List 82.
Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja.
4. Divji kostanj.
To drevo je povsod znano. Je eno nar lepših dreves, posebno kader je z obilnim pomladanskim cvetjem okinčano. Les njegov ni ravno nar boljši, vendar je težji od topoiovine, verbovega ali smrekovega lesa; za kurjavo je pa toliko vreden kot brezovina, daje pa boljši pepel. Drevo ni červo-jedini podverženo; iz njega se narejajo tedaj dobre ploše za mize, deske in persnice. Prime se vsake zemlje in raste naglo.
Iz kostanjevega cvetja dobivajo čbele obilno In dobre hrane; veliko listje je za steljo vgodno, tudi za pozimsko klajo tekne kozam in ovcam.
Ker to drevje posebno veliko vej in ogrank obrodi, ter najprijetnišo senco daje, služi kaj dobro za ležiše čedam ob hudi vročini.
Kar pa divji kostanj naj bolj priporoča gospodarjem, je sad, ki je za vse plemena živin predobra hrana, pa tudi koristen ljudem za mnoge4 mnoge potrebe. Od te vehke koristnosti njegove so pa „ATov/ce" Je ta 1851 na 125. strani in dalje že prelepo in obširno govorile; torej zavernemo častite bravce tje; dostavimo le ondi rečenemu sledeče:
Divji kostanji se ne smejo preblizo žitnih polj saditi, ker njih daleč iztekoče korenine in široke listnate veje zaderžujejo solnce, zrak in dež.
Redi in množi se divji kostanj samo po semenu ali sadju njegovem, ktero pozimi se med peskom hrani, na pomlad pa se v rahlo in mastno zemljo v brazde položi, ktere so 2 čevlja saksebi napravljene. V 6 do 8 letih se dajo nježne dre-vesica na odločeni kraj presaditi, pri kterem opravilu se pa ne sme ne na serčni korenini, ne na ver-šiču nič podrezati ali ostrici.
Lepo in koristno drevo je tudi
4. Jerebika.
To drevo raste na vsaki zemlji, naj si bode medla, kisla ali peščena. Listje ima dolgo, pernato; cvetje, ktero se mesca majnika prikaže, je belo, številno, diši pa le malo; sad je lepo rudeč, okrogel, češnji podoben. Jerebika se po semenu množi, raste hitro, doseže pa le visokost od 20 do 30 čevljev. Mnogotere ptice, postavim drozgi, kosi, tudi kure zobljejo rade ta sad. Gosence in zajci se ga pa ne dotaknejo.
Les jerebike je belkast, precej terd in se da lahko obdelovati in gladati. Strugarji ga rabijo za več reči, posebno za deržaje pri mnogem orodju.
Kjer je obilno tega drevja, se da iz njegovih ^agod z drugimi stvarmi vred veliko in dobrega žganja napraviti. „Za božjo voljo" — bo tiimar-sikter kmet rekel — „kaj se nam vse priporoča! Saj mi ne znamo žganja delati!" Nič ne dene, prijatelj Dosti je za zdaj, če le veš, da se da iz tega sadii žganje napraviti. Ne prašaj dalej; skerbi
le, da hitro in veliko koristnega drevja nasadiš. Ako se ti žganjarije ne boš naučil,bojo vendar otroci tvoji iz tvojega nasada dobiček imeli; če pa zdaj ti ničesar ne sadiš, tudi oni ne bojo imeli nič, kakor bi ti prazen bil, ako bi bili tvoji preddedje vse pokončali in bi ne bili ničesar sadili in sejali!                                                         J. š.