254. številka. Ljnbljana, v soboto 6. novembra XIX. leto, 1886. It Ji a i tt vsak dan «»^«t, t£> cniefl>n meH»»c 1 KUi. 10 kr. Za pošiljanje na doun računa se po 10 kr. za tu^sec, po 80 kr. za četrt ieta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za o z ti 4 r; 11 a plačuje ae od čttirifit'.pin- petit-irere po »S kr., če ne oznanil«' jed*»nkrat trnka, po 5 kr., čo^sa. dvakrat, in po 4 kr. fre se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franktrati. - Kokopisi h ne vračajo. Uredništvo in n p r a v ni it v o je •» .Kndolta KirniŠa hidi, ,Gledališka stolbs". Up r a v n i fct vn nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oauanita, t, j. v»e adiniuiHtrHtivrio atvan. Jesensko cvetje. —o.— Pusta jesen je nas preobdala v vsemi silami svojimi. Ostra sapa reže po zraku in pobira zadnje znake lepšega prirodinega življenja. V času živimo, ko umirata vrt in log in ko bi z drobno živalijo moral umirati tudi človek, ako ne bi upanja imel, da bode umiranja prirodinega kmalu ko nec, pa da se bode s tem koncem pričelo novo življenje! In kakor nas bi priroda sama hotela potrditi v tem veselem upanji, ona skrbi, da tudi v poznej jeseni, ko jo tareta burja in mraz, poganja podlešcevo cvetje na njenih ledinah! Tako jesensko cvetje pa človeško srce napolni z vero, tla moči prirodine ne mirujejo, in mi se poto4aženi udajamo v usodo, ker labko se nadejamo, da neumorne moči bodo zmagale in pripravile nam lepo prihodnjo pomlad! Nekaj tacega, kakor sila jeseni, v svojih okovih drži slovensko zastopstvo v državnem zboru. Kolikokrat smo že na tem mestu potožili, da ima slovenski narod poslance, ki tudi tedaj malo veljajo, kadar vsi vkupe stopijo! Če bi se kedaj na kij učilo, da bi ekscelenea grof Hohenwart zbral svojo slovensko čredico o kol u sebe, kaj bi si pri tem mislil tis'i, ki bi sicer moral ozirati se na tako skupino? Ali bi kaj veliko važnosti vanjo polagal, videč, da se jednemu delu te skupine niti ne sanja o tem, kar bi moral zastopati in kar bi morda rad zastopal drugi del? In, ali nesmo čuli, da je voj skovodja, stoje6 četi na čelu zatajil svoje orožje, češ: četa, bori se sedaj z ministerskim predsednikom, kakor veš in znaš. Mari se je v zadnjem času le jedenkrat dogodilo, da si trinajstorica slovenskih poslancev ni bila skladna v vprašanji, pri katerem bi se pokazala skladnost vsega slovenskega, nad milijon broječega naroda? Ali tako je, kadar v zastopstvu veje sapa, ki se določiti ne da, — prava jesenska križem-sapa. Le žal nam mora biti, da jesenska sapa, ki je bila brila šest let, brila nam bode tudi v prihodnjem šestletnem obdobji. Kako se pod takim obnebjem goditi mora dolgo zanemarjenim interesom slovenske narodnosti in slovenske domovine, je sedaj dobro znano, četudi že naprej ne bi bilo tako jasno, kakor je bilo. Preteklo obdobje državnega zbora nas je izučilo, da naše teženje nikoli sadu ne obrodi, će si bode skušalo pomagati v jesensko-konservativnem vremenu pod znamenjem grofa Hohenvvarta. Da nas pa tudi ni preteklost izmodrila, da si nesmo pomagali niti ob volitvah, tega je bila kriva megla pred očmi volilcev, megla, katero odstraniti so bili poklicani v prvej vrsti zaupni možje, narodni poslanci. Ali oni so molčali in će so govorili, tolažili so nas s frazami, da je naša stvar v najboljih rokah! S temi frazami v ušesih je bil šel narod volit in je res zopet volil poslance, ki so bili že pokazali, da mislijo vse piemagati in vse priboriti s potrpežljivostjo in zavlačevanjem in s leni, da se laskajo aristokratskim protektorjem. Tako nam je bilo vlani pri srci, kakor da je napočila našim interesom nova šestletna jesen, v katere j niti upanja Mi, do bi tedaj hirati nehale slovenske težnje pod takim zastopstvom! Res imeli smo priliko v teku leta, opozarjati, da so znamenja najpravilnite, nerodovitne in obu-pobudne jeseni nad našo delegacijo. Odkodi torej najedenkrat tisto, o katerem poroča telegram Dunajski v našem listu od torka? To kaže nekoliko prevrata m. bolje, nekako cvetje v jesenskoj puščavi ! Naši poslanci imeti so shode, imeli svoj pod-odsek, ki je določil najnujniše zahteve naše, pripravili so klub Hohenvvartov v to, da je te zahteve odobril, naročili predsedniku grofu Hohenvvaitu, da zahteve predloži eksekutivnemu komitetu, da tako naša stvar dobi podporo desniških strank. Ne boci emo sezali v tajnosti, da bi poiskali vire tem korakom naše delegacije in da bi priznanje izrekli moči ali močem, po katerih je v slovensko zastopstvo prišlo pogrešano življenje. Ali toliko smemo reči, da se je v našem listu čestokrat poudarjala potreba, da slovenski poslanci morajo nastopiti pot aktualne politike, da je to osobito pričakovati od poslancev, katerim verujemo, da imajo pri srci slovenski program, ker le tako bode se dobila potrebna jasnota, kaj si obetati smemo od sedanjega položaja. In ker so se na ta način konečno vzbudili naši poslanci, vzbudili so nam tudi nadeje, ki so že bile skoro mrtve. Nadejamo se, da stvari sedaj ne bodo iz rok izpustili, da jej bodo pomagali naprej tako dolgo, dokler se bode videlo, kakšne posledice naj bodo potem mer oda j ne za postopanje naših poslancev. Skrajni čus je, da zvemo, ali ekse-kutivni komitet, ali desnica pristaja na naše najnujniše narodne in gospodarske terjatje in ali bode vsaj jednoglasnost desnice zadostovala, da nas vlada ne bode zmatrala za državljane druge vrste, obsojene, da živimo brez narodnosti. Skrajni Čas, da so naši poslanci nastopili jasno pot in si osnovali akuten program, je tudi zategadelj, ker se je vsled tavanja naše delegacije jela politična mlačnost osvo-jevati narod, mlačnost, ki je veliko hujše gorje, nego-li neizpolnjena pravica. Ideja je tem močnejša, Čim močnejša je propaganda, a ta se krepi, če se za idejo dela, če je politika zanjo akutna in aktivna. Naše narodne terjatve ne smejo ni jedno trenotje raz dnevni red. A za to morajo skrbeti pred vsemi politični voditelji, zaupni naši možje v državnem zboru, kar jim bode tem laglje, čim menj se ozirajo na konservativne inspiracije, ki so proti vsakej inicijativi. Će ne ide z grofom Hohenwartom, iti mora brez njega! V ostalem pa hočemo čakati, da se pokaže, ali je nam zadnji dogodek kakor jesensko cvetje za prirodino pomlad res priča, da se je naša delegacija pomladila! Iz Rusije. 18. oktobra st. st. (Izv. dop.) (Konec.) Kavno v tem času, ko se rešenje tega vprašanja bliža koncu, odkrili so v Fetrogradu spomenik poslednjej rusko-turškej vojni, spomenik „IV bedi". Pametnik ta je narejen iz vzetih turških topov in odkrili so ga 12. oktobra, to je v dan slavne bitve pod Gornji m Dubnjakom. Navzočen je bil pri razkritji sam „Gosudar Imperator", veliki knezi in druge osobe carstvujoče obitelji, vsa v Petrogradu stoječa vojska in odposlanci vseh vojnih oddelkov, ki so se udeleževali osvobodi tel j ne vojne. Blagoslovil je spomenik pridvorni protoijerej Jani-ščev in ko je po zahvalnej pesni: „Tebja Boga hvalim" kropil spomenik blagoslovljenoj vodo j, šli so z njim vse „visočnjše osobe", Potem je bilo provzgla* šeno „mnogo letije" Imperatoru, Imperatrici, Cesa-reviču in „vsemu carstvujuščemu domu"; po mno-goljetiji pa „vječnaja pamjatj" Carju Osvoboditelju, knezu Romanovskemu in vsem „pavšim voj i na m", nazadnje pa mnogo letije „hristoljubivomu vserossij- LISTEK. Carigrad. (Po D' A in i ci s n.) II Most. (Dalje.) Ako dobro paziš, boš videl v tej zmešnjavi sila veliko prijetnih pripetljajov. Tu je kopljenec, ki izbuljenih oči predira evropejskega gizdalina, ker je preveč radovedno pogledal v kočijo njegove gos podarice; tu francoska kokota (prosta ženska), napravljena po zadnjem kroji, ki postopa za sinom kakega paše, ker je obprstenjen in obisernjen, v rokovicah; tu je gospa iz Carigrada, ki si popravlja zagrinjalo, pa pogleda dolgo skutno opravo kake gospe iz Pere, tu je konjiški seržan v svečani uniformi, ki postavši sredi mosta, stisne nos z dvema prstoma, prbne, ter vrže grust od sebe, nesreča onemu, na kogar prileti cedivo; mazač, ki naredi siromaku, izvabivši iz njega krajcarje, na obraz ča-rovniško znamenje, češ, to ga bode varovalo očesne bolezni; družba potnikov, velikih in majhnih, ki je prišla prav tistega dne, pa se je porazgubila mej azijskimi klateži: mati si išče vriščeče otroke, moški pa si delajo pot s komolci. Kamele, konji, nosi vnice, kočije, voli, kolovre, valeni sodo vi, krvavi osli, oguljeni psi — pomikajo se naprej v dolgi vr sti, ki m nož polovici. Časih se vozi memo paša treh repov, zvaljen v svetli ekvipaži, za njim pa gre deček, ki mu nosi pipo, njegova straža, črneči; in koder ga ugledajo Turki, pozdravijo ga vsi, dotek-nivši se čela in prsi; moslemske beračice, strašne gnusote, zakapučenih glav, golih prsij, ki prisknku-jejo k vratam proseče daru. Kopljenci, ki neso v službi, hodijo po dva, po trije, po pet skupaj, s smodko v ustih; prepoznaš jih po mehki deblini, po dolgih rokah, po dolgi črni obleki. Turška dekleta, napravljene kakor dečki, v zelenih hlačicah, pa v rožnatih in rumenih opasnikih, letajo in skačejo gibko kakor mačice, odrivajoče svet s počrnelimi ročicami. Snažniki čevljev s pozlačeno skrinjico, obhajajoči brivci se stolom in skledico v roki, proda-javci vode in slaščic raztiskajo, odrivajo, gneto na vse strani, kriče grški in turški. Na vsako stopinjo vidiš lesketati "kakor vojni oddelek: častnike v fe^u, rudečih hlačah, z redovi posutih prsi; serajske konjušarje, podobne generalom ; orožnike s celo orožarno ob pasu; zeibeke (ali prostovoljce) v onih širokih hlačevinah, ki izgledajo kakor hotentotska Venera; cesarske straže z dolgo belo perjanico na pokrivalu, s trakovi pokritih prsi; mestne straže, ki hodijo okolu z lisicami (sponami) v rokah. Mestue straže v Carigradu! Ha, to je, kakor bi dejal: ljudje, ki v redu drže Atlantovski ocean! Čudno je nasprotje mej tolikim zlatom in toliko cunjavostjo, mej ljudmi, ki so obleko takorekoč prenatrpani, ki so videti kakor potujoči sejmovi, in pa mej nagimi siromaki. Že sam prizor nagote je pravi čudež. Vidijo se vse barve človeške polti, od mlečne belote pri Arbancih do krokarjeve ćrnote pri Afričanih. Prsi, kateri bi morale odzvanjati kakor bron, ko bi ob nje udaril, ali pa se razbiti kakor prstene posode; pleča, oljnata, mastna, kamenita, lesena, kosmata kakor mrjascev hrbet; roke z rudečimi in modrimi arabeskami, z načrti vej in cvetlic, z reki iz korana, z velikimi slikami bojev in src, se strelicami predrtih. (Dalje prib.) skomu pobčdonosnomu vojinstvu", na kar se je du-hovenatvo vrnilo v cerkev. Ko se je blagoslovljen je spomenika končalo, začel se je ceremonijalni marš; vsakemu oddelu posebe izrekel je car sam carsko „spasibo!" (Bog povrni!) Potem se je začelo ugoseenjc „nižnjih činov" vojaških: Car je stopil k mizi, na katerej je bila pijača, vzdignil je kupico „vodki" ter rekel: „Za vaše zdorovije, molodci!" (junaki.) V maneži 2. artilerijske brigade gvardejske bil je prigotovljen zajutrek generalom in vsem častmkom, ki so prišli v Peterburg na razkritje. Prišedsi v manež, obrnil se je Car k navzočim, vzel v roke bokal, ter izre kel sledečo zdravico: „Za Vaše zdorovje, gospoda. Pozvoljte poželatb Vam uspeha i polnago zdorovja v buduščem. Blagodarju za trudi, kotorije perenesli vi vo vremja kampaniji. Govorjii eto ot imeni Togo, kogo uže njet meždu nami. Blagodarju vas ješci) raz, gospoda!" Zdravico carju govoril je Veliki knez Nikolaj Nikolajevič starši i vsi navzočni so navdušeno kriknili „ura!u, godba pa je igrala: „Bože Carja hrani!" Zvečer je bil carski obed, na kateri je bilo povabljenih 850 osob. „Menu" kazal je ruskega viteza, ki trobi pobedo (zmago). Iz trobe spuščal se je Jurjevega reda trak s križem; zraven viteza naštete so vse zmage ruskega orožja za poslednje rusko-turške vojne, nastrani in zdolej pa turške zastave in topovi; na „menu" je naslikan tudi spomenik „Pobeda". Pri obedu je Car napil vsem ude-leževšim se poslednje vojne ter se jim zahvalil za njih službo. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič pa „Načelniku ruščukskago otrjada", zmagotiosnemu s danjemu Samodržcu. Jeden iz gostov te svečanosti poslal mi je podobo spomenika „Pobedi", kakor se je razdajala „nižnjim činom". Na vrhu so natisneni stihi, katere tukaj privedem od besede do besede: Vozdvigriut panijatnik no slavi*' veličavoj, No dnjam pobed minuvšago tepeib,1) No pauijati vojni tjaželoj •) i krovavoj I no količestvu snesennih nam poteib a) No rilja tščeslavija *) on voznesen visoko, Ne dlja hvali i lavri m ovenčan, I k toržcstvu5) ot vsej Knsi s daleka Ućastnik prošlago, minuvšago sozvan. Njet! panijatnik inoj.n) On misli voploščcnje.7) I'ust h8; on visok i lavroin uvčnčari, Kak atol p mogučago Slavjan objedinjenja, Kak verni stjag9) zabludšim f°J ta Slavjan. Razmere spomenika so sledečo: podstava 3 sežnje 8 vrškov, iz rudečega in temnosivega granita; na pedestnlu soha, visoka 68 sežnjev; vrh sohe ko-rintsk kapitel, ukrašen bronastimi listi. Na njej stoji kip „Pobede" (zmage), v jednej roki s palmovo vejo v drugej s hrastovim vencem; visokost kipa 2 sežnja 8 vrškov; torej vsa visokost spomenika 13-5 sežnjev! Fundament je G7 tisoč pudov težak, granit 35 tisoč pudov, železa je 9150 pudov, 112 topov tehta 3600 pudov. Okolu spomenika na granitnih kamenih, katerih vsaki tehta 550 pudov, postavljeno je deset turških topov z lafetami. Kolona spomeniku je sestavljena vsa iz topov v šest vrst drug nad drugim: sredi je spiralna lestnica. Kandelabra pred spomenikom sta izdelana vsak iz 8 topov, krajni stebri ograje so izdelani tudi iz topov, iz dveh vsak steber. Na podstavku so udelane ploče, na katerih je izložen kronologični hod rusko-turške vojne; nad vsako pločo stojita jeden na levej, drugi na pravej, naklonjena po dva turška topova. — Spomenik stoji 175 tisoč rubljev; staviti so ga začeli 27. maja 1885. leta, gotov pa je bil popolnem 1. okt. 1886. Daj Bog, da bi spomenik „Pobedi" zares stal vselej kot „stolp mogučago Slavjan objedinjenja, kak včrai stjag zabludšim iz Slavjan!" K r u t o r o g o v. *) Zdaj; *) težke; a) izgub; 4) nečhnurnost: s) svečanost; 6J drugi; T) personifikacija; ") naj; •) steza; zgre-vsini so na poti. —■ 1" = 3 araini, 1 aršin — Iti vrškov: 1 pud okolo 45 dm. fuutov. Op. por. Politični razgled. Notranje tleželc. V L j u b 1 j an i G. novembra Včeraj je minulo jedno leto, ko je prevzel pl. Gautscb iiaiuiio miiiistVrsIvo. Ta čas je izdal mnogo naredeb, ki pa nemajo posebnega pomena. S svojo naredbo o povišanji šolnine je pač več škodoval kakor koristil napredku. Slovanom se je kazal vedno nasprotnega. Njih želje dosledno prezira. Nemški liberalci so pa ž njim popolnem zadovoljni, kar dovolj označuje njegovo delovanje. HrvatMka regnikolarna deputacija bode danes končala svoja dela. Drugi teden bode skupna seja hrvatske in ogerske regnikolarne deputacije. V u a iij 4- države. Bolgarsko veliko sebranje bode začetKom prihodnjega tedna volilo kneza, ako se ta čas kaka prememba ne prigodi. Poslanci se Še neso sporazumeli, koga bi volili. Stambulov priporoča princa Valdemarja, več poslancev je pa za princa Leuch-tenberškega. Kakor se govori, princ VaMemar ne bi prevzel izvolitve, ker bi s svojim bratom Jurijem, ki je kralj na Grškem, lahko prišel radi Makedonije v kak konflikt, česar pa ne mara. Princ Leuchten-berški bi pa tudi ne prevzel volitve, ker Busija velikega sebranja ne priznava. Vse kaže, da se bliža niftltu okupacija llol-Kiirijc. Berolinski, Dunajski pa tudi Peterburški oticijozi sicer še vedno zagotavljajo, da Rusija ne misli na okupacijo toda otieijoznim listom ni dosti verjeti Diplomacija pa tudi vstlej ne pove tega, kar misli. Sicer se pa znajo stvari v kratkem tudi tako obrniti, da bode Rusija primorana zasesti Bolgarsko, če tudi sedaj še ne misli. Ko bi ničesar ne storila, tolmačili bi to Bolgari za njeno slabost in zgubila bi ves upliv v orijentu. Pomisliti treba, da so v Rusiji 1877. 1. še sredi aprila mislili, da se bode moč izogniti rusko-turškej vojni. 15. aprila je pokojni car avstrijskemu veleposlaniku generalu pl. Lange-nau-u zatrjeval, da ne misli na vojno, a pozneje so se stvari tako zasukale, da so 24. aprila ruske čete že prestopile Prut. Ravno tako je Rusija mislila, da jej ne bode treba zasesti Merva. a pozneje se je pokaza o, da drugače ne more si zagotoviti varnosti v srednjej Aziji. — Ruska vlada poslala bode ve-levlastim noto, v katerej bode pojasnila svoje stališče nasproti volitvi bolgarskega kneza. — Nemški kancelar nekda še skuša posredovati v bolgarskem vprašanji. Izdal je cel načrt, kako bi se dalo pomiriti Bolgarijo. Ta načrt se je zaupljivo sporočil ve-levlastim. — General Kaul'uirs je zahteval, da se izpuste ruski in črnogorski zarotniki proti življenju kneza Aleksandra, ki so v Burgasu zaprti. Vodjo zarotnikov, ruskega kapitana Nobakova, so že izpustili s pogojem, da ne bode ostavil Burgasa. — Nobenega upa ni, da bi se Rusija sporazumela s sedanjo vlado. Rusija hoče, da odstopi sedanje re-gentstvo, ki je protiustavno in se osnuje drugo iz bivših ali aktivnih ministrov in najvišji'i sodniških uradnikov. Potem na| se razpusti sebranje in voli novo brez vsacega pritiska vlade. Nove volitve se pa ne smejo raztezati tudi na Vzhodno Rumelijo. Ho Igu rs Gt i agent dr. Stvansky naznanil je srbski vladi, da je bolgarska vlada imenovala Vidinskega prefekta Ivanova in finančnega kontrolorja Karanfiloviča odposlancema v komisijo za ure-jenje Bregovskega vprašanja. II kratu je izrekel željo, da srbska vlada tudi v kratkem imenuje svoja odposlanca. Ker srbska skupščina neče vsprejeti nespremenjene vladne budgetne predloge, hočeta minister-ski predsednik Garašanin in finančni minister Mija-tović odstopiti. Najbrž se bode stvar Še poravnala. Večina skupščine se bode najbrž udala vladi in Garašanin bode še ostal. Prej ali slej bode prišlo do vojne mej llusljo in Anglijo v Srednjej Aziji. Zategadelj so pa razni dogodjaji v Srednji Aziji z bistrim očesom opazujejo v Peterburgu in v Londonu. Nedavno je buknil ustanek v Afganistanu, ki je pokazal, da mnogi Afgam neso zadovoljni s sedanjim, Angležem prijaznim emirom. Ustanek je zatrt, a le z veliko silo, kajti jeden polk so ustaši popolnem uničili. Jasno je tedaj, da se Angleži ne morejo zanašati na Afgane v vojni proti Rusiji. — Sedaj je v Peterburg došel Maharadša Dulis Sing in ponudil Rusiji, da je pripravljen svoj upliv porabiti za njo v Indiji. Ta indijski knez je evropski izobražen. Dalj časa je bival v Londonu, ko pa vlada ni hotela plačati zanj dolgov, je nakrat odpotoval v Indijo in po Pendžabu širil puntarske proklamacije. Angleži so ga bili zategadelj zaprli, pozneje pa zopet izpustili. Rusiji utegne mnogo koristiti v boji z Angiijo. Sedanja francoska vlada se ne bode več dolgo vzdržala na krmilu. Minister javnih del je dal svojo ostavko, dva druga ministra sta pa tudi mislila odstopiti. Le s težavo jih je Frevcinet pregovoril, da še ostanejo. K kratkem pa zna priti do občne ministerske krize. Dopisi. Iz 4*ra«1ca 4. novembra. [Izv. dop.] Ne, gospod urednik, tega pač ne znate: iz muhe slona ustvariti ter še potem nad tem res velikanskim delom veseliti, kakor bi v nebesa prišli! Ne, tega pač ne znate: slona dobro rediti, da odebeli ter potem iž njega še kaka druga žival postane, bolj imenitna, kojo bi občudovali vsi na tej zemlji živeči ljudje, še celo morda urednik kakega lističa tam na Slovenskem Štajaru, kateri je sicer / takih stvareh kaj vešč mojster. To bi bilo res kaj vredno. V muhi videli bi vsi ogenj bluvajočega zmaja, a bil bi le — muha. Dokler kaj takega ne znate, gospod urednik — pojte v „klošter". Ali pa ne, počakajte še malo, pojte raji v šolo h kakemu kolegi na spo- nje Štajersko. Tam so gotovo pravi veščaki v tej stroki! Dokaz temu I Priobčili ste v ,Narodu" dopis, v kojem graja Vaš dopisnik one, kateri so se protivili združenju tukajšnjih hrvatskih in slovenskih društev. Kakor zgrabi lačen pes kos mastne pečenke ter ga porine globoko tja v svoj prazen, nenasitljiv Želodec, isto tako posegel je Vaš kolega s svojo od gladovnosti tresočo se roko po tej notici ter jo s posebnim ško-deželnim veseljem razglasil vernim svojim ovčicam. A to še ni dosta! Tu je treba še povedati, da slovenski „pervaki" radi te nesložnosti kar žalosti mrejo ter kakor ostrupljene muhe kar na trda tla cepajo, kjer se še lahko v drugič ubijejo. Vse je tam v Ljubljani zbegano, vse je prepričano, da smo izgubljeni. Uboge ve ovčice! Sedaj ste vse kar v nebeškem vesel j i predstavljajoč si ono krasno brezskrbno življenje, koje boste imeli sprehajoč se po zelenih tratah ter uživajoč v miru, kar se vam bode poljubilo. Bog ve, koliko najslastnejše trave so te ovčice že pogoltnile v tej nadi, koliko telo ogreva-joče pijače so že popile, vse v upu na nebeško — krasno prihodnjost. — Žal Bog, da je ravno Vaš dopisnik, gospod urednik, v to obsojen, da s kruto svojo besedo ubogim ovčicam vse upe, vse rnide vzame, da s peklenskim svojim jezikom, kar mahoma vse gradove podere, gradove, koji so bili res — nebeško zidani. Vedite, gospod urednik, večina tukajšnjih Hrvatov in Slovencev dobro ve, da je le v slogi moč, prepričani smo, da nam združenje naše more biti le v korist; radi tega delujemo tudi z vsemi svojimi močmi na to. Ako se nam zdaj ni posrečilo, da bi vsi bili s tem zadovoljni, prepričani smo popolnoma da se to v kratkem gotovo zgodi, kajti dobro seme rodi, mora roditi dober sad! Ona mladež, koja je verjela v besede jednega moža (kaj čudno ga je g. dopisnik v zadnjem poro -čilu naslikal) Kmalu bo spoznala, kaj je koristno, kaj škodljivo, to nam priča zdrav razum ter domo-ljubnost Hrvatov! Da se bode nekdo veselil, povem še, da je ta stranka jako maloštevilna; velika večina bratov naših pa združila se je z nami, ona misli in dela kakor mi, ima u po in nade popolnoma s lične našim. Mi vsi pa, kojim je pred očmi slovanstvo, delovali bomo na to, da dobomo polagoma vse brate v svoj krog, kar se bode tudi gotovo zgodilo, če prav bi kdo nad tem mačje solze prelival ali pa z vso svojo jezo na nas planil. Iz llruslce pod Ljubljano 4. novembra. [Izv. dop.] Po srečnem dogotovljenji našega šolskega poslopja začela se je pri nas šola dne 5. m. m., blagoslovljenje pa je bilo stoprav 21. dne oktobra. Tem povodom bila je šolska soba okrašena s cvetlicami, stene in podobe pa z venci. Na cesti in pred šolo stali so mlaji z narodnimi in drugimi zastavami in slavoloki z napisi: „Bodite pozdravljeni! Dobro došli! Dolgo želeli, danes doživeli." — Ob 8. uri zjutraj bilo je cerkveno opravilo, po maši pa zahvalna pesem. Iz cerkve šla je vsa mladina v šolo, katero je potem g. župnik Hočevar blagoslovil. Po blagoslov ljenji bil je gospoda župnika jako poučen govor o veliki koristi šole z opominom stališem, naj svoje otroke redno v šolo pošiljajo, in z nado, da bode nova šola vzgajala dobre kristijane, zveste državljane, dobre in skrbne gospodarje in pridne gospodinje. Potem prosi gospod župnik na-vzočnega c. kr. komisarja, naj izroči c. kr. okrajnemu glavarju g. Mah ko tu najsrčnejo hvalo za velike zasluge, ki si jih je stekel za šolo in za podarjeni dve podobi. Dalje izreče gospod župnik zahvalo županu g. Korbarju, udom krajnega šolskega sveta, posebno g. Fr. B a b n i k u za veliko skrb pri zidanji šole in j je prosi, da so tudi zanaprej šoli jednako naklonjeni. Na to stopi mlada učenka Marija Babnikova naprej in poda g. komisarju s primernim nagovorom krasen šopek, konečno pa je g. učitelj K lin ar s primernim govorom, poudar-iajoč koristi in ugodnosti novega šolskega poslopja in s trikratnim slavaklicem presvetlemu cesarju slavnost zaključil, na kar je mladina zapela cesarsko pesen. Gospod župnik povabil je potem gospoda komisarja, gg. učitelje in ude krajnega šolskega sveta na malo okrepčanje v g. Korbarja gostilno, kjer je bilo mnogo krepkih napitnic. Iz Bolca začetkom novembra. [Izv. dop.] Kakor smo Vam že naznanili, ustanovila se je tudi pri nas podružnica sv. Cirila in Metoda, glavna zasluga v tej zadevi gre predsedniku naše čitalnice 9^T* Dalje v prilogi. ~~W Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 254. 6. novembra 18H6. g. Šubicu, katerega pa še dolgo liog ohrani! — V Boleč dobimo tudi čipkarsko šolo, katero je vzel pod streho naš mogotec in v katerej bode poučevala učite>jica, ki se iz Soče semkaj preseli. Naš mogotec ponujal je poprej znano obešenjakovo (Minkečevo) hišo nekim strank-'m brezplačno, a je neso marale. Zdaj pa jo je velikodušno za jedno leto ponudil za čipkarsko šolo. Tudi nekaj. Naš mogotec bode kmalu imel vseh 99 obrtij v svojih rokah združenih. Poleg krčme in štacune, v katerej se tudi županstvo upravlja, s kozliči in sirom baranta, napravil je sedaj tudi pekarijo in začel še črevlje prodajati. No, nisem mu prav nič zaviden, dal Bog, da bi bil vender jedenkrat že sit. Domače stvari. — (V Logatci) bode jutri teden dne 14. t. m. sestanek narodnjakov in volilcev iz logaškega, idrijskega in loškega okraja, katerim se bode pridružilo tudi nekaj narodnjakov iz Ljubljane. Dopoludne ob 9. uri bode shod v Gorenjem Logatci v šolskem poslopji, kjer bode razgovor o ustanovitvi posojilnice. Pročitala se bodo pravila in volil odbor, ki bode pravila predložil. Popoludne ob 3. uri pa bode v Dolenjem Logatci gospod dr. VoŠnjak volilcem poročal o svojem in o deželnega zbora delovanji. Pri tej priliki predstavil se bode volilcem g. dr. Ferjančič kot kandidat za državni zbor. Priporočali bi, da se narodnjaki in volilci obeh shodov mnogobrojno udeleže, kajti pri tej priliki, bi se utegnilo tudi preudarjati, bi li ne kazalo, da se za okraj idrijski ali pa loški tudi napravi posojilnica, ob jednem pa imajo volilci priliko seznaniti se z gospodom kandidatom in njega politiškim programom. — (Dolenjska železnica.) Gosp. Josip K.u3ar, načelnik konzorciju za zgradbo dolenjske železnice, sklical je na včerajšni dan v magistratno dvorano shoJ, katerega se je udeležilo mnogo narodnjakov in sploh veljavnih mož iz vseh krajev Dolenjske. Shod odločil se je z veliko večino za progo čez Trebnje, ki je gotovo najnaravneja. — Deželni odbor Kranjski imel je včeraj zvečer tudi v tej zadevi sejo in se je izrekel tudi za progo čez Trebnje. — (Drobne vesti.) V Tolminu umrl je dne 30. oktobra za mrtudom odvetnik dr. Kobert Miuni. Namestnikom mu je postavljen dr. Josip Stanič, ki je pokojnega pisarno že prevzel in se bode za stalno preselil iz Gorice v Tolmin. — Od vetniško pisarno v Gorici odprl je dr. Adolf Golob — Finančni nadzornik Jakob pl Kuhačevič ime novan je finančnim tajnikom, finančni komisar Ivan Golja, od sv. Lucije pri Tolminu, pa finančnim višjim komisarjem. — Razpisana je služba druzega učitelja na dvoru zrednici v Mirni ua Dolenjskem Plača 400 gld. Prošnje do 20. t. m. — (Umrl) ije včeraj popoludne g. Anton Fr oh lic h, hišni posestnik na Dunajski cesti v Ljubljani, 75 let star. — (Dvoboj.) V nemških listih čitamo, da sta te dni dr. Foregger in dr. Glantschnigg iz Celja v neki vojašnici v Gradci imela dvoboj. Bila sta se s sablami, oba sta ranjena. Povod dvoboju bila je nedavno v Građci izišla brošura „Politische Zwitter", katero je bil spisa! dr. Glantschnigg. — („Dramatično društvo") priredi v četrtek dne 18. novembra t. 1. v deželnem gleda lišči slovensko predstavo „Teške ribo". Igra, ka tero je po Mihaelu Baluckiju poslovenil Jos. De bevec, stopi ta večer prvič pred slovensko občin stvo, ter zopet jasno dokazuje, da se „Dramatičnoga društva" odbor trudi pridobiti si tudi one obiske valce slovenskega gledališta, ki sedaj z izgovorom -smo že videli!" žal izostajajo. Omenjena pred Btava je prva delavniSka v letošnji sezoni, zato opo zarjamo vse domoljube, naj skrbe, da ne oplaše s praznimi prostori požrtvovalnih naših igralcev. Slo venska sezona šteje itak samo dvanajst predstav, in da bi Slovencem ne bilo mogoče dvavajstkrat napolniti Talijnega hrama — to je zelo dvomljivo! — (Vabilo k pevskemu večeru), ka tero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Sla vec" v nedeljo 7. novembra 1886. leta v restavra ciji Ljubljanske čitalnice. Spored: I. S. Jenko: „Na prej zastava Slave!" zbor. — 11. pl. Janušovskvi „Domoljubje", zbor. — III. A. Foerstor: „Nočni pozdrav", zbor. — IV. Hiirtl: „Pozdravljam' te", čveterospev. — V. Stooss: „Brzo junaci", zbor. VI. A. Foergter: „Pjevajmo", zbor, — VII. Vdhar: Poštena deklica", šaloigra v jednem dejanji. — VIII Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop za ude prost, za neude po 20 kr. — K tej veselici vabijo se najuljudneje vsi prijatelji delavskega stanu in narodnega napredka. — Posebna vabila k tej ve selici se ne bodo izdajala. — Ce. gg. pevci se najuljudneje vabijo jutri ob 2. uri popoludne k skušnji v Virantovi hiši v II. nadstropji. Odbor. — (Kupčija z jabolki), ki je letos prinesla lepo vsoto tisočakov v dežel, vzbudila je ve liko veselje mej našimi posestniki in izvestno bode odslej sadjarstvo v nas še bolj napredovalo. A ker ni gotovo, pridejo li Virtemberžci vsako leto po naša jabolka, treba že sedaj skrbeti, da se bode naše ovočje lahko in s pridom spečevalo. V tej zadevi opozoril nas je velečasten gospod, ki mu je napredek in blaginja dežele pri srci, na inserate, nahajajoče se v nemških listih. V teb inseratih ponuja se jabolčno vino na prodaj. Cena najboljšemu jabolčniku je 25 mark za hektoliter, za eksportni jabolčnik pa po 30 mark. Jabolčni šampanjec prodaja se po 1 40 mark steklenica V Nemčiji je veliko vinskih trgovin, ki skoro izključno tržijo z jabolčnim vinom, največja taka trgovina je nekda ona bratov Freveisen v Sachsenhausenu pri Frankobrodu Prav naravno je, da so že letos praktični naši kmetje začeli premišljati bi ne kazali, ko bi sami zaceli delati jabolčnik. kajti, mislili so si, ako Virtenberžec, ki mora plačevati drago vožnjo iz Kranjske in Štajerske na Virtemberško, pri tem še z lepim dobičkom dela, zakaj bi ga ne posnemali in dobička ne pridržali v deželi. Misel ta je popolnem pravilna in kakor se nam je izvestilo, je že letos odličen narodnjak na Vrhniki napravil več hektolitrov prav dobrega ja bolčnika, v bodoče pa jih bode še več tako storilo. Ker je pri vsakem blagu treba gledati nato, daje pristno in okusno, da ugaja današnjim zahtevam, treba je neobhodno, da se jabolčnik pravilno nareja, da se prireja kolikor možno zdrava in okusna pijača. Za to pa treba za naše posestnike primernega navoda, ustnega in pismenega pouka, za kar naj bi skrbela naša c. kr. kmetijska družba, ki bi si na ta način gotovo pridobila veliko zaslugo. — (Novi koleki), kakor doslej vsako tretje leto, se leta 1887. ne bodo izdavali; dosedanji koleki z letno številko „1885" ostanejo najmanj še prihodnje leto v prometu. — (-Za konje rejce) Deželna vlada za Kranjsko izdala je dne 28. oktobra t. 1. št. 11258 nastopno razglasilo : „Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarja 1885 (dež zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščal ni dobi spuščati svoje Žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 1. decembra t. 1. pr političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se na haja stališče žrebčevo. — Zglasilo se more zvršiti pismeno ali ustno, ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žreb čevo. Za žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce poil 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. — Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala in za njo dajala dopustila, da se ob svojem času na znanje." — (Hranilno in posojilno društvo na Ptuj i) je imelo oktobra meseca 10.7:10 gld 52 kr. dohodkov, 1 1.533 gld. 20 kr. pa izdatkov torej 22.213 gld. b8 kr. prometa. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kamnik (i. novembra ob 9. uri 35 mi mit dopoludne. Mešalnica za smodnik ravno eksplodirala. Ljudje neso poškodovani. Budimpešta 6. novembra. Na nagovor predsednika delegacij odgovoril cesar: Zagotovilo zveste udanosti, katero ste mi izrekli, navdaja me z odkritosrčnim zadovoljstvom Vsprej-mite za to izraz moje najglobejše zahvale. Obžalovanja vredne zmešnjave v Bolgariji, ki so lani pričele s Plovdivskem prevratom in vrgle vlado, dajo vnovič povoda za resne skrbi. Posrečilo se je sicer skupnemu prizadevanja velesil, da se je gibanje omejilo (lokalizovalo) in pripravil pot, da se povrnejo zopet zakonite razmere, a najnovejši dogodki v Sofiji izzvali so novo nevarno krizo, katere razvoj in, kakor upam, mirna rešitev ravno sedaj zavzema moje vlade polno pozornost. Prizadevanje moje vlade naperjeno je na to, da se po konečui rešitvi vprašanja bolgarskega, ki se mora vršiti sodelovanjem velesil, v avtonomni kneževini ustanovi zakonite stanje, katero bode v po-štev jemajoč Bolgarov opravičene želje, se tudi strinjalo z obstoječimi pogodbami in z evropskimi interesi. Naši izvrstni od no saj i z vsemi vla strni in mirnih namenov zagotovila, katera dobivamo od vseh vlad, dopuščajo upanje, da se bode kljubu težavnemu položaju posrečilo, ohraniti mir, nc da bi avstro ogerske države in evropskih vlad interesi bili na škodi. Vojna uprava zahteva od Vas pomnožene požrtovalnosti za potreb ščine, ki so utemeljene v posledicah zakona za ukvartiranje in v vedno napredujočem razvoji orožne tehnike. Vojna uprava pa si prizadeva, da se bodo te neobhodne večje potrebščine kolikor možno omejile. V Bosni in Hercegovini kaže se tudi letos v vseh zadevah napredek in ne treba nobenega doneska k upravnim troškom teb dežel iz vkupnih sredstev. Vlada ukrenila je tudi za leto bodoče, da se zmanjša kredit za vojsko v Bosni in Hercegovini. Priporoče-vaje Vam, da izročene Vam vladne predloge skrbno presojate in po svoji vsekdar skušeni patrijotični previdnosti rešite, pričakujem (reehne ich darauf), da bodete vlado v izvrševanji njene važne težke naloge s svojim zaupnim sodelovanjem podpirali ter Vam vsem izrekam svoj najsrčneji pozdrav. Trnovo 6. novembra. V Burgasu pod vodstvom bivšega ruskega častnika in popa buknil ustanek. Ustaši zaseli mesto, vojaki je obkolili. Trnovo 5. novembra. Predvčerajšnjim v Burgasu nastal upor pod vodstvom istih zarotnikov, ki so meseca maja pri Burgasu kneza umoriti hoteli, a bili potem na rusko zahteva-nje oproščeni. Crnogorske tolpe, najete po ruskem stotniku Nabokovu, zasele so mesto, katero je sedaj v rokah upornikov. Ustaja priredila se je pod neposrednim vodstvom tamošnjega ruskega konzula. Tukaj splošna prepla-šenost, ker utegnejo dogodki v Burgasu Rusiji dati povod za okupacijo in za zaščito upornikov. Razne vesti. * (Princ V a 1 d e m a r,) ki bode najbrže izvoljen knezom bolgarskim, ima jako mogočne rodbinske zveze z vladajočimi hišami. Izmej njegovih sester je jedna soproga princa VValeskega, bodočega kralja angleškega in cesarja Indije. Njegova sestra Dagmar je carica ruska. Tretja Tyra je soproga vojvodo Cumberlandskega, pretendenta za prestol hanoverski. Princa Valdemara brat Jurij je grški kralj, slednjega soproga pa je hči velikega kneza Konstantina. Princ Valdemar sam pa se je lani oženil s princesinjo Marijo Orleansko, torej ima tudi na Francoskem dobre zveze. * (Umor na Dunaj i.) V četrtek zvečer ob 10. uri zvrsil se je na Dunaji v skoro na j živahne j i ulici v „Wollzeile" umor, ki je vzbud 1 pravo senzacijo. Tiskarja in izdajatelja „Fremden - Zei-tunge", Jakob Schlossberga, GO let starega moža, zaklal je nepoznan, okolu 20 let star mož po kratkem prepiru. Morilec je ubežal in doslej ga še neso dobili. Morilec zabol je Schlossberga v vrat z bod'lcem in zadel t.ko dobro, da je umorjeni samo dvakrat še zaklical „Polizei, Po-lizei!" a nobene druge besede več, in je kmalu potem umrl. „fcs&oKoli** pozor! Na zdravje! Prihodnjo sredo 10. novembra ob 8. uri zvečer prične se na kegljišči či-talniške restavracije streljanje z bolcem. Za prvo streljanje da dobitke v znesku 10 gld. društvo „Sokol". Gospode društvenike in prijatelje „Sokola", kateri so se upisali ali se še žele upisati, vabi naj • uljudneje k prav obilni udeležbi pri tej prijetni zimski zabavi ođbOT „Sokola"'. (Bittnerjev koniferni iprlt ) Dvanajst let vzdržuje ho ta i/.delek v svetovni trgovini v/.lie mnogim pona-r»janjem ter jo po zimi pravi prijatelj revnih in bogatih, zdravih in bolnih. Kaj pa naredi boU zdravo sobo, kakor kiBlee. in Hinoliiato-bal/.uujsko IDOVl iglastega leBa. Kje se dobiva, pove da/iuSnji innorat Po s I a n 0 Lepa priložnost ponuja so p n. Občinstvu kupiti si razno bliign jako po (roni. Treba s« jo obrniti samo na E. BtOroha v Brnu DA Moravskom, Dominikanske ulice St. 12. PoŠObhO Jfl /.a knpovalee UgOđnOj da se ni bati. da bi bil kdo oHiipio-jm, kur so denar takoj povrne, ko bi blago ne ugajalo. Blcor pa opozoiujeinn mi insorut v dimni >ji številki. Poslano. Zsi masenje otlIix zob ni hol jw«*4J :t i upli viicjšo^a aredstva, kakor zobna plomba c. kr. dvornega zdravnka za zobe dr. J. G. POPP-a, im bunaji, mesto, BsgaergsSM it. t, i"8 J) katero vsakdo sam prav lahko in brez. li<>li č'n dene v otH zob, ki s«* poleni trdno »prime z ost-mki Soba in dlesnoin ter varuje zoh nu.fi ii al i A. ;i 11 razrušenim tei« 1 «1 «• -Dobiva »e v Ljubljani pri lekarjih J. Svoboda, V. M yr. U. |'l. Trnki ezy C. Hirschitz, (i. Picr-oli: dalje pri trgovcih C. Karingt-r, Vsso Petr b'-ii'-, 1-M. Malu-, I'. L i.ssnik, bratje Krispei. Poslan o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, *i< 8) skušeuo in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo pmti zabasanju. — 1 škatijica i'i 16 pil 1» kr. 1 zavoj — 120 pil 1 gld. a. v. — I* rt-d pona re Jan j«-m se jako ni ari. — 1'ristne so samo, če linS vsaka škatljica rudeče tiskano nato protokolovstna varstveno znamko .,Sved Leopold** in na5o firmo le.ei-nt *.]»> i »v. Leopoldu"-. i)unn|, mesto, i.eu,- denr **»pie««»i- umi lMnnkeaKatoie. Dobivajo se v lekarni I'lc.'oli. Ti A m* cene v RJuliljU i dne 0. rioveinbra t. 1. d. U. rl. Lr Pšenica, hktl. . . . «82 . Speti povojen, kjrr. - Hft' Rež, 4 71 BtJro1 o '.nas1'.-, , 90 Ječmen, h ... 4 06 ■J.' ;ce, |i dno ... - 2'5 Oves, 992 1 M'eko, irer . . . 8 Ajda, 3 !'0 (Jo.ee mesu, h '.rr. «;> Proso, it • 4.'18 Te ceie „ , . Bq Koruza, t ... 487 Svinjsko „ r. — 58 Krompir, 2 68 K iirii.ruiiovn , „ - - 3n Leča, b ... 19 - Pi:'.tlie<'...... — 40 Grali, 10 — ti« dob ...... 1 Fižo', a ... 11- Sen i, t(>o kilo . . • 68 Maslo, kgr, . '.»1» Slama, „ 9 88 Mast, _ — 68 Di vn trda, 4 Q u eti d 4i> Speh lrise- i, „ —J62 , unhk.i. . 4 lo Meteorologično poročilo. i s Q | Cas opazovanja Stanje barometru v mm. Teiu-peratu Vetrovi Nebo M.i kri na \ min. i o a iti 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-71 u 786*65 u 733-21 un 3-8' 0 8 4' C 78 C si. zali. ■»i. zata si. zah. megla dež. dež. 8 8 J mm. dežja. Srednja temperatu h 0 7, za 0'6U pod normalom (3—41 Na ID-ULi^aoslra, "borza, dne" 6 novembra t. 1 (Izvirno telegraliono poročilo J Papirna renta.......... Srebrna renta...... Zlata renta .... 6°/« marčna renta ... . . Akcije narodne banke ...... Kreditne akcije..... London ... . . Srebro........ Napol ...... C. kr. cekini..... Nemške murke . -49/c državno srečke iz 1. 1804 350 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 wld. Ogrtka zlata runtii 4U/,, . . Ogrska papirna renta 5" , 6*/0 štajerske zemljišč, odvoz, oblig, Dunava r.g. srečke 6*/q 100 gld Zemlj. obč. a v str. 41,,", zlati zast. listi Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice Prior. oblig. Ferdinandove sov. žele < e Kreditne srečke .... 100 Rudolfov e srečke.....10 ,. Akcije auglo-HVHtr. banke . 120 Trmunnvav-drust velj, 170 ("Id. ti. v 83 gld. 7n 84 . 80 113 95 101 2 • ,-,70 283 40 126 ir> 9 87 V, 6 „ 90 «1 i 25 132 , — 169 , 75 103 j, 10 92 „ 45 106 , 50 118 , — taa , 60 98 ' 90 176 60 18 . 76 110 _ 2i 2 40 Poslano. Gosp. O-a/brijel-m ZrPiccllijta, lekarničarju v Ljubljani. Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolebal sem več let na želodci, a Vaša esenca me je ozdravila. Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje, mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hvaležnost izkažem, hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem se spominati Vase ljubezni in dobrote. Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni Josip 4 o|»|». V Klenovci 25. maja 1886. (489—9> )zdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v : .«icu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-| Javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdolovatelj po pošti v škatljicali po 12 stek-lenic za 1 gld. 36 nove. I Pri 1/pftnm žte vilu dubl se primeren odpust Poslano. boljša pitna voda pri epidemijah. GLAVNO SKLADIŠTE KISELINE poznate kai najboljo okrepljujuće pide, I kas zkušnn liek proti trnjiiom kaoljn ph ».cvine I irliufr.:" boisstl rjrkljnna I proti mili rnlm ,';ataru, HltfKK MATTON IJ A Karlovi vari i VVidn r * ^ • V Halern z po pošti 6$ kr. Gospod pisatelj, oziroma ttriratčlj, tftufigo t/oztiaj I* ntnatis nenih kratkotasnic gotovo ni imel malo trma pri zbiranji teh kratkočasnic in smrJnir , predrto j • ii.ibral. jih opiiil in potem primerno razvrstil ta -'sok ::td. :t..»o iu višje. Uzorci zastonj. Os- krojaškim mnjstrum pošljejo se karte uzorcev zastonj. V < ;ilu oi in t Sc\ iriu-j Ameriki dne 2.">. je. n j a 188*;. Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, l«*k«r futg rotovža v Ljubljani. N-i/.n ■ 11 j ■ 1111 Vam, da sera prejel Vato poSiljatev do-m.-ieih dravil, kakerSne Vi napnu lja'e, v svojo nsijvečjo zadovoljuosr ProaitO \'as te.bij se jedenkrat, po po^ti po slati naslednjih ;/.»r tno uplfvejočth rTomailh »dravil ter Vam likratu podjem 9 dolnje • !nad 20 ^'ld. a v velj. za ponfnčlo troikov. \zlie precejšnjih voznih trtiskov ae ne nstralim naročiti Vsi h jeko rasllrienih domačih zdravil iz Culiiiiiftu. »lieiii-oii. v S«'%«-riiej VmeriKi. ker jih mbjl tukajšnji rojaki pi> pravici močno zahtevajo. Ostanem V*m udanl Jo3lp Sclb-n-eller, \ t iiliiKii-lii. 'li' lo-u. n«'v. VmeriUa. 5 dvsnajstorio narl|»i*«>ljNkili Icapljlc ta Acloiloc. prot' želodoevini bolesnim itd , l steklenica 20 kr. 5 /initkov kri eiMlilnili Ki-o^ljie. I Ak.itljiea 21 kr. 1 đvattMJstorica e«etu /«i»o- ii^aiij«- po dr. .llalle-i. proti pro'.iiHt, revni.itiziim itil , 1 steklenica 50 kr, 1 d\anajstoiica miK« H ra n\hU i h plaiilnNkilt /«>lise s podfosfor o -kisi m Hpiioin iu železom pomešanega, proti pliieniui boleznini, k išlju in liripa^osti, I steklenica 56 kr. I', n. Jednakih sahvalnih pičeni in naročil za domača zdrnviln lekarne rI^KTN KOCZV, srnven rotovža v l, ju i»y j a ni. došlo je poslednji iz vseli držav kontinenta, na stotino iz ki imovin A vstro-Ogersko in sicer od zdravnikov. lekar|ev. / i i ino/«li-a\nili o\. <|ii-hovnikov itd. itil. (792—3) Novi mebanioni mlin na valčke na Glincah pri Ljubljani priporoča it. ma.j k refikcjMC liaua&ke p«eiil«e po iia.jiiii:jili renah. Z uzorci in ceniki se takoj postreže in zagotavlja liujsolidnejšo postrežbo. •Iiiliob rX,rfaJii.n, (807—3) trgovec in posestnik mlina. Dr. Friderik l.eii}>iel-ov Brezov balza: ». Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se na vrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot mtjizvrstnejsc lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali dregi deli polti, Io«l|o «e že drugi dan ne« znatne luMkine od polti, ki postane valed tega eiHto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube iu ko-ztive pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogoree, nosno rudečino, zajedce in drugo nesnainosti na polti. — Cena vrču i navodom vred uld. 1.50. Zaloga v Ljubljani pri U. pl. Trnkoozy-Ji, le-k ar j i; — na Dunaj i pri le k a rji Phil. Neusteln-u, mesto, PlankengHBse. 