V okviru komisije je imela sestanek tudi delovna skupina za ruralno pla­ niranje, ki jo vodi prof. Envedi iz Budimpešte. Tematika, ki jo je obravnavala omenjena skupina je izredno aktualna. Zato se upravičeno pričakuje, da bo na prihodnji konferenci IGU v Moskvi 1. 1976 skupini priznan položaj komisije. Naslