nalogo nova hit	__♦„j- \ ./'r—/—, — ..	j-	« BUOl
toA^i ^	a.,a.	vso	tudl starejšega sina, s ka- je bilo 15, kra-tkočasili s hazarnimi igrami in
__ P°zllele , msdpotoma srečali, zapravljali večje svote denarja. T" "
ščite. In vendar hoče delovati še nadalje! V
naj tedaj še vrši društvo «Dante Alli^hieri? j terim Italijansko šolstvo ne potrefcuje njegove za
m so se bili pozneje medpotoma srečali, zapravljali večje svote denarja. Vseh 15 oseb — oroznisko postajo v ulici Stella, kjer je bila je bilo areiirTmh.
Cajočega števila prebivalstva in ve#|kaki smeri, v kake nsrtiefte? Stvar leži'tu na1	£°koJn.ik9va žena Marija Ta	.ZTTr:------
Kar je bile pred vojno nemogoče, je goriš-^ > dijaštvo sedaj izvršilo. Zbralo sc k dva-0če dnevnemu Prosvetnemu tečaju 16. in 17. sept. , za-tv Gorici in razpravljalo je z resno zbranostjo (mati) si ni dala toliko časa miru, nastavljena vprašanja. Od vseh strani so se vlomila s sinom Josipom v pod- v zadnjih dveh letih slišali glasovi, da je go-
K I r*n f	/•	n Z — _____3M	- - I	r 1 C U r* < • n X1..	______ i ' I __ r ♦ 1 1 • 1	M
ppk°ini m°ž vstal. Ta stvar se ji je zdela sum-v- i,.«,	— i.. ja sinU( naj gre p0giecjat
po navadi spal Kristjan,
dotedanji razredni in gospodarski polo^jtako delovanje kultirno, je-li morilžčiof Da -i® ?	^ minut pozneje se je po- diJaštvo_ sedaj izvršilo. Zbralo se k dva
žaj. Razmere rokedfelcev postajajo ve, pa je naša domneva opravičena, za to nam je ZJZ^tl ltlr	mora.
dno bolj neznosno, kai lih »risilL da I priča delovanje teča društva že v predvomi Z!?.^!!	vrata so od znoira,
Mm] zgodovine razrednih bojev
Davno pieden so se ustanovile delav* ske organizacije, so že bili silni in hudi razredni boji. Zgodovina nam pri pove * duje o delavskih organzaciah celo v sta«
združijo vise proti izkeriščev svobode. Na Nemškem je izbruhnila stavka pekov krojačev, ki jc imela obsežne nevarne oblike. V XVI. in ju so na Francosem stavkal:- manufak*! tance!
o sobico, kjer se jima je nudil pretres- ris k o dijaštvo zapustilo pota idealnih strem-............i.	, , .„„.	„ .	' Toda s p rosna pokazala, vojno, nego, delovanja. Ok-
gega ugotoviti kot smrt. (To smo poročali v vir izključno trajnega delovanja v
_	_	, . BI-	„	,	društvu
. i i • i . . .. _ .	j i ir___ s. , .rt . , ... .	_ , j torkovi «:Edmosti» pod naslovom ^Nenadna; "oče zlomiti ter ustvariti primorsko diiaško
tumi delavci, zahtevajoči zvišanje mezd j	zdezmški aradmk! P»Se,o nam: Zad- smrt.,) Ko ji je povedal zdravnik rešelre po-! gibanje z določenimi programi,
m skrajsan je delovnega časa. Prvega n/e8a dnc minolega meseca je zahtevala neka staie, da je Kristjan, njen mož, mrtev, ga je I Ko so se v poznem poletju zbrali goriški maja teta 1539. so Stavkali tiskarji' v! lslovf^s,ka ž^.ka pn blagajni na ročohki Že- dala prenesti s pomočjo vseh treh sinov v akademiki in pomladili Adrijo, tedaj je nasta-
organizirati vse stroke delavcev. Organ:? žival je kotlarje, mizarje, izdelovalelje godal, baivarje in čevljarje vseke pose* bej, vse ostale stroke pa skupno. Vse te organizacije so kazale značilno bojevi* tost in vztrajnost. Dolgotrajne stavke, burni shodi in demonstracije po ulicah niso bile n:č nenavadnega v starem Rimu.
Ali veliko prej in še v večjem obsegu so se bili razredni boji v drugih krajih sveta. Ko je prevladovalo v Evropi še najhujše barbarstvo, so že obstajale na K:ta:skem velike in mogočne delavske in kmečke organizacije. Organizacija Kung s So je združevala miljone de lav? cev vseh strok. Imela je svoj odbor in re* servne sklade. Tudi kmetje so bili zdrii? ženi v Kung = So, v katerega področje so spadale tudi razne konsumne in pioizs vajalne zadruge. Toda zgodovina nam pripoveduje, da so razredne, kmetske in delavske organizacije obstajale že celo v babilonski dobi. Organizacija lesnih de* lavcev in kamenolomcev v Palestini je bila ustanevlfena v letu, ko so začeli Craditi jeruzalemski tempelj; J. 1490. pr. Kr. so opekarji po vsem Egiptu leto dni stavkali. BHi so skoraj vsi do zadnjega organizirani in imeli svoj močni reserv* iii sklad; dolgotrajni boj se je končal z ncjpopolnc-jšim uspehom stavkujočih.
Ali če primerjamo cilje in oblike teda= njih organizacij z današnjimi, opažamo veliko razliko. Medtem ko so se te orga? nizacije pač posluževale enakih bojevnih sredstev kakor se danje, so seveda stremiš le pc vse drugačnih ciljih, ker so zastopale tudi različne in drugačne razrede. Sedaš nje organizacije združujejo le proleta* nat, t. j. neposedujoČi delavski sloj; v te* danjih organizacijah pa ni bil zastopan razred neposedujočih, ker ti so bili suž* nji bogatašev in nbo imeli n ti pravice niti možnosti združevanja. Združevale so te organizacije le rokodelce, ki so bili v primeri/ s zasužnjenim, neposedu? jočim delavcem bolj neodvisni. In km kor se v tem razlikujejo od sedanjih or* ganizacij, tako so biii tudi cilj; in zalite* ve, za katere so se borili, pač vse dru* gačne.
i akrat ni bilo še proletariatay ker n: bilo tudi indusirializmžL Te pr\-e organi* zacije, kolikor toliko neodvsnih delav* cev, niso stremile no preureditvi družab* nega in gospodarskega ustroja; hotele so le razširiti svojo razredno svobodo
L ionu kljub reakciji in grožnjam 's\ te^liL^SlbfiJ^'J?^ L Y°lčiodrag0- i prvo n'adstropje,*^ki^r so stanovali oni in kjer lo vprašanje kako delovati. Na občnem zboru
strani gospodarjev, ki so zahtevali, da j H?alfi tT^^ulS^fSJl^rJS £	našc/ bri^adir Maršala, ko si je y juliju so se izgladila neka tera verskoku!-___L^J j i ^t ______. |Kje da ,e ta kraj m kako da šfe ttU^ pravi pd prišel ogledat truplo.	j turna in socialna nesoglasja. Določil se je
'okvir, v katerem bi moglo dijaštvo vseh struj
___^_______________________^ t složno delovati, v kolikor mu je delo za ju-
4 . . .--------, r t ' * j , »	^ —. „ - ^ ~t	,V7" mestu — kakor je izvedela od niećovih nriia-! goslovenski rod na Primorskem vrhovni
Francoskem je delavstvo stavkalo in de, | ^ dokler ne ptsve lažke označbe za Volčjo- tclev _ in a f	"JJJ®™ OTJ. smoter.
monstrirde po ulicah. V nfekaterih kra, !	tudi druge ljudi, ki so SS Za "osta b foZJtiST Se J^p Z i Uvidete se je, da preti primorskim Juge
jih jc gibanje imelo revolucionarne j l!^	|Wt W	Xje? Frančišek. Prvi je bil zaslišan Josip, ki je iz-i Slovanom največji udarec, ako njegova mladi-
oblike.	IfitL	fe^lJffi"	povedal isto kot mati. Samo o odkritju očeto-ina	s cilji lastnega naroda. Da
organizirati jugo-visokih šol na ljubeznijo last-
cjega razrednega	P° ^ ^V^prtlmi«^	tebitouTkHcati |VbVnjel>o najbolj odporni" val pro°ti ^azn^
borilo ZA 1	x f	^ uradmki^ ki ne poznajo na	j dovalniin nakanam tujega aČiteljstva. Prvi te-
Po Josipovem zaslišanju Jc prišel na vrsto meI' zdnižitvi in programu prim. dijaštva jc Frančišek. (Ko je stal pred brigadirjem Franc, po.stavil Posvetni tečaj 16. in 17. septembra se je brigadir na nekaj spomnil: Pred enim L v Gorici, i rud, ki je bil žrtvovan v ta na-mesecem je prišel k brigadirju stari Millich in jien' ni zaman- Tečaj je uspel sijajno. Pre-- -	pripovedoval, da ga je sin Franc (ravno taldavania so bila »riselno globoka. Tečaju so
J 'A ulm Popolncrt5a f^T	i mladenič) radi nekih družinskih stvari vr^ei ^■ prisoslvovali odposlanci iz Trsta in Idrije, uči-
m od nobene stran,. Pisal seji že tr,krat dr- iz stanovanja in tfa skušal udariti z vSm; t^i in goriški srednješolci. Domači akade-Tavnemu pravdmku, al. odgovora m nobenegat. kamnom. Z{Xo -]e\n Franc dva dni zap,L^l miki so bili številno zastopani. V takem položaju se nahaja se mnogo drugih . izjavU da je'umrl	spodnjem stanova- Stud' »ur* JosiP Pavli^- Predsednik Adrije,
ze po vec mesecev. Noce,o ph tžpushti, a tudi j ^ ne\ podstresu.
Pozneje sta bila za
revolucija, so siHle rnzred mezdnih ^ 1 s^oH-orijo ^ed^iTaTebi J^ški vrS;U" a j S^^Tadil vhia^en	""" ..........iri se bo primorsko dijaštvo spoznavalo, zdru
lavcev, da se potom skupnega bom sb Vrelci, pri Sv. Ivanu, na Kotoatf, ori Sr. Ja-! % :a_fnL% \ecf.n	, . T , . Ueva.0 ho ni.inJvi|ft „'n(WnPi«o i.vn(
^jj imen postaj, ki jih edino rabi ljudstvo. Urad-
mederni boji in cilji proletariata so na, uiki	še	2	katc
stali tedaj, ko je velikanska francoska
revolucija pretFrugačila dotedanji go= spedarski in proizvajaln: sistem na na* čin, da se je iž slojev sužnjev in nepo? sedujočili rokodelcev razvil razred cenikov. Kapitalizem, razvo; industrije, razširjenje združevalne svobode m nova
rim delajo krivico!
Jz zaporov v eliti Ccroaeo smo prejeli: Žč več dni me drže tu zaprtega, dasi imam za-

v pozdravnem govoru opisal dosedanje
ka-
Strem? jenja, ki lih je rodila francoska I	V soboto 1 nktnbm! Po^eV sla bila "zaslišana oba brata istoča- dvomesečno društveno delovanje in cilje, k.
^▼«nskun s^anseai! V soboto, 1. oktobra sno praviJa sta< da je bil njun oče pijanec in' tere ]ih je s tečajem postavilo. S takimi zb,
ževalo in se bo pripravilo za poznejše javne
. fil. Rada Bednarika o socializ-odlikovalo z jezikovno in vsebinsko Razmotrivanja je uvedel z spada v sistem raznarodovalnih
i j -..t j * , a	v ,	„c	^„a.u p,-- . . • ,3 poginom našemu življu in živ-
šrancVvoa	n.rl ^VrlnK^r^ ^ ™s\ednnh dneh od 9,—12. in od 15.—18 v tm • zaviadaia v stanovanju grobna tišina; le	primorski zemlji tudi ekonomska
scaosk^a razreda nad fevdalizmom — .uhci Torre bianca 59,1 ter pn pojamezmh gg. s podstrešja sc je zaslišalo t i pa tam stokaije. socialna kriza, v katero nas je objem nove t. 1. Gospodarska, razredna zdruzitev in, učiteljih ob castt nn'-oviK lekcij. Vpismha L 5 l^edclo se je tudi, da je hotel Franc popra- države zanesel.
politična zavest.
Fcdpora Zagonu. Na pobudo »Kmet« sko s delavskih zvez« je poslanec Šček
za nove učence, L 2'50 za druge, društvenina yiti očetu ^ so prenesli s podstrešja" vi Ekonomsko nevarnost je odvračati z L 2—, mesečna iikovfcia L IS.— oziroma L 24 SU0tJnj'0 sinova nje, roke, da bi ne izgledalo cl:onotnskimi sredstvi. Od tod izhaja nujnost Gospice vrtnance, Podite v petek ob AV, tako sumi,'ivo> Rer se mu pa to ni posrečilo s,tudlJa socialnega vprašanja Prvi del pre-pop. v vrtec, kamer Tedne, da se paj potfovo- ^ izjavil-	j davanja je osnoval na načela socialne fiio-
T{H' - t v u- c L- i ■ ,?vet°1iv.a°skai j «Je nemogoče; roke bi se lahko zlomile in	krcanstva Izkoriščanje človeka po Sencjakobski «SokoI» priredi v slučaju le- potem bi-bilo slabše ^ (človeku je načelno zavrženo. Krščanska etika -------- i - ' 'je odkrila človeštvu absolutno vrednost oseb-
zainteresiral vlado v zadevi požurjev V	X nCifJi>: 2 oktobra izlet	.
Zagonu Pre^ včerfli5nii-m i^ rlo^iJ nnJTSa?- Vsi tHm	kakor, tudi- i^ja-	.. , .. »ega živi en a. V socialnem oziru pa sledi na-
Z»aeonu. rrea včerajšnjim je doi^ll po* ^ društva so vabljeni, da se udeleže izleta.! K zaključku izvedela polici,a od raznih čeiu kar največje blaginje za vse Z drugim
slsaiec Scek 12 Kimg brzojavko, V kate? Shajališče ob 6% zjutraj pred Šentjakobsko os«b. katerih imena ne da policija na svetlo, delem svojih izvajanj je predavatelj nanizal
ri se mu naznanja, da je Šel Jia generalni	cerkvijo. Odhod ločno ob 7. j to-le: Okoli ene ure je krožil neznanec v bli- nazorne analize poedinih socialnih sestavov
civilni komisariat V Trstu nalog, naj se	Učiteljsko društvo ea Trst in okolico skli-j žmi MiLlecheve hiše. Druge osebe so zopet kapitalizma socializma in krščanskega so-'
:zplača po^orelcem V Zagonu za prvo	cuic za soboto, 1. oktobra ob 4. uri popol. od-i^Ie. da so slišale neprenehoma hoditi po cializma. Kapitalizmu je posameznik vse.
pc noč svota HK000 lir.	borovo sejo v svetoivanski ljudski šoli. Ker stopnicah, ki vodijo k pod.stresm sobici, kjer Zanj zahteva absolutno svobodo. Vsled tega
Včerajšnji »PicccJo deila: Sera« (delle	Se ima 0 Vfnih rc^eh- so odborniki je spal stan Milhch. Ifc nos:lelj neizprosnega izkoriščanja in so-
OF" diciotto) O^e^l vest ir£iubW	da sc ude!ežc scJe v polnem Ste- Do danes se ne more se trdi 1 da ,e bil cialne bede, v kateri biva večina sodobnega
Oie OlClOttOj je ptinej^l \est IZ LlUDljns	vi|,. Predsednik. Milhch zadušen m zastrupljen, kofcor se je čove^tva Socializem ie obratno ekstrem m
ne, da se je h vb banski skof odločno ZO* tTčiteiijiče t Arbaneslh pri Zadru prične s 'govorilo po Rojanu, kajti na Millichevem socialno stran. Njemu je družba vse posa-neretavil odrediti zadušne svečanosti za J svojim poukom 1. novembra.	j truplu ni nati nob—*7~J— 1---1	......	*
, , ----------------------------»ob eni h sledi. Zadevo bodo pn- m2znik nič. Socializem pa prezira faktor du-
Tržaško koTesarpko društvo «Ba!kan>> skli- J v pravo luc zdravniki, ki bodo raztele- gevnosti v gospodarskem življenju. Družabni cuje za petek ob 8. uri zvečer važno odborovo 6ili trtlPl° »n dognah ah ,c umrl Milhch narav- prCporod in ozdravljenje bo prineslo šele sejo na katero vabi tudi vse člane netekmo-:ne	ne-	^	[vstajenje etične notranjosti človekove. Pri-
valce.	Odkritje tajne i^raln-'cc v hotelu »Fsrdlnan- znano in neooorečeno pa je krščansko histo-
• ^ .»a ~~	21 f* ■ !	pri Lovca. Zadnje čase je prišlo vitezu rično najsilnejši vir idej ljubezni, požrtvovan
13 SrŽSSiSOSS siVlSSSSIS	"ho.	nahaja nedaleč od me- ja, pravičnosti. Zato teorija krščanskega
»	igralnica, v kateri se zbirajo malone socializma.
Skrivnostna smrt. V pondeljek zjutraj okoli vsak večer neki gospodje in med njimi tudi V debato so posegli stud. art. Čar£o, pre-
zboljšat: svoj strokovni "^oložaj.
Toda že organizacije rokodelcev sred^ njega veka so imele že \-se drugačne ob. like 111 cilje. 1 u sc opaža že vpliv in gospodarskega raz\^oja; stopajo si že na-sproti, organizacije posedujoč h in nepo, sedu oJčih rokodelcev. Na vrsto sicer ni še prišel proletariat, ali srednjeveške
kraljem Aleksandrom. Ta vest je vzbudila med tržaškim prebivalstvom splošen
smeh.
Jcsef Griin. Včeraišaji' »Piccolo della
Sera« poroča^ d?« se bo te dni odpeljal v Ameriko Ceneralisimi's Diaz. Vozil se bo na pomiku »jceef Griin«, katerega ni mogoče izslediti v seznamu prekmor skih parobrodov. mislil brez dvoma* »GiiTsenne Verdi«, co^si della Scrs^ ^iv
Pro^-rn t^ J- ! zm*	feio čudno se mi zai, ca ,e da- bili. Ta stvar se mu je zdela sumljiva. Zato se mu pokretu. Predavatelj je odgovoru, ca je
m^Tter s^u or sfe^n^ne k tlhLin nes.umH+hlŠJl P°fa?T ^^	^ je °dp"avil 2 P«"čnikom stražnikov in z 12 treba Cerkev in njene historične predstavnike
"m4tu a^o eristoin v fik^drid«^ iSSE 3° - ^ ^ ?l H'*} nihce™ed MJllcht^ stražniki pred hotel, kjer so se vsi skrili v ločiti. Sicer pa je za nas glavno, da ima ccr-bV i n -- j * V kik° drugo, obci?.° Jru/mc povedati, kakšno bolezen ,e imel vrtu za drevje. Okoli !. ure je pridrvel avto- kev in vera cdreš Ina sredstva za ozdravljenje iičnet t^T^^-^lv -U?dUF P° -"	da	nenadoISa	Čudne mobil in se ustavil ravno pred vhodom v ho- sodobnega človeStva. V debato je posegel tudi
L A^e/a 20 ^ Uradne url L ^d d	T £ T	Sem Tf^ tej. Iz avtomobila so izstopili trije elegantno prof. Birsa, ki je pohvalil teoreiični interes, ki
ska Asiskega 20, I. Uradne ure so od 9.-12. krat slišala stokanje, ki je prihajalo iz Mil- oblečeni gospodje in ena gospa ter ootrkali na ga dijaštvo kaže za socializem. Vendar r - no-
P « •	" 1 . . - v	.. 'i■ »cnevfža stanovanja.«	i vrata. Kmalu so se vrata odprla. Eno uro 00- stavni prenos kriz in teorij, ki Se iav!l ^ri
Prosimo vse one, ki nimajo časa se praviti - Da bi se prepričal brigadir, aH govori mla- zneie ie oridrvel nred hnte 1 L ^ »vtnmobil z velikih narodih, na naSe domače razmere apri-
1 orističen in zato brez večje aktualnosti in Skušal vrednosti. Pravi, da bi morali na pr. primorski . -	.	,	, toda za- Jugosloveni videti in govoriti o tisti socialni
- man Kmalu potem je pridrvel pred hotel še in ekonomski krizi, ki dejansko v našem na-' tretji avtomobil. Gospodje, ki so bili v avto-^ rodu obstaja. Proučavati bi morali socialno
nnool«^ vamrtct" V	H.fik	. j. V"— ^--------r**6----"V".----ti mob,iIu' boteli ravno izstopiti, ko stopi* sestavnost naše vasi in našega trga. Ugotoviti
^	^ re nal€tel r,.S ^vanju na ana Josipa ki pred nje vitez in jih vpraša, kaj de'ajo tukaj statistično obseg izkoriščanja v domačem v,-
™Z*a1a	Htlt^^lhi ^bozdravmško delo. Bn- ob tem času. Od neznancev ni dob i nobenega leposestvu in v industrijah v mestih. Poiskal
statistično vzroke gospodarskega propada našega kmetijstva. Na taki realni, izkustveni
• I	m 1 , > . , " _ , ' "O ----------I"	'	!----— - znamenje, stražniki in vitez so se podali k bazi se bo moralo nastaviti načrte za povzdi-
SSTa*n"^* aSL!?	v^okko> dru- sobo. kjer leži trnplo, je pustil Josip delo in vratom hotela. Straža je zahtevala vstoo v go kmetijske produkcije, za odpravo kolon-
om	Alli^iiem svoj občni zbor, na spremil brigadirja v rečeno sobo. kjer so stale imenu Dostave. Toda vrata so prišli odoret stva itd. Na ta način moremo ugotoviti kal
katerem so nekateri govormki naglasali, da pri trnplu mati in h«erke. Na prvi mah, ko }e šele pol ure pozneje. Stražniki in vitez Ador- je pri nas socialno bolehnegT Tem realnim
m
PODI. istfk
Rene Tbevenin.
Železni malik
—	Nič si nimate očitati, prijalelf moj — je odgovoril profesor in nadvladal sam sebe s skrajnim naporom. — Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi brez krivde kogarsibodi.
—	Tem več — je rekel Pedro Ibanez — ker ni še vse izgubljeno.
—	Ali še upate? je vprašal Desroches.
—	Kaj? Mari ste opustili svoje načrte?
—	Menite-li, da bi bilo, po prisegi, se možno uresničiti jih? Zahtevali bodo tudi — bodite uverjeni — prisego, da ne pobegnemo, m priseči bomo morali, ali pa umreti!
—	Kar se tiče prisege — je rekel Pedro Ibanez hladno — me ne skrbi.
—	Kaj pravite? — je vskHkml Mavricij Tar-mer presenečeno. — Mari hočete biti p rivo-priseinik.
—	In če bi bil? je rekel Ibanez ponosno.
Mavricij Tarnier je uprl vanj svoj
pogled, naperjen kot bodalo, in ga je vprašal:
—	Kak Človek ste?
Pedro Ibanez
se je zesmejal.
—	Postimo — jc rekel —, riđim, da me ie »Iste vzpoznali. Kak človek da tem? Tolovaj
j— nič drugega. Ali se čudite temu? Še bolj bi[mecf in ki se niso stražili ne iaži, ne zločina, se čudili, če bi vam povedal vso svojo pro- ko je Šlo za zlato!
■slost. Spomnite se, kako je bilo, ko sva sej Govoril je eksaltirano. Krčeviti obraz je za-srečala prvikrat. Mari nisem kridel v vaši iz- dobil strašen izraz. Usta so mu pomagala: tožbi? AH me niste dali zasledovati po poli- zlato, zlato! Roki sti se stiskali, kakor da ju ciji? Nič vam nisem ukradel — to fe rt«. Ali, je potisnil v bajni Zaklad Solnca.
Mavricij Tarnier ga je gledal nepremičen in hladen in rekel mu je enostavno:
— Nisem zahteval od vas tolikih pojasnil. Ne zanima me, kdo ste in kaka je vaša pro
to le zato, ker me ne bi zadovoljilo ničesar, kar ste imeli. Zadovoljil sem se s tem, da sem vam vkradel ključ, s katerim so se mogla odpreti skrivnostna vrata — taji ns t vena pot, ki	_________________
me je mogla dovesti v labirint. In, ali na| rtš fclost Borila sva se skupno. Zarpal sem vam z verujem, da me niste odsodili? Pozneje sem vso iskrenostjo in moja udanost ne more biti vam povedal, kak pohlep me je mučil po ekta manjša v Času nevarnosti. Le rafa vest je m vi bi bdi morali uganiti in ne Zahtevati da- = sodnik o vatih dejanjih. Ja* vam morem reči, nes od mene pojasnila: tolovaj — ponavljam da rns obžaljujem. Kar se tiče vas, prijatelj vam. Tolovaj, ki se je pridružil poštenim, da! moj —- se je obrnil do gospodarja — povzdig-
more laglje zasledovati svoj namen, m ki se'nite svoje srce do upanja: naj se zgodi, kar
Vatn ni nilrnh nA«vJ»AiMtt rasL«*!]	mAIm* ^--* — - - ------— s	_ «	___*!--* — t__A -S
vam ni nikoli popolnoma razkril, ker je potreboval vaše pomoči. Sedaj, ko smo doili semkaj, pustite me. Če mi ne morete pomagati. Morem postopati tudi sam. Blizu sem na tem, da si pridobim tista! Zlata? Zlata! Ali ne slišite, kako zveneča je ta feesetfat Zveneča kol spoCtovane Lorje. Kratka besed*, ah velika tako kakor j nekoliko
beče, je sprejemljivo^ da se reSi vaše in vate hčere življenje. Tu, kakor drugje, se najina medsebojna udanost ne izpremeni. Čeprav sva vjetnika oba. Kajti svećenice Sobica, se v starosti, določeni po zakonu, vračajo rodbinam. In CaHene. Nekoliko let, morda As, trn sdrsiena bosta fcopet.
bogastva, ki jih jaa debim v toke an Id me »a-! Z dmge strani nam je nalotena le tajnost o pravijo mogočnega. Tsknrai sem — tolovaj, ki mesta Solnca m za ves tak* obvesa ni tetka
se ne plaši pred dečmom, tolovaj, ki se podu-žuje krive prisefe, da, krive prisege, kot najboljšega orožja. Krivoprisežen tolovaj ' tok>vap, in kakor so bHi oovojfcv^ki, o rih ste čoli malo popeod, ki som pos ju
sčasoma boste
Tiče se k mene. Mislim, da madijiifi pobegniti UosJU!
—. PHhaMn.
W iz zMiJfiM fBdia
Jakob Vidic, rudniški svetnik, je zagledal hič sveta v Idriji na hšt. 226 13. julija 1861. Njegov I oče Jakcb je b>l rudniški paznik in hiš« nik, ki je umrl 28. 4. 1903., mati Franci« ška, rojena Peflic> umrla 19. 9. 3909. Po končanih ljudskih šolah v Idriji jfc do* vršil gimnazijske študije v Ljubljani leta 1882., na Dunaju je v 4 letih končal ju* risticne studije, a sc še podal na rudar? sko akademijo v Leoben in Pribam in tudi te zvršil 1. 1890. S tem se postavlja za zgled onim,, ki tako hite, da bi prej do kruha prišli, pa skončavajo svoje u* Čenje zadovoljni z malo službo. Tudi Viđicu bt b lo ljubše, ako bi se bil prej ustavil na težavi poti mučnega učenja in bi ne bil dijak do 30. leta svoje starosti. Le malo Slovencev iimamo, ki bi zdelali na unFverzi 2 fakulteti Tako radi oma* gamo in ne pomislimo, da Čim več du* ševnih zakladov si naberemo, toliko več bomo korstsli sebi in dnigim.
Leta 1890. je vstopil Vidic v državno
službo in bil kot eleve nastavlicn v Mo; stu — Briix — na Češkem. L. 1893. je že postal ad unktin I. 1894. šel k revirnemu uradu v Pilzen. L. 1897. je bil voditelj revirnega urada v Pragi. V novembru L ; 1902. je brl poklican v poljedelsko mi* mstrstvo, kjer je postal rudniški svetnik. V marcu 1. 1905. je prišel kot referent in votant k rudniškemu glavarstvu v Pragi.
Bolehal je delj časa. Umrl je 11. marca 1908. v Pragi; zapustil vdovo in 3 nedo* rasle otroke.
_ Hvalili so ga kot strokovnjaka, ki je živel le za svoj poklic, bil zelo vljuden do svo:fh tovarišev in splošno priljub* Ijen pri bratih Cehih. Napravili so mu lep pogreb.
Na Slovenskem ni služil, dočakal ni še 50. leta. Koliko bi bil še lahko storil, ko je po tolik h študijah si pridobil čezdalje več skušnje!
Andrej Albreht
je pozdravil ta svet 18. novembra 1. 1782. na hšt. 176. V mašnika ga je posvetil dne 21. oktobra 1805. pomnožni škof Anto-n Rizzi na podlagi dispenze 13 mesecev
V Trstu, dne 29. septembra 1921.
»EDINOST«
Stran III.
krizam bi se morali naši akademiki posvetiti, Zadružniški gospodarski red je edini pozitivni izhod iz gospodarstva sedanjosti. Dvignil bo konsum in produkcijo, kar je cilj in zdravilo. Takega gospodarskega reda pa ni mogoče ostvariti z dekreti in tudi ne z državnimi. On mora vzrasti iz socialne delavnosti ljudstev samih. Socialistična kritika kapitalizma je nepopolna. Ni še dokazala, da bo socialna kriza kapitalizma in industrijalizma z odpravo zasebne lastnine izginila. Odstotek, ki ga zasebni kapitalist porabi za lastno gospodarstvo, je nemoralen, ali vendar le minimalen v primeri s kapitali, ki ga ljudstva razsipalo na pr. v alkoholu in nikotinu.	^
V	soboto predpoldne se je tečaj nadaljeval s predavanjem prof. Birse o ideji naroda. Narodnostno vprašanje je za primorske Jugoslo-vene najbolj pereče in izredno zanimivo. Primorski narod je namreč prišel v območje stare in bogate italijanske kulture in bo moral proti njej braniti nadredno vrednost lastnih kulturnih ciljev na temelju jugoslovenske narodnosti. Zgodovina narodov je razdeljena na dva dela V prvi dobi je narod in narodnost učinek zgodovinskih in socioloških sil. V drugi dobi nastaja v narodu narodnostno Čustvo kot akcijska energija novega življenja in preporoda. V duše vnos t narodov plane nekako epide-tnično zavest narodnosti in postane izvor in izhodišče kulturnega vstajenja. Nacionalizem je v tem oziru svetovnozgodovinski pojav kot n. pr. renesančno živijensko čustvovanje, ah revolucionarna duševnost narodov po svetovni vojni, ali verski pokreti. V takih razpoloženjih se narodi dvignejo z velikimi etičnimi pogoni. Vidijo v ideji naroda zapopadeno ideologijo celotnega tostranskega življenja. Narodnostna misel postane nositelj življenskih ciljev v telesu enega naroda. Seveda ti cilji ne smejo biti omejeni na telesno vzgojo, na veselice in na rodoljubarske frazeologije. V njej morajo nastopiti najplemenitejše ekonomske, politične in kulturne ideje sodobnega človeštva. Na-cionalnokulluina usmerjenost duševnega življenja narodov je neovrgljivo dejstvo svetovne zgodovine. Notranjost človeškega bitja se ne more formulirati brez prehoda skozi nacionalno življenje. Kultura, ki bi nc bila stvorjena iz enotnega sistema jezikovnih doživljajev, je nonsens. Nacionalna misel druži ljudstva enega jezika na delo za enotne cilje javnega, gospodarskega, socialnega in duhovnega življenja. Apoteozo dela za narod so podali ruski modroslovci pripisujoč slovanskim narodom mesijansko poslanstvo za Človeštvo bodočih stoletij. V slovanskih narodih je neizmerno bogastva, mladosti, zdravja in moralične energije krščanstva.
Pri debati so sodelovali zlasii učitelj Dreko-nja, Grahli in drugi. Učitelj Drekonja je izrazil dvome, da bi ideja naroda bila vrhovnega značaja. Misli, da je nad narodi človeštvo. V tem pomenu razumeva knjige sodobnega kul-turoslovca F. W. Foersterja. Predavatelj mu je odvrnil, da se člcvečanske ideje morajo realizirati v narodih. Samo ti tvorijo realno bivajoča akcijska polja za najgloblje sanje človeškega duha. Take misli se imenujejo človeštvo. Napram komunizmu je debata ugotovila, da je kvečjemu ekonomski, politično upravni in državni ideal. Ostanejo še ideali duševnega, moralnega, religioznega življenja. Politična praksa komunizma hoče na Primorskem udu-šiti interes za kulturne dobrine nacionalnega življenja. V najboljšem slučaju pa bi komunizem zavladal, ko bi Primorci že davno bih raz-narodeni. Sedanja realnost je proti nam. Ako Čakamo na komunistično gospodstvo brez odpornosti iu skrbi za lastni jezik, tedaj narodno propademo, predno doživimo narodno svobodo, ki jo komunizem obeta. Tak je zaključek časovne kalkulacije.
V	soboto popoldne je čiial stud. mr, Josip Pavlin svoja bistra razmišljanja o javnem delovanju dijaštva. Očrtal je zgodovino dijaških gibanj in raznovrstne dijaške programe, začenja z romantiki. Nato ie prešel k sodobnim nalogam primorskega dijaštva. Primorska omladina se mora organizirati v sklenjeno enoto, da se bo medsebojno pospeševala ter da bo kot jako telo mogla nastopati v javnosti. Ako uspemo postavili temelje in spraviti v tek zvezo in gibanje vse^a srednje- m visokošolskega dijaštva na Primorskem, z dijaškimi zbori, z krotki na zavodih, s predavanu, z revijo in publikacijami, tedaj ustvarimo v omladini neusahljivo semenišče ljubezni in dela za narod. Le na ta način zamoremo v narodnem intelektualnem naraščaju vzbuditi ustvarjajfccUi
energij.	.	...	u
Debata Je bila izredno zanimiva in pomembna Prof. Birsa želi, da bi se čimpreje začela izdajati revija primorskega dijaštva če orugace ni mogoče, k var talno ali semestralno. V njej naj si visokošolci popisujejo izkustva in vtise, ki jih prejemajo na Šolah in v velikih kulturnih centrih, v Rimu, v Milanu, na Dunaju, v Pragi, v LJubljani. Tako se b-vdo teoretično popravljali'na prosvetna predavanja, s katerimi bodo morali čimprej med narod.	„ . „ „. ..
Predavanje stud. phil. Nemca -~Ka, je življenje je bilo bolj filozofično zapopadeno. I o naštevanju različnih filozofičnih nazorov je prišel do sklepa, da je življenje posameznica brez zmisla, ako ni urejeno tako, da se čuti napram eni, nadnaravni sili odgovorno. Vseeno je, kako imenujemo to silo, ali Bog, ali Jehova ali Buda. Verstva so med sabo ekvivalentna. Kajti b lo bi nemoralično, ako bi se budist ne mogel zveličati v krščanskem smislu ali kristjan v budistovskem. Ker ;e bilo Še predavanje stud. art Carga na dnevnem
redu, te j* debata o teh abstraktnih in težkih vprašanjih opustila.
Mladi inpulzivni stud. art Cargo Je v nadurnem govoru s sugestivno vernostjo prikazal impresionistični svet Groharjev in Jakopičev. Udeležence »Prosvetnega tečaja« je očaral s prelestjo delovanja za narod in njegovo^ veličino, katera je bila utelešena v delih in življenju navedenih slovenskih upodabljajočih umetnikov.
Sledeča deb&'a. je razčistila pojem impresionizma. S tem je bil program prvega zbora Goriške omladine Izčrpan. Prisotna g. Doktorič in g. dr. Bitežnik sta v vznešenih besedah izrazila udeležencem priznanje za mlado življenje in hotenje, ki se je pred njihovimi očmi porajalo z nevimi in neomadeževanimi ideali. Predsednik je zaključil prosvetni tečaj, zahvaljujoč se vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da se je zbor tako vzorno obnesel in izrekel živo vero, da bodo semena prosvetnega tečaja skoro dozorevala.
Vesti Iz Goriške
Javna varnost in pravica* Iz gor smo prejeli: Najhujše za» vsako državo, mi* slimov je, če zgubi ljudstvo zaupanje v
oblastva in njih pravično postopanje. Ljudje tarnajo, da »ni več pravice«. Ve* ra v pravico se pa je žalibog v naši de« želi strašno omajala, bolj kakor kje drugje. Da je popolnoma brez zaščite pred fašisti in njihovimi' pohodi, temu se je ljudstvo že skoraj privadilo. Sec^j pa ni samo nasproti fašistom brez zažči* te, temveč je tudi pred navadnimi lian* pi brez pomoči s strani oblastev. Če te tatovi okradejo ter greš na OrOŽnisko postajo in naznaniš tatvino, te bodo orožniki izpraSevaft po vseh tvojih po« datkih. Celi rodovnik bos moral našteti, očeta, mater i. t. d. Potem te bodo vpra* šali, ali poznaš tatu. Ce boš to zanikal, _ bodo orožniki' skomignili t rameni in — mirna Bosna. V tein pogledu kaže biti italijanski zakon le prelrberalen. Zakaj če boš tirjal od orožnikov večjo strogost, bodo rekli, da »je italijanski zakon tak*. Če pa boš o tem dvomil, te bodo gnali k sodniku, češ na sodniji se vse godi še »po avstrijsko«; in slednjič bodo rekli, da je vsa zadeva sodnikova stvar ter da nimajo eni s to stvarjo nič opraviti. Tako se ti bo godilo. Toda najbrž so za* koni dobri in pravi, samo izvrševalci za* konGV so preokerni, da se milo izrazimo. Zato pa je postala naša dežela pra* va obljubljena dežela ciganov in vugo^ bundov, saj se jim menda tudi nikjer ta* ko dobx5D ne godi, kakor pri nas. Priha* jajo iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, od vsepovsod. Na cesti med Sv. Lucijo in Idrijo srečuješ zaporedoma take dvo* mlji-ve prikazni, včasih cele gruče, celo cigansko ncJJogo, kakor da bi bilo kako preseljevanje. Toda organi oblastva se za nič ne brigajo in ničesar ne ukrenejo, saj tudi časa nimajo, ker imajo drugega posla čez glavo. Oko pestave mora skrbno paziti, d-a se kje ne pojavijo v kakršnikoli obliki državi nevarne bela, modra in rudeča barva, da se ja ne za* poje kaka »veleizda^jniška« pesem ali da kje ne kuha kaka gospodinja kavo z ju* goslovensko cikorijo. Evo dela še čez gla* vo! Kaj pa ljudje pravzaprav še hočejo? Če hočeš biti v hiši veren prod tatovi, tedaj zabarikadiraj vrata in postavi za slučaj, da se kljub temu pripeti kak ne« prijeten slučaj, drenovko v kot. Noža, daljšega kakor 8 cm ne imej v hiši; če imaš v hiši kako zarjavelo puško, si vre* den smrti. Če dobiš tatu, ga ženi na otož* niško postajo, potem ti ga mogoča vklenejo. Tako delaj pa bo prav.
Naše ljudstvo je zgubilo vse zaupa* nje v oblastva. Ljudje se pTav nič več ne zanašajo, da bodo prijeli funkcionarji
nedoletnosti. Služboval je v Kranju od 1. 1806.—1810. kot župni vikar, potem kot katehet in vodja glavne šole. Odšel na Rako za kaplana, 1. 1813. bil lokalist v Dolenji vasi pri Ribnici, z novim letom l. 1815. nastopil slu/bo župnika v Semi* ču, 1. 1821. pr šel na Vrhniko- za župnika in dekana, 1- 1823. imenovan kanonikom cesarske ustanove v Ljubljani, kjer je vodil tudi župnikove posle. B?1 je konsi* stoiialni svetnik, direktor in izpraševa* lcc pri konkurznih izpitih za župnike. L. 1841. jc povstal prošt novomeški, Sok ski nadzornik, župn k m dekan, vice* direktor ondotne gimnaziie do svoje smrti 20. novembra 1848. Bil je plodovit pisatelj na cerkvenem polju. Za one čase, ko slovern&šina ni bila še tako raz* v ta ter je bilo treba pri exegetični vse* bini iskat? mnogo novih izraaov ali po* Ijubno opisati neznano tvarino, je bilo treba veliko truda, prem sijevanja in studiranja in s tem si je postavil sporni* nek, da še vedno živi po svojih spisih, dasi že nad 70 let krije zemlja njegove telesne ostanke.
CDalitl
čeravno so kemaj ušla nek. zleč. voja* kom. Rekla so: Kaj hočemo, kam naj se obrnemo, komu naj se pritožimo, ko ni več pravice pri nas.
Na drug" strani pa oblastva tirja;o od ljudi, da jih spoštujejo. Ker so pa oblast* va funkcionarji države, zahtevajo tudi od ljudstva, da spoštuje državo. To pa bodo desegla le tedaj, če bodo izvrševala zakon strogo in nepristransko ter ljud* stvo in njegove pravice ščitila. Priznati moramo, da se dobi.;o med organi var* nosti bele vrane, ki jih ljudje ne le spo* štu;cjt5, temveč naravnost ljubijo. 'Višja oblastva naj nam pošljejo dobre in za« nesljlve orožnike, ki nas ne bodo z^ni* čevali, ki ne bodo na eni strani iskali dlake v jajcu, na drugi strani pa pustili, da se bujno razpase največja hudobija in pojde v klas vsaka še tako malovre* dna cvetka. Tedaj se bodo razmere kmalu koren'to izpremenile.
Redni občni zbor tolminskega učiteljskega društva se bo vršil 6. oktobra t. L ob 1% v ljudski šoli pri Sv. Luciji z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev
2	oregledovalcev računov. 5. Volitev norega odbora. 6. Volitev upravnega odbornika Zveze. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi	Odbor,
Iz Baške doline. Kmetijsko bralno društvo na Koritnici namerava z sodelovaniem Narodne Čitalnice na Grahovem prirediti ljudsko veselico in sicer dne 2. oktobra (v nedeljo) ob
3	popoldne v prostorih g. Ivana Fiorjančiča na Koritnicf št v. 24 s sledečim sporedom: 1. Nagovor; 2. Petje: Venček narodnih; 3. Igra: Luknja v namiznem prtu (enodejanka). Igrajo dekleta iz Koritnice; 4. Deklamacija: Gregorčič, Tožba vjetega ptiča; 5. Petje: Mayer: Ptičica gozdna; 6. Igra: Eno uro doktor, burka t enem dejanju, igrajo fantje, Člani Narodne Čitalnice iz Grahovega; 7. Petje: VUlar, Večerna; 8. Igra: Anarhist, burka v dveh dejanjih, igrajo fantje, Člani Kmetijskega bralnega društva na Koritnici; 9. Petje: Par narodnih. Pri petja sodelujejo fantje la deklata iz Grahovega in Koritnice pod vodstven požrtvovalnega pevovodje preč. g. župnika Kokoiarja. Kdor ima Čet se kpcfto, je vabljen, da sm ottfete ta dan.
Vesti is Istre
Iz Dekanov nam poročajo sledeče: »Edinost« je poročala, da je gosp. Pogliato izredni občinski komisar v Dekanih zapustil občinski stol in da smo dobili mesto Pogliata novega izrendega občinskega komisarja v osebi gospoda Benigtti-ja. Res je, osebi sta se menjali. Brez dvoma so poročila, ki sta jih prinesla »Edinost« in »Lavoratore Socialista« o gospodu Pogliatu veliko pripomogla k temu, da se je deželni komisariat odločil, nam poslati drugega moža, ki ni »bambino^ (»Lavoratorc Soc.i>) Ni se nam pa izpolnila želja, da bi deželni komisar, senator Chersich imenoval za našega občinskega načelnika moža iz nase srede, moža naše krvi. ki bi bil naše gore list, ki pozna naše boli in potrebe. Sedanji komisar gosp. Benigni ni otrok (bambino), negole, 63 letni vpokojeni bivši avstrijski kancelist v Kopru in v Motovunu {tedaj največji avstrija-kant), ki je moral iti pred časom v pokoj. V zadnjem času pa je bil najhujši glavar fašistov koperskega okraja. Kaže se nam pa s svojo, prirojeno mu zvijačo, kakor da ni faSistovsklh misli. Toda vkljub njegovi okrožnici, ki nam jo je poslal o priliki svojega nastopa službe, se nočemo udati prevelikim pričakovanjem. Počakati hočemo, saj se bo že na prvi seji občinskega odbora razodelo, ali je voljan naš novi komisar, občevati z nami v slovenskem ali hrvatskem jeziku, ki ju oba zna, ali ne. Da ne bomo imeli povoda, nastopati proti njemu, kakor smo nastopali proti njegovemu predniku, in da se ne bomo pečali z njegovo preteklostjo, opozarjamo gospoda tem potom, naj obču*.. s strankami v uradu slovenski, ker je v naši obširni občini edino le ena družina italijanskega pokolenja. Pri sestavi občinskega volilnega imenika naj pazi ,da ne bo nepotrebnih reklamacij*; naj tega imenika ne sestavi tako, kakor je sestavil njegov prednik gosp. Poglieto imenik državnih volitev. Gospod Pogliato je namreč izpustil v volilnem imeniku Čez 500 volilcev v naši občini. Kljub temu, da so bile reklamacije pravočasno vložene, ni dobilo čez 300 naših ljudi izkaznice. Pa kaj, tudi če bi se bile vse reklamacije pravilno rešile, bi volilci vendar ne bili mogli izraziti svoje volje. To jim je zabrauil orožniški maršal Azzara navzlic strogemu ukazu Giolittije-ve vlade, da se mora volilna svoboda strogo ščititi. Da zapreci volitev, je navedeni maršal trgal našim volilcem glasovnice z lipovo vejico iz rok. S pomočjo fašistov je maršalu Azzori uspelo, da je z oboroženo silo preprečil večini volilcev, da bi oddali svoje glasove. Tako je bilo oddanih komaj 10% glasov. Tedanji gosp. komisar Pogliato pa je početje maršala in fašistov mirno gledal. Toda danes, ko je šla Giolittijeva vlada v pokoj, bi bilo dobro, da bi sedanja nova Bonomijeva vlada poslala v pokoj tudi omenjenega orožniškega fukciona-rja, ker gospodu Azzari je deveta briga, lovrti razbojnike,.on ima samo eno skrb: kako bi nas pripravil do tega, da bi se izneverili svojemu jeziku in svojemu narodu. Ta mož ima pogum poročati, da med nami ni moža, ki bi bil sposoben za občinskega komisarja. (No, Če je za to sposoben Ivan Kozlovič, reete Coslo-vich z Loparja za komisarja v Marezigah, mož, ki ne zna pravilno zapisati niti svojega imena, potem se bo končno našel tudi med nami mož, ki je sposoben za ta posel).
Gospod Azzara ima bujno fantazijo. Zanj se pojavi nevarnost za državo že tedaj, če Den-kančani zapojejo po svoje, kakor vsaka ptica svojo kroži. Mož se boji, da bo 1500 prebivalcev Dekanov s svojim govorjenjem in petjem poslovenilo 40 miljonov italijanskih državlja-
(do Janeza) in strastjo do grude. (Zavrtnikovi trije grunti!) ne more prav dati izraza svojemu čustvu: obema bi rada ustregla. Končno zmaga ljubezen do Janeza (zadnje besede!)
Janez je težek in precej dolge samogo-vore (zlasti v 3. dejanju) pogodil izvrstno. Obup mu je izvabil silno izrazite kretnje. Tu leži brezdvomno največja moč igralca.
Ostro nasprotje pohlevnega in poštenega Janeza je ošabni Gašper. Tej ne lahki vlogi jc bil igralec kes popolnoma.
Vsi ti igralci mislim da so že davno prestopili meje navadnega diletantizma.
Druge vloge so manjše in lažje. Izvršene so bile dobro. Sajetov Jure je igral najbolje. Kazi le to, da se igralci teh vlog —- G r o z -d e k je mogoče edina izjema — niso držali pravil Izgovorjave prof. drja Breznika. Naj bi vendar že izginila ta šolska izgovorjava, ki je le zato tukaj, da se otroci navadijo pravopisa. Kakor za Nemce «Biihnenaussprache», naj bo za nas merodajna izgovorjava ljubljanskega odra.
Eržen, Jež, Gaber dobri; Le izgovar-java !
Boljšega vtisa bi ne mogli odnesti kakor smo ga. Vtis so večale tudi krasne kulise. V prihodnje se bodo gg. potrudili za pravilno izgovorjavo in rešili tako časno svojo nalogo. Zadostili bodo s tem vsem zahtevam ljudskega odra.	Z. V.
Šport
nov.
Višja oblastva pa niso videti da bi bila voljna, premestiti na splošno željo nas vseh, ki smo brez izjeme lojalni državljani, tega maršala. Poslala bi ga sploh lahko v pokoj, če bi se bila kaj naučila iz papeževega pisma.
Neutajno dejstvo je, da nobeno človeško bitje ne more -kljubovati vesoljni naravi, torej tudi fašisti ne. Slovenci in Hrvati občine Dekanov smo neizmerno hvaležni svojemu papežu Benediktu XV. za poslano pismo.
Če bi gospod Azzara vršil svoj poklic kot orožnik, da bi nadziral vsakega tujca, ki pride z glavne ceste v našo vas, gotovo ne bi lopovi oropali pri belem dnevu pokojnega župana Josipa Picego. Neznani roparji so vdrli v njegovo hišo ter mu grozili z revolverji v rokah, da jim mora odpreti svojo blagajno in ono dekanske hranilnice in posojilnice kakor tudi vse predale. Nato so mu odnesli ves gotov denar aer zlatenino in srbrnino. Ubogemu možu je šla stvar tako k srcu, da je prerano umrl. Napad se je zvršil takole: Prve dni t. m. so se pripeljali v Dekane z avtomobilom tri gospodje v gostilno Ivana Grižona in ko je bilo poldne, so šli k omenjenemu Picegu, katerega so dobili pri obedu v družbi svojega brata in hlaoca. Tedaj so vsem trem hkratu nastavili samokrese na prsa in zažugali, da jih takoj ubijejo, ako se samo zganejo ali kličejo na pomoč. Eden od trojice je takoj od znotraj zaprl glavna vrata in vse poline od oken. Potem so zvezali hlapcu in bratu gospodarja roke na hrbtu in Picego s samokresi v rokah prisilili, da je odprl blagajno in vse predale. Vzeli so vse, kar so našli. Gosp. Azzari, so roparji zbežali. Morda jih pa gosp. Azzara ni hotel zasledovati misleč, da so fašisti.
Vsled tega groznega doživljaja je moral Pi-cega, kakor snio že rekli, v prerani grob. Z njim in s pokojnim deželnim poslancem Valen-tičem sta šla od nas dva vrla moža, po katerih nam je vsem iz srca žal. Lahka jima bodi domača zemlja I	Občinar.
Vesti iz Notranjske
Poitofu. Priobčiti hočem svoje mnenje glede vprizoritve «Divjega lovca« v Postojni.
Precej mogočno je zasnoval Finžgar dejanje v «Divjem lovcu*- Odigrava se pred našimi očmi dvoje snovi, ki si pa droga drugi nasprotujeta. V glavnem giba vse dejanje stremljenje po bogastvu — tipična' lastnost gorenjskega kmeta Zavrtnika. Janezovo dejanje je le v toliko potrebno, da Se značaj Zavrtnika čim ostreje oriše. ... . ,
Najtežja vloga je torej vsekakor Zavrtniko-va: tragična osebnost, kakor tragična oseba kralja Le ara pri Shakespeare ju. Oba vzameta nase neizpeljivo, po njih mnenju pa seveda popolnoma enostavno nalogo, ki jima prinese nesrečo, ker jc M morata »vršiti: Zavrtnik znori (Lear tudi). Kljub temu pa vzbuja tudi Zavrtnikova nesreča sočutje. Junak sam se namreč svoj« tragične krivd« a« zaveda.
Igralec je tako dosledno in dobro pogodil svojo nalogo, da smo doiivljali sami nesrečo junaka.
Nisem pa •« videl, da bi kdo Tončka pogodil tako dobro, kot ga je igralec ravno v tej igri. Tonček je pravsaprav k tato v igri, da pov« vsakomur (Zavrtniku, Lisjakovemu Gašperju, Mm itd.) resnico v brk.
Majda fe aeleItafeka v tvofi a« tov** več 1ahk» AiL vW>t mU ltebataUo
Vanderlip o gospodarski krizi. Znani seve-roameriški finančnik, Frank Vanderlip je v razgovoru z nekim časnikarjem izrazil o svetovni krizi sledeče misli:
Svetovne rezerve živeža se nahajajo v veliki nevarnosti. 2ive2a je sicer mnogo, vendar je zelo težavno ga razdeljevati. Namesto da bi bilo uveljavljcnje versailleske pogodbe zbolj-Šalo položaj, ga je nasprotno še shujšalo.
Naraščanje svetovnega prebivalstva znaša 17. miljonov duš na leto in v sami Evropi sc nahaja okoli 100 rhiljenov ljudij, za katere ne za-dostuje hrana, ki se prideluje v dotičnih de-želah.
Versaillesko pogobdo bo treba spremeniti, da se čim prej omogoči vzpostavljenje mednarodnih trgovskih zvez, in sicer jo bo treba spremeniti na način, da poravnanje nemške vojen odškodnine ne bo škodovalo industriji drugih dežel.
Konkurenca nemške industrije se že začenja čutiti na svetovnem trgu in predvsem v južni Ameriki, kjer izpodrivajo izdelki nemške industrije vsled svojih nizkih cen angleško in severoameriško industrijo.
Izjavljam odkrito — je zaključil Vanderlip, — da ne vem, na kakšen način bi se dalo stalno rešiti teško vprašanje o poravnanju nemške odškodnine, ker ako Nemci plačujejo s trgovskim blagom — in drugih plačilnih sredstev nimajo —, uničujejo s svojimi nizkimi cenami industrijo onih držav, ki so njih upniki, na drugi* strani pa je vendar neobhodno potrebno, da Nemci plačajo!«
Zakaj je neobhodno potrebno, da Nemci plačajo, Vanderlip ni povedal, vsled česar si dovoljujemo spopolniti s svoje strani njega izvajanja: Treba je, da Nemci plačajo, ker so kapitalisti zmagovitih držav posodili svoje miljarde za zmago; te miljarde jim mora nekdo povrniti. Zmagovalci jih ne bodo vračali, torej jih morajo Nemci. Če, pa hočejo Nemci plačati, morajo delati; zato morajo tudi nemški delavci delati, & njih gospodarji zaslužijo in plačajo dolg gos^» darjem onih aelavcev, ki so zmagali. Čim več morajo nemški kapitalisti plačati, temveč morajo nemški delavci delati in čim več del#«< nemški delavci, tem manj dela ostaja za delav. ce zmagovitih držav, vsled česar raste v zmagovitih držvah brezposelnost.
Zmagovite države so zašle v zagato, iz katere — kakor odkrito priznava Vanderlip — ne znajo najti izhoda.
Trgovski promet med Rusijo in drugimi državami. Kakor pišemo na drugem mestu, se trgovske zveze med Rusijo in kapitalističnimi državami naglo razvijajo. V spisku držav, ki sc izvažale tekom letošnjega prvega polletja blago v Rusijo, Čitamo imena 17 evropsikb, azijskih in ameriških držav; med temi je tudi naj-odlcčnejša politična nasprotnica sedanje sovjetske Rusije, Francija; le ftalijc ni m?d njimi. To priča o precejšnji nerodnosti. Med državami, ki izvažajo v Rusijo, ni tudi Jugoslavije. Da med državami, ki izvažajo v Rusijo, ni Jugoslavije, temu se ne smemo čudili. Jugoslavija se je namreč komaj porodila in ne vstopila v tekmovanje na svetovnem tr£u s starimi in gospodarsko razvitimi državami.
Ruska naroČila na Švedskem. Sovjetska vlada je naročila na Švedskem 1000 lokomotiv, ki se morajo izdelati za- Rusijo v štirih letih.
Katastrofalen padec romunske valute. Iz
Pariza javljajo, da romunski le ji tamkaj strašno padajo. Krivdo padanja vali francosko časopisje na nesposobnost romunskega finančnega ministra Titulescuja in organizatorjev prometa ter na slabo gospodarstvo z žitom. V resnici pa povzročajo padanje romunskega leja v prvi vrsti iste tajne sile kot v drugii državah s slabimi valutami.
Izvoz tkanin iz Poljske. Trgovci iz Romunske so došli v Lodz in nabavili v tamošnjih tvornicah tekstilnega blaga za več kakor 15 miljonov poljskih mark. To se smatra za po-četek stalnih trgovskih zvez med Poljsko ir Romunsko.
Borba za surovine. V Zvezi narodov se vodi silna borba za surovine, kakor so premog, železne rude itd. Na čelu onih, ki zahtevajo, naj bi se surovine primerno razdeljevale med države, ki jih potrebujejo, stoje zastopniki Italije, katera sama ne poseduje surovin; Angleži pa trde, da mora imeti vsaka država neomejeno pravico razpolagati s svojimi lastnimi surovinami. Stališče Anglije je seveda tudi popolnoma umijivo, ker ima doma vse surovine in noče dovoliti, da bi sc kdo drugi meša! v njeno gospodarstvo.
Vprašanje razde!itve donavskega ladijskega parka. 22. avgusta t. 1. se je vršila konferenca zastepnikov interesiranih brodarskih družb in zastopnikov nasledstvenih držav pod predsedstvom ladijskega arbitra Hynesa. Predmet živahne debate je bila ladja Das eiserne Tor«, brez katere je vožnja skozi rečno ožino Železna vrata nemogoča. Ladjo zahtevata za sebe Jugoslavija in Rumunija, a tudi ogrski zastopnik je izjavil podobno željo, tako da začasno ni prišlo do nikakega sklepa. Ravnotako je ostalo neodločeno vprašanje ladijskih cen. Brodarske družbe zahtevajo plačila, odgovarjajoča sedanjim cenam ladij, dočim hoče Cehoslovaška plačati samo nakupno ceno ladij. Izplačilo se bo izvršilo bržkone v Švicarskih frankih. Ravnotako se doslej še ni rešilo vprašanje ogrskih donavskih paroplovnih družb Tozadevni sklep se odloči v Parizu in se pismeno sporoči strankam. Škodo vsled odstopiv-ših ladij naj po mnenju arbitra ne trpijo dr *:-be, temveč država. Brodarske družbe zahtevajo od Ogrske 4 do 5 miljard.
Pomanjkanje žita v Bolgarski. >Zmljedelsko Zname« piše, da vlada v Sofiji pomanjkanje žita in moke in da obstaja nevarnost lakote. Ministrski svet je sklenil, rekvirirati vse žito onim trgovcem, k iimajo žita več kot za ene leto.
Gospodarski položaj v Romuniji. Uprava romunskega finančnega ministrstva poroča, da se davki za tekoče finančno leto redno volačujejo. Državne blagajne imajo prebitek kljub slabim zadnjim žetvam v Romuniji.
Vzorčni seirenj v Bruslju, se bo vršil od 3. do 19. aprila 1922.
Prva zasebna banka v Rusiji. Zveza ukra* jinskih konsumnih društev je ustanovila v Harkovu prvo zasebno banko v Rusiji.
Stanj« bank na Poljskem. 1. januarja t. 1. "Je bilo na Poljskem 55 velikih bank, ki so imele 208 podružnic. Delniška glavnica vseh teh bank je znašala 2.034,950.515 poljskih mark in njihove reserve 714,791.182 poljskih mark. Tekom tega leta se bo glavnica večine teh bank povečala skupaj do 4.195.000.000 poljskih mark. Leta 1920. je bilo na Poljskem ustanovljeno 18 novih bančnih delniških dru*b z glavnico 436,505.000 poljskih mark. Od teh pripada 13 družb prejšnji Ruski-Poljski, štiri nove banke prejšnji Avstrijski Poljski.
Kroienfe bankovcev ▼ Nemčiji znaša po iz-Slaka ietav tobaka v Grčiji. Letošnja žetev lVazu nemške državne bank« od i t. m. tobaka v Grčiji je za 50 odstotkov slabša od 80.727.526.000 mark proti 61.121,344.000 mar-
«Tržaško kolesarsko društvo Balkan» v Trstu bo priredilo v nedeljo, 2. oktobra 1921, veliko kolesarsko cestno dirko za «Primorsko prvenstvo leta 5921.» na črti: Opčine-Prosek-Štivan pri Devinu-Miren-Vogrsko- Kronberg-Solkan- Kanal-Gorica (periferija)- Ajdovšči-na-Razdrto- Senožeče- Štorje-Opčine; dalje hitro hojo na progi Opčine-Prosek-Opčine ter hitri tek na 100 m. Dirka bo vsled obsežnosti kakor tudi vsled določenih nagrad, katerih skupna vrednost doseza lepo svoto 2000 lir, in obljubljenih posebnih daril največja in najvažnejša, ne samo v tekočem letu, ampak sploh v povojni dobi. Upati je tedaj,, da bo tudi odziv primeren, športna društva in klube prosimo, da svojim članom priporočajo udele-žiiev toliko pri kolesarski dirki kolikor pri hitri hoji in hitrem teku. Prijave je pošiljati do sobote, 1. oktobra t. L ali na predsednika g. A. Podbrščka (ulica Torre bianca 39, I) ali pa na tajnika g. Kovačiča D. (ulica Pierluigi da Palestrina št. 4, 1.) opremljene z vlogo 10 lir ter z vsemi podatki poleg društvenega potrdila, da je priglašeni tekmovalec učlanjen. V naslednjem podamo nekoliko podatkov o dirki: Dirka se bo vršila pri vsakem vremenu, in sicer / dveb skupinah, dirkačih-diletantih in turistih. V skupino dirkačev se lahko vsakdo vpiše, ki je član kakega društva, ki je priglasilo svoj pristop in sodelovanje pri Zvezi. Za vpis v skupino turistov pa je potrebno poleg navedenega še, ali da priglašenec ni še nikdar dirkal ali°pa, če je že dirkal, da ima težko, za pravo dirko neuporabno kolo. Start turistov bo točno ob 7. uri zjutraj, dirkačev pa ob 7. uri in poL Dirkačem bo dovoljena menjava koles, medtem ko turistom to ne bo dovoljeno in se bodo vsled tega kolesa turistov punci-rala. Skupno število nagrad za dirkače bo 7 svetinj, od katerih 2 zlati; za turiste 3, od katerih prva zlata. Poleg tega bo dobil prvak spominsko ploščico iz brona s primernim napisom. Sedmo darilo pa je določeno najmlajšemu kolesarju, došlemu v maksimalnem času. Omenjeno bodi tudi, da si kolesarji ne bodo smeli rezati poti in si sploh medsebojno škodovati, ker kdor bi to storil, bo brezpogojno skvalificiran. Kontrole s podpisom bodo v Kanalu, v Gorici in Razdrtem. V Gorici bo postavljena tudi okrepčevalnica, kjer se bo vsakemu nevtraliziralo 5 minut. Reklamacije bo treba izročiti najkasneje pol ure po dohodu na cilj v roke za to določenega sodnika, in sicer pismene in opremljene z vlogo 10 lir. Hitra hoja se bo vršila po Balestrieri-jevi metodi. Nagrade bodo velika pozlačena, velika srebrna in srednja srebrna svetinja. Za hitri tek na 100 m bodo enake nagrade, kakor za hitro hojo. Ponovno prosimo društva in njih članstvo, da pošljejo prijave, opremljene z vlegami čim prej, da tako olajšamo odboru delo.
Književnost in umsinost
Publikacije »Goriške matice«. »Goriška matica« v Gorici izda za leto 1922. te-le knjige: 1. »Koledar« za L 1922. (Bogato ilustriran z mnogimi slikami naših kulturnih in političnih delavcev.) Naslovno stran »Koledarja« (kakor tudi naslednjim knjigam) je narisal nc.š rojak-umetnik A. A. Bucik. — 2. Dr. Al. Remec: »Naši ljudje«. (Zabavna knjižica, II. zv.) V * vrniva tvarina je skrita v teh povestih, ki so vzete iz življenja našega ljudstva na Vipavskem, deloma tudi v Trstu. — 3. Dr. Joža Lovrenač: »Gorske pravljice« (S slikami.) Pravljice so vzete iz ljudskega pripovedovanja v Kobariškem kotu. — Cena vsem trem knjigam je 5 L. (Kdcr želi »Koledar« trdo vezan doda še 2 L.) — Poverjeništvo »Goriške matice« za mesto je v ul. S. Francesco A. št. 20 I. V tem tednu se sprejemajo naročila, oz. naročnino: danes v četrtek in soboto od 17.—18., v nedeljo pa od 11.—12..
Pomorska zveza Trst s Odesa. Za* stopnik italijanske vlade dr. Boggiano * Pico, ki. potuje v Moskvo, je v Rigi go* voril z dopisnikom lista »Echo de Pariš«. Dr. Boggiano * Pico jc izjavil, da je po« oblaščen skleniti, s sovjetsko vlado tr* govski dogovor, čigar osnovne črte so določile že v Rimu z ruskim odposlan* stvom. Gre za to, da se zopet ustanovi pomorska parobrodna zveza med Tr* stom in Odeso. Mnogo nemških tvrdk je baje obljubilo, da se bodo posluževale te zveze za svoj izvoz na Rusko. V Ita^ liji je nakupljenih že za 25 miljonov lir blaga, katero bo ruska vlada plačala de* loma £ premogom in nafto.
Italijanska vlada odpošlje na Rusko 25 železniških strojev in vozove za pre* vos nafte. Kakih 500.000 italijanskih de* lavcev in tehnikov, kri so pred vojno de* lali v Ameriki, kamor se sedaj radi za« prek, ki se tam delajo izseljencem, ne morejo vrniti, odpotuje v Rusijo. ItaL:* janska vlada odpošlje na Ruško 1000 ton zdravil. Boggiano meni, da se Ita* liji odpira v Rusiji obširno polje gospo« darskega delovanja.
lanske.
I kam do preitaiem iskazu.
Stran IV.
»EDINOST«
V Trstu, dne 29. septembra 1921.
Zadružni kongres ▼ Ljubljani. Glavni Zadružni Savez (G. Z. S.) v Belgradu. ki je generalna zveza 12 zadružnih zvez v Jugoslaviji, ima 29. in 30. septembra v Ljubljani sejo u-pravnega odbora in drugo redno glavno skupščino. Zajedno z glavno skupščino se vrSi tudi zadružni kongres, ki je to pot v Ljubljani, do-čim je bil prvi v Belgradu, drugi v Zagrebu.
Dne 29. septembra ob 9. uri dopoldne je seja upravnega sveodbora G. Z. S., popoldne ob 3. uri pa se začne delo v sekcijah za pripravo resolucij za glavno skupščino odnosno za kongres.
Dne 30. sept. ob 10. uri dopoldne je potem glavna skupščina G. Z. S. in zadružni kongres v Akademskem domu poleg hotela Union. Po svršetku običajnega dnevnega reda glavne skupščine popoldne ob 3. uri se skupščina in kongres nadaljujeta in bo na popoldanskem zborovanju nekaj za zadružništvo zelo važnih predavanj: 1. Miloš Štibler, šef kabineta v ministrstvu za poljedelstvo, predava o pravnem in gospodarskem položaju pokrajin kot temelju prehodnih odredb za skupni enotni zadružni zakon.
2.	Predsednik Glavnega Saveza srpskih zemljoradničkih zadruga Mihajlo Avramović predava o poljedelskem kreditu.
3.	Tajnik zadružne zveze v Ljubljani Anton Kralj predava o varčevanju malega človeka in o oblikah varčevanja.
4.	Predavanje o kulturi je poverjeno trem gospodom: Mihajlu Avramoviču, Stjepanu Ju-riču in Janku Lesničarju.	# ,
Vezan promet z devicami in valutami in nov carinski tarif v Jugoslaviji. Ministrski svet je odpravil svobodno trgovino z devizami in valutami. Dne 1. oktobra izide nov pravilnik, na podlagi katerega bo imela ves monopol za promet z devizami in valutami v rokah Narodna banka. Izmed drugih bank bodo smele trgovati z devizami in valutami samo večje banke, to je one, ki imajo nad 12 miljonov kron delniškega kapitala. Kakšno bo razmerje med deviznim prometom teh bank in pa Narodne banke, iz dosedanjih poročil še ni
jasno.	.
Uvoz tujih valut in deviz je neomejen. Izvažati se ne sme dinarska valuta, zlato in srebro. Tuje valute in devize le v protivrednosti do 3000 francoskih frankov.
Istočasno z novo dev. odredbo se bo določil tudi nov carinski tarif, kar je bilo nujno potrebno. Izvozni tarif bi bil v glavnem sledeči: Za 100 kg pšenice 20 din., za 100 kg ovsa in ječmena 10 din., 100 kg sena 5 din., 100 kg opija 500 din., za belgijske preko 3 leta stare konje in kobile 250 din. Kontingent izvoza konj določa vlada. Uvoz zaklanih konj je prost. Za žive ovce in koze 30 din., za koze 20 din. na glavo. Za očiščene zaklane ovce, koze in ovne per 100 kg 50 din. Istotako je to kontingentirano. Za govedo 120 din. za 300 kg. Za IGO kg sverega mesa 60 din. 2ive svinje, do 50 kg težke, so carine proste, preko 50 kg težke 150 din. — Goveje kože 400 din., telečje 700 din., ovčje 300 din., jagnjetine 20U din., les je carine prost. — Samo za bukove
prage se plača 10 din. carine.
• . •
TR2NE CENE.
Trst, dne 23. septembra 1921.
Krompir .-»••••••.».*•>• -80 —•
olavnato zelje •••■•■•••••n • ~
Paradižniki .............n —
ftadič .................. 2.20
.......................—1 BU
Čebula . . Citrone • . Jajca . • •
.--80 —
n —-20 —.40 „ -.65 -.70
Sadje:
Breskve H uške Ffce 3rozdje Jabolka
• . •
3.=
4.—
3.20 1 6 ' 2.40 • 80
borzna ooroiiia.
Tečajb
Trst, dne 28. septembra 1921.
Jadranska ...................l^O
Co^ulich ...............
Dal atia ........••••••.
C'er iimich
Libm Triestina ,*••*■*••»•< 1 loyd	**••••■•••••••«
t us-ino . • *••..•..«...•«
J' i rti Krficli
C. eania . ,.#••••••••••••«
tre it,uda ,,,«•*•••••••••<
Tri p ovich • ••*•.......««<
An pelea .......*•••••••<
Cement Dalmrtia............
Cement Spalato • •••..••••»« Taja valuta na tržaiken trgu;
Sv-triJsVo nem5kc krone . češkoslovaške krone . • dinarji
lcjl......... •
n arke ..«..«.. dolaiji	......
irancoski frmki . • • • tvicir.ski franki . . • • ani;ie<k lunti i>ar»irnati . angifS' i funti, zlati . . r.apolecnl ......
. . . «
. • . •
* . < • •
. 1.--
. 25.25 . 44 50-. 19 — . 19.— . 24.— . 173.— . 419 — . 91.— . 112.— . 91-
341 . 215 . l-»O0 . 498 . 137«' . 70* . 162 . 255 . 345 . 310 . «15 . 322 . 260
-	l.lu
-	20 70
-	46.50
-	20.
- 20 —
-	24.:0 -173 50 423. -
-	91.50 -115 —
-	91.50
Porazdelitev spolov po volni
Dolga doba vojne in veliki prevrati so prinesli skoro v vse države sveta popoln no gospodarsko in socialno" razsulo. Voj* na pa je prinesla- še neko drugo posledic uo. Spremenila je številno razmerje med možkim in ženskim spolom. Za* nesljive in popolne statistike seveda še nimamo v tem pogledu. Prevelike teža* ve se postavljajo na pot sestavi take statistike.
Vendar se je lotil takega poizkusa znani londonski svetovni Hst »Times«. Mislimo, da bo ustreženo našim e tate« Ijem, te posnamemo nekoliko podatkov iz statistike londonskega lista.
Celokupno prebivalstvo zemlje šteje okroglo 1600 milijonov duš. Pred deset* letjem je bilo med prebivalstvom vsega sveta okroglo 260.000 več možkih nego
^SlE^flKESHMEZI!
žensk. V Evropi pa — izvzemši balkan* ske države in Luksemburg — je bilo več ženskih prebivalcev. V Rusiji (ev* ropski in azijatski — je ta ženska veči* na iznašala okoli dva in pol milijona, v Angliji 1.3 milijona, v Nemčiji 800.000, v Franciji 600.000 itd. Skupno je bilo v Evropi okroglo 4 milijone več žensk, nego možkih. Le v omenjenem Luksem? burgu in v balkanskih državah je bilo okroglo 20.600 možkih več nego žensk. V Tur1« j i s 45 milijoni prebivalstva je bilo okoli 8 milijonov več žensk nego možkih.
V	Ameriki je bilo okoli 4 milijone več možkih prebivalcev, nego žensk. V Aziji 9 milijonov več. Pri tem moramo omeniti, da se je v Aziji izvršilo t > ste* tje le čez 400 miljonov ljudi. Torej je ostala polovica prebivalstva! izven sta* tistike. V Aziji seveda ni b:lo tako lah* ko izvesti te cenitve, ker niso došle iz vseh dežel natančne številke.
V	Afriki je izkazalo štetje, ki se je iz* vedlo med 17 milijoni prebivalcev, torej le med malim odlomkom skupnega pre* bivalstva več možkih kakor žensk. ^ To velia v manjši meri za Egipt, v večji za južno Afriko.
Vsled voine se je Številna premoč žensk — kakor je bila pred vojno — vsaj podvojila. Na. drugi strani pa je pretež* no število možkih v balkanskih državah radi vojne skoro povsem izginilo, tako da so danes v Evrop1. ženski prebivalci na celi črti v pretežnem številu. Raču* nati se more, da je bilo pred desetimi leti med belimi plemeni za 4 milijone več žensk na 600 milijonov prebivalstva. Ta večina se je danes podvojila ali celo potrojilaL V Evropii živi torej nad 10 mi* lijonov več žensk nego možkih. To na* raščanje žensk se utegne zopet ublažiti v kakih 20 letih, če ne nastanejo zopet novi vojni dogodki.
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc preminul danes ob 2. uri popoldne po kratki bolezni naš nad vse ljubljeni sinček, brat, vnuk. nečak
LEPO
DANILO
v dr»bi 10 mesccev.
Pogreb se je vrSil v sredo, 28. t ni, ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na domčc pokopališče. SEŽANA, 27. septembra 1921.
Josip in Antonij* Rebec, starši. Ljubo, brat. Doria Arhangel, boter, In ostali sorodniki-
Brez posebnega obvestila	791

MALI OGLASI
V LJUBLJANI ie na prodaj več hii z vrtom. Pojasnila daje Malis, Rebro llt Ljubljana.
1792
ŠIVALNI stroji «Singer»« prvotni* zajamčeni, se prodajajo na obroka. Kupujejo se stari Šivalni stroji in spremajo se vsa popravila. Pegan, Coroneo 1.	1795
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da tem poleg delavnice odprla tudi salon za isgo»nvljene umske obleke In letne plaile ter raznovrstne ob* leke. Priporočam se za ebilea obisk. A. Mer* molja Rietfer, alka Commardala 3.	386
ZLATO in n-ebrae krone plačam več kol drugi kupci Albert Povh, ursr. Manioi 46 (v bližini drvenega trga).	44
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, al. XXX. Ottobre 14. 137
UBJRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. vi a Coroneo 1« V. nad.
Krasne posestvo pri Cellu na prodal,
lepa lega, krasen razgled, 11 oralov vinograda, travaUd, »silnan—ilr, vila i 7 sobami, poslopje, živ la mrtev inventar, pohištvo, za L lSUNi Nadalje hotel a 39 sobami, restavracija, gostilne, trgovine, odio, liltjilri posestva, vela pasti Iva, hiša, vile itd. Karo! Branik, Celje, uL Dolgopolje štev. 3, Slovenija-Jugoslavija.	73»
POZOR! Srebrne krone In đato najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. Via! Madonnina 10, I.	38
Velika partUa
steklenih Sip,
različne velikosti na drobno a i debelo
V se proda
Preprodajalci, stavbeniki, mizarji in steklarji dobijo popust Ponudbe nasloviti na zalogo Šip Trst, Plavža Oberdan Št. 3. 179 (Hiša Hotel Europa)
Proda se
blizu kolodvora, v sredini mesta, dv nadstropna, z 9 stanovanji, električna napeljava.
759 Naslov pri upravništvu.
UMETNE ZOBE, razbito in celo zobovje, in, stare ure kupujem samo še štiri dni ter; plačam dobro. Via Mazzini 47, II. 1799;
INTELIGENTEN uradnik, mlajša moč, išče nameščenja. Perfekten v slovenščini in nemščini, govori italijanščino; Ponudbe pod »Zmožen * na upravništvo.	179S
HIŠA s posestvom v zelo lepi legi, se proda i po nizki ceni. Podbreže 4 pri Sežani. 1796
KOLO trpežno, se proda po ugodni ceni. Na ogled Molino a vento 5, trgovina jestvin.
1797
KROJACNICA Vekoslav Terzo, ulica Fonde-ria 4, se priporoča tržaški mladini. Izdeluje najmodernejše obleke današnje angleške mode.	1728
KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad.	1658.
v Trstu
resisfcrovana zadr, z neomejenim jamstvom
Ulica Plzr Lnigi da tolutrlna it 4.1.
sprejema hranilne vlose
od L 1 dalje. *
Navadne vloge obrestuje po
4 \\
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hr nilne puŠice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Doje posojila
po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na sastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj In praznikov od 8 do 1.
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
Trst, Piazza Garibaldi št 2
(prej Barricra)
I
Naročaite in Sirite „EDINOST"
Na prodal:
pekarna, gostilna, sodavodnica, 14 oralov zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine v m stu in okolici. Krasna vila s pohištvom« Celju. Upa kmetijska posestva vsake vrste, velepoststva, grajščine, vinogradska p se-vtva, mlin, žage, hi<e in vile. — Poja nila daje Karol Breznik, CeTje, ul. Polgopolje 3 Slovenija - Jugosl vija.
Usodna prilika
Radi selitve se proda:
parna žaga z mlinom, okoli 1000 m" okroglega lesa pri žagi, stanovanjska hiša z dobro idoče gostilno in gospodarski poslopji, zemljiško po sestvo in okoli 40 oralov gozda. Cela realiteta se nahaja ob državni cesti in blizu kolodvora ter v neposredni bližini neizčrpljivih gozdov. Naslov pove upravništvo -»Edinosti«. 751
KRONE,
srebro In zlato-
Meni po zvlšanih cenah.
Via Pondares 6, I. desno.
Zavarujte vsi pri
JUGOSLAVIJI
najmočnejši domači zavarovalnici.
i«
Glavni zastopstvi:
Gorica: Kriiman, Corso Verdi štev. 37, I. nad. Trst: Jerman, via Lavatoio Stev. 1, I. nad. ?«9
KRASNA
v najlepši legi okolice Maribora, s 5 sobami, z lepim sadonosnikom in vsemi priuklinami, se takoj proda« Naslov pri upravništvu „Edinosti".	790
DO KAZ
da imajo testenine-Pekaiete sloves že izza predvojne je ta, da se vsestransko povprašuje po nun.
HIŠA v Ilirski Bistrici, z gozdom, travniki in nevarni, se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravništvu.	_113&
NA PRODAJ je močan, dobro ohranjen	harmonij za društvo ali malo cerkev, ter	gramofon z 50 ploščami različne vsebine.	Naslov pove upravništvo «Edinosti».	1753
VREČE kupujem. Zaloga, Via Solitario 19, Jakob Margon (blizu bolnišnice). 175R
CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1—4 Ulica Solitario 1.	1771
SREBRNE krone plačujem po L 1.65. Via Valdirivo 36, II.	1777
REDKA PRILIKA! V večjem industrijalnem trgu, se proda ali eventuelno odda hiša s pekari jo brez konkurence ter gostilna s prenočiščem in kavarno. Cena ugodna. Naslov pri upravništvu.	____1786
Mnilfla irla M - lolosio - Reka
Urnik od 1. julija 1921
Lir i Tja
ODHOD
USTROJENJE in barvanje lisic, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se sprejemajo in izvršujejo po konkurenčnih cenah. Via Vicenzo Scussa 7, I, vrata 7 (bližina ljudskega vrta).	1787
KUPUJEM staro železo iu svinec. Via del Olmo
št. 4, Cerneča.	1723
NOVE POSTELJE za L 120.—, vzmeti 70.—; žimnice 50.—, omarice, umivalniki, omare s štirimi predali, schiffonier, mize in popolne sobe se prodajo po ugodnih cenah. Fonder^a št. 3.	"91
3>0 6.9 7 0 8.7*' 9 45 1020 • 1,0". 12.-13 -• 3 5"» 14.55 1S.1 . 1« 75 17.7 20.50 21 60 22.25 23.-
25.>5
28.35
7.-7.40 8.10 8 1
8	25 835 8.45 8.50
9.10
9	5 9 SO 9 4S 9.-"»0
10.— 10 20 0.30 10 35 1045 11.--11.15 11.45
H Trst (P. Oberdan) * Bazovica .... Kozina-Herpelje . Tuble ......
Materija.....
Markovščina • • •
Gradišče.....
Obrov • • . • • Hruška • • • • • Podgrad . • • . • Račice
Starad .•••»• Pasjak
Sapjane.....
Rnpa ......
Permani . . . * . Jtirdani . . . . . Jušići ••«•■• Matulje .....
jjjj^ VafckHptija (tri)
Ma (Tf| C. littisti)
Trst Podgrad
Nazaj
12.-11.25 II.-0.50 10.40 10 30 :0J20 10.10 0.05 10.— 9.55 9.45 » 5 * 0 S5» 830 8 *J0
8.05 8.—
7.30
7.—
Lir
28.35 25.0 > 22. 5 04. 20. 0 18 70 17>5 16 9» 16.05 15 8» 14.25 13 25 11.65 1.05 10.— 7 25 6.15 5.40 4.30
3.—
708
Lir

VILA »PROFESOR*, glasovita restavracija v Mocc6 pra Borštu (tržaška okolica) približno 20.000 m3 zemljišča, vinogradi, travniki in polja, se vsled preselitve po ugodni ceni proda.	1763
3.S0
6	K)
7	50
8	75 9.45
3020 1 .05 1 .— 13.—
.6.31» 17.10 1735
17	50
18 18 10 IH.-J0 18.2"» '8.30 18 4<i
ODHOD
[| Nazaj
Trst (P. Oberdan Bazovica .. . . Kozina-Herpelje
Tublje.....
Materija . . , , Markovščina . . Gradišče . . . . • brov . . . . . HruSica . . , . Podgrad . . . «
930 9.
8.40 825 8 15 8.05 7.50 7 45 7.4» 730
Lir
l3. — 10 20 7.50 6.60 5.35 3.85 3. 210 1.2o
ZALOGA GUMIJEV: MUrt	i
Lutetaa	™
Vulkanizacija cevi. — Popravljanje pokrivalnikov.	B
Motorna hidravlična stiskalnica za montažo obročev*	^
Zaloga bencina in mazil prve vrste.	|
_ Cene zmerne.	5
I Ing. F. RIBI & C. • Gorica.	[
i
Š ■
i
iiiHBiiaaiiHiiii
IIHIIBIIIBHIII
liskama jdinT i Trst«
izvršuje vso tiskarska dela točno In solidno
M tiskarne se nahajalo v uliti Sv. Ha litega it. 20
n Ba^nAklfUA D Akll/A - I Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, L]uti-o JMDkANjKA dANIVII > [ liano. Marmor, Metković, Opatija, Sarajevo.
sprejema vloge na hranilne Knjižice, žiro in tfrase vlose pod najusodnejšimi pogon j SplI,»Zadar, Zasrefr, Trs*, ©len.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji	I Poslovne zvezezvseml oedlml krnil o tu- In Inozemstoo
iiBBiiemiH