1737—2) Tulci 5. novembra. P m >m iiu s Klirenthal Z Dunaja. Sujič iz Karlo\ca. — pl. Laszarinl Is tiradoa.— Ubl iz Ljubljane. Pri MtiMtti Itar. Mareiizi z Dunaja — Budešlosky iz Kočevja. — Kaiser t Duii;ij;i. Umrli no : 2. novembra; Janez Plan* kur, delavec, 58 let, Klailezne ulice At. 16. za joti KO. ti. novembra : Nt-žn Nagode, krojačeva ?.ona, 73 let, sv. Florjana ulico St. 13, za naduho. — Vo teh Kurnik stolar, 62 lei, lliailei-.kega vas At 10, za jetiko. — Ana 1'astel, mestna uboga, 78 let, Kuriov-ska cesta št. 7, za vodenico. 4. novembra: Jožef Saj d, delavčev »in, 8 mes, Travniške lil ce At 5, zsi Akarlntico. — Janez Tomo, posestnikov Bin, 2 '/i >nes , Vegove ulice St 9, za bo>.j.iitjo. — Franja Bavdorfer, kfepiirjov« In* . [0 mes., Cesta v uieatiii Ing ^t. 2, za vnetjiiu v grlu, V dežulnej bolnici: 2. novembra: Janez Za-vašnik, kočija-/., 79 let, za starostjo. 3. novembra; Marija Smuk, gostija, 7:5 let, za otrpiionjem pluč." — Janez Fjk, de avčev siiij 11 mes., za jetiko. |f inscem^ 1% SREČKE Glavni dobitek v gotovini [ Sil 1114» 10.000 -5000«'-It: '20°,, || 4788£ loliifUv. Kinsce-n-i-srečl-ra dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Kiidiiii|Msl:B. i t* ■•«»■'", asse O. (7«"-—13) Št 17.862. Ustanove. (809—2) Za 1886. leto ima magistrat Ljubljanski podeliti sledeče ustanove: 1. Jan. Bernardinijevo v znesku 80 gld. 35 kr. 2. Jurij Talmainerjevo v znesku 26 „ 26 , 3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku 73 „ 50 „ 4. Jan. Jošt VVeberjevo v znesku 82 „ 52 „ do katerih imajo pravico htere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico ubogi kmet št. pe-terske fare. 6. Jak. Ant Foncojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega aH nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 8. II. Ant. Raabovo v zneBku 200 gld. 04 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana; do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in Že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki. 9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in Uboltva neso sami krivi. 10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., ka tero je razdeliti mej otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nemajo starišev in še neso 15 let stari. 11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katero j"e razdeliti mej štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože naj se s potrebnimi prilogami vred «lo !25. novembra let on pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 23. oktobra 1886. Župan: Grassel li. sam PeJepremočlJIve plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. prlv. Juiue železnioe, v Ljubljani, Dunajska oeata it. 15. 554—16) £23- BfiUtE Ob začetku Šolskega leta opo/.orujem na sv< zalogo učnih sredstev ter priporočani gospod tolikim vodjam Inje vrlo izdelano Nazorni nauk, Hermanov, 6 gld. 66 kr. „ „ Tomšičev, 3 gld. 50 kr. Stenske zemljevide, na platnu razpete, Avstro-Ogersko 7 #ld., Evropo a ghl-, I'alesti l'nliiohle i gld., Kranjsko 6 gld. 40 Sohreiberjeve anatomske atenske table, razpete 5 gld. 40 kr. Velike barvane atenske table živalatva, i Učna tvarina. | > ^ ..... , , - ■ r - -iem KL rti k rajnim Šolskim svetnikom, šolskim vodjam in £h gospodom učiteljem naslednje \ilo izdelano in ino 4 gld., [Ji. kr. ............ . K "Vi -prltiskalnl smrk t gld. 80 kr., drog iz \Z< smole oo kr., barometer 8 gld., termometer 80 kr. do l gld. 20 kr., računski stroj (velik) 7 gld., snov za iolske table ■> gld. 40 kr in "iSe, po velikosti, kompas v losu t g 20 kr, magnet 20 do 50 kr., ikrilaate tab lioe razne velikosti, svinčniki, črtalnlkl pisanke Grubbauerjeve 80 k 40 kr. in Musiiove 1 gld. 6() kr. Airine. _______g \ r. do 1 gld'. [Ti vsakovrstne > - (808—2) t^< c3 Zaloga vseh predpisanih šol->d skih knjig. g v zalogi, se brzo in v ceno oskrbi. MM rvf J. Giontini v Ljubljani. ^ Fin med v satovji u kilo «;<► kr. dobiva se pri (680—15) OROSLAVU DOLENCU, V Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. par- pošilja se tudi po polti od 1 kile naprej proti povzetji eli predplačilu. iffner'si CONIFEBEN-STRTE JUnUSBITTflER ApoiVlir iRritliHi! % faphmic^irnpnle ne smel bi manjkati v nobenoj bolni" Hbo| In otroeiej aobt; on je desin-IVkt-i j »ko RrcdMtvo veličastnega pristnega duha po gozdu in prinaša v sobo ozonizovan kislec in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v ao-bul* «»iročni«• in pri epidemijah. — Ker ima Hittnerjev coniferni sprit v sebi kot zdravilno znane halzamično-smolnate in eterično-oljnate snovi, priporoča se pri plačnih in vnilnih boloznih, kakor tudi pri boleznih iivfno Miatvme. — Rabljen kot UHtna voda je liittner-jev e-onilerni sprit poskušcno gotovo varovalno s.edstvo proti angini, diftentidi, akutnemu in kroničnemu vratnemu kataru in sinrdečej sapi iz u^. (822—1) Cena steklenici conifernega sprita 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovanl rasprlilnl aparat l gld. so kr. Ititlner-j evo eoni IVriio mil" je izvrstno nevtralno roiie.tno milu, da se dobi in ohrani nežna mehka koza, radi svoje ra^kuževabie lastnosti pnaehno orporočati kot otročje milo. — Cena kosil 85 kr., 3 kosom l gld. Itit(uer-jev coniferni sprit se dobiva samo pri V. JUL. BITTNER-ji, lekarji v Reichenau, Sp In v spodaj navedene| zalogi. ^BsaV" Pricton COmn 2 varstveno znamko I I't av^sF rilOlCIl OalllU tentpvani razpršllni apa rat .i.mo: „Bittner, Reichenau, N.-0e.' Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-ji, lekarji g|g^ Moravsko, Dominikanske ulice št. 42, IjBjg l»OMilja proti poištiiemii povKotJn, dubler se ne ixi»r»xiie »snlogu, Nlc«lečc l»lii",-o imio|ro ceneje, I*ukor Ntime i/delo\anje. Velika množina suknenih ostankov! 3 V* metra dolgih, po najlepših uzorcih, za celo moško obleko. 1 ostanek gl«l. S.7.1. Vsak neugajajoči ostanek vzame se nazaj, Poptne ptf iz teškega. črnega ali ruja-vega pliša, jako velike, (poprej po gld. 8) H<>«Ioj sa m o Kl kr. fiarnitura ii jute, 1 pri i ii *-* posteljni oileji, lepo narejena, kompletne vo-likosti, glvi in ii priicev iz platnenega damasta. Ciiarnilura gld — :tO Plamena rjnla (brez Žsi-va,), 2 m. dolga, 1 l/s in- široka, iz najboljšega platna. 1 koa gld. 1 IO. Narejene moške hlače iz ilobrega eheviota, jako pripravno narejene. 1 par gld. I.•«.->. i 9 Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. 422726 Prememba trgovine. I"-ouiui si uljudno naznanjati, da bodem leta 1882 tukaj v spnraziimljeujt s svojim tastom gospodom Franom Krittperjein, pod protokoiovano tir m o >£T 15; krisptr A' Irbanc ustanovljeno, pa od mene samega vodjeno II trgovino suknenega, platnenega in manufakturnega Uaga .£^£3] na debelo odslej pod protokoiovano firmo nadaljeval nespremenjeno in neprikrajšano. Skupaj s svojim tastom, gospodom Franom KriNperfem, se zahvaljujem za zaupanje izkazano dozdanji firmi, in prosim, da bi isto naklonilo se tudi novi ti rini. Zagotovljam, da si bi»dein prizadeval »a vsak način vsestranski opravičiti to zaupanje. V I II Iti 1 V M. 20. oktobra 1*86. z odličnim spoštovanjem FELIX URBANC. V zalogi klobukov AStON KREiei, na Kongresnem trgn, na voglu Gledaliških ulic, se dobe najfinejši in najnovejil zm- Ido'bia.lcL -mc_ za gospode iti dedke, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati tabeli in po nizkih cenah. 199—35) St. 17.860. (813—2) rlMI I Marij inceljske kapljice t za želodec, • I i«» H.r. sc»utinMiiii. '1 ih> izvirnem propis HARLA ZE11ER TROPFDI KUR ECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH 1 STUCK 30 propisu prirejane n se dobivajo le v lekarni Trnkooxy, zraven rotovza v LJubljani, so naj bolj Se in, ki kor mnoga spričevala potrjujejo, najskuSeriejše in prospeš-nejše kapljiee Zoper vse želodčne bolezni in mili nasledke, cakor: smrdljivo sapo, netočnost, želodčno slabost, napenjanje, kislo pehanje, koliko, želodčni katar, zgago, kamen, premočno zaslezenje, zlatenico, gnjus v zdi matije, zlato žilo, glavobol, ako pohaja iz Želodea, želodčni krč, zabadanje, preobložen želodec z jedili in pijačami, obistne in jetrne bolezni itd. !»v.>i'ilo! Se jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljicu ispostavljene velikemu ponarejanju. Mie go ijudij je, ki neso vešči v pripravljanji teh kanljie in poji imenom „Marijmceljske kapljice" raz peča-»jo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudstvom, da le morejo napraviti kako kupčijo. 'IV kapljiee zaradi svoje brezvspešnosti neso prave ., Marij incel take kapljico za želodec", ampak le grenka voda! Kdor torej želi pravili Marijinceljskih kapljic za želodec, pazi naj pri kupovanji vedno na gorenje podobo Matere Božje, ki je za varnostno marko postavno zajamčena in mora biti na vsaki steklenicioi. Prodaja (685—5) „LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovza v Ljubljani. ifđF* Razpošilja se vsak dan po poŠti steklenica z rabilniui navodom velja JCO kr., tucut 52 gld., 5 111 e uto v le h gld. 1 u x a> + i Ustanove za sirote. Tri podpisanem magistratu izpraznjeni sta sledeči dve ustanovi za sirote: 1. Jožefe Jalenove ustanova, znašajoča 42 gld. na leto, do katere imajo pravico ubogi otroci, ki so v frančiškanski, št. peterski ali št. jakobski fari rojeni in nemajo več starišev, do 14. leta. 2. Marije Paušekove ustanova, znašajoča 20 gld. na leto, do katere imajo pravico ubogi in osiroteli Ljubljanski otroci. Prošnje za ti dve ustanovi uložiti je rib 20. novembra letos pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 25. oktobra 1886. S M M •K Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se pri njem dobiva vt-mlf Onu svež ržen kruh, in vsakovrstne nasladne pekarije, kukeršne se doslej še nikjer neso dobivale. — Tudi zagotavlja vsem svojim naročnikom ustre- y^ (825—1) H' Zahvala in zati k dobro vago iu najnižjo ceno. S spoštovanjem pekovski mojster, Stari trg it. 19. Podpisani zahvaljujem se slav. p. n. občinstvu za do sedaj obilno izkazano mu zaupanje ter se nh jed-neiii na novo priporočam. Posebno usojam se slav. p. n. občinstvo opozarjati, da sem svojo že do sedaj zdatno zalogo na novo veliko razširil ter posebno priporočam: - Vsakovrstno orodje za kadilce, kakor smod-kine cevke od navadnih do najfinejših; vsakovrstne dijaške, lovske, porcelanske, lesene pipe itd. Veliko zalogo igrač in vsakovrstnih strugarskih Izdelkov (za mizarje). Tudi se vsprejemajo kot doslej vsakovrstna tttru-garska dela in poprave ter se točno izvrše. Za mnogobrojna naročila proseč, se beležim z vele-poštovanjem (794—3) HAROli VIDMAR, Htrugnr, ŽidovHbc ulioe štev. 3. MizozeiDslo-aineriiSlo pinitti društvo. K*»nrt'wi.i4»niwann o«f c. Jfcf. avstrijske vlade. DIREKTNA vožnja vsak teden a poštnim parni kom I. razreda. It O T T 10 II |» ASE A JIHTK It« AM NEWY0RE Od.2a.od. TT SObOt O. Najhitrejša voinja. :LTa,j-nlžje cene. Izvrstna hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji oaob iu blaga pove rav* iiateltstvo v Rotterdamu in iil^ozeiuiko-Huie- rinit o parnlsko društvo, O. Kolovrratrlng u» DunaJI. (716—37) VIZITN1CE priporoča „NARODNA TISKALA" V l.tlltll |ltlll. Priporočilo. Usojam si dosedanjim častttim naročnikom dimuikurja gospoda Janesa Turka, kakor sploh hipnim posestnikom uljudno naznaniti, da sem prevsel dimnikarsko obrt gospoda Janesa Turka. Ker mi je si. mestni magistrat dovolil samostalno izvrševanje dimnikarske obrti, priporočam »e dosedanjim naročnikom in časti ti m hišnim posestnikom za mnoga naročila, posebno sa odpeljavo dima. Z odllčir'm spoštovanjem V Ujom Dopfer, (804—2) mestni dimnikarski mojster, Rožne ulloe it. 35. I zdravilni malaga-sekt po analizi eĆS. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-iieuburgii jako dobra, prava malaga, jako dobro kiepčilo za slabotne, h« I ne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi iu slabemu želodcu izvrstno upliva, V V, in '/t orighia nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko TaiSca BERNHARDA TICHO v BRNU, Zelnytrh štev. 18 nizpošiljit po poštnem povzetji: DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gld. l.JtO. ^v£ed.ieim.slceu malag'a, nara-vna.. carte Tolstan-clie »/i steklenice «1*1. £.—* steklenice gld. l.lO. Dalje razna fina lia.022exn.s3sa. -v-irxsL v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubljani: pri gospodih: 1'habl pl. Trnkoczv. lekar, Josip Svoboda, lekar, 11. L. VVenzel, prodajalec delikates. V Bjranf 11 pri gospodu Fran Doleuz. trgovec špecerijskega blaga. V Kiokit pri gospodu Jurij Ileisiuger, trgovec špecerijskega blaga. (824—1) Po kozarcih se toči vinu VINAIIOKSKK trgovine v l>jubij »ni v g. Fr. Ehrfeldovej restavraciji v hotelu ,.pri Slonu11. ifUT~ Nh znamko „VINADOK" in zakonito deponirano varstveno znamko prosim natančno paziti, ker se le potem more jamčiti za obsolutno pristnost in popolno dobrino. Brnsko blago za nosio obleio v ostankih, i iz čiste naj lin. volne, 1310 metra za celo zimsko obleko. m Gid. .v—, mm Loden za moške suknje In menčikove, najboljše baze, 2»" metra za celo suknjo. um aui. - mm Žensko sukno, iz čiste volne, v vseh modnih barvah, 10 metrov ) a popolno obleko, 100 cm. Široko. mu ciid. h.—, mm i ml "fc © XXX of 100 cm. širok, ki je prej veljal GO kr., prodajam, dokler ga je kaj v zalogi, lo metr. gld. 4.5<>. Palmerston v ostankih po 210 metra za celo zimsko suknjo. I. vrste gld. O.—. II. vrste gld. 12.—. OXFORD, sme se prati, najboljše baze, 1 kos 29 vati., čel. MU Gld. 4.50. OB Kanafas, i kos ieigl gl. 4.80. 1 „ rudefi 5.20. (620—12) Zimski niger-loden, najnovejše in najtrKJ-nejše za ženske obleke, 100 cm. širok . 10 metr. gld. 5.SO. Inilijiti Me, pel volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, lOU cm. Široko. IO metr. gld. 4.50. fiarhant za obleko. lepi uzoroi, ki se sme prati, v ostankih od 10 do 11 metrov, 60 cm. širok, . Za obleko. UM <;i«i. a.so. um 1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 postelj-nih odej in 1 nam. prt*. mU Gld. 4.54». UU ljnte-garnittira, 2 post, odeji in 1 prt, um Giđ. a.5o. mu Valerie- pol volna, najnovejši moti ni uzorci, najboljše za zimsko obleko, 60 cm. širok. 10 metr. gld. 4.—. Volnen rips, 60 cm. širok, IO uietr. gld. B.90. Kašmir, pot volna, • 100 cm. Široko. • lO metr. gld. 4.50. Lomače platno, 1 kos */| širok gl. 4.—. 1 D *Ji n „ »•--I King-tkaniim, boljša, kakor prej nato I platno, 1 kos 30 vat-| lov, celo mu