Mi hooemo! Pretekli petek (3. majnika) je ministrski predse4nik: Seidler v seji klubovih naftelnikov napoviedal , da se mMi na jugoslovane pritiskati zavoljo ujih a^rsitacije za lastao državo. Tako želijo Nemoi. In ker ae IStemcem rneada mora vs« ugoditi, se bo jim tudi <r tem ustreglo. Kako, še ne vemo. Pravijo, da se bo prepovedo\r«lo zborovanja, da se bodo časniki zaplenjevali bolj strogo, da se ho preganjalo jugosl»vanske duhovnike in uradnike in ne vemo, kaj še vse. Naj pride 6ez nas, karkoli hoče, mi se ne boji.aio, Prestali smo preganjanja začetkom vojsk©, prestali bomo tudi vsa druga preganjanja. Samo to vemo, da se misli ne dajo s preganjanji udhišiti. Kjer nastopijo preganjanja, je znameiije, da ,so vsa drufta sredstva proti mišljenju celega naroda brez vpliva, in da je sila še edino upanje. Toda zgodovina vseh vekov ufci one, ki poslušajo zgodovino, da je sil& proti narodovemu mišljenju najslabSe sredstvo. Mi smo siti narojdrfih bojev z ilriigiini narodnostmi, osobito z Nemoi. Ml hoSemo mir in zato hočemo strogo loCitev med seboj in drugimi narodnostmi. K"ar je naSe, na,i bo naSe. kar je tuje, naj ostane tuje. 0 svoji usodi liočemo sami odločevati, naj si bo v političnem, kulturnem ali gospodarskem oziru. JerobGv ne rabimo vefi. Nismo ve6 otrooi. Gospodarji ho'čemo biti, ne sužnji. Ravno ker hočemo samo svoje praviee, ker no«emo Nomcein nifi hudeiga, ker hočemo narodnoitni mir in gospodarsvi ter prosvetui ruzvoj, ker lioftemo samo, kar je pravica, zato ne odstopimo niti za. la« <,d naše jugoslovanske države. Naj nas zasmelmjejo, zraer.ja.io, preganjajo, zapirajo ali obeSajo, naša zadnja beseda ostane: Mi hocemo Jugog|la<vUo! Naj pride 6ez nas karkoli ho6e, mi vttrajamo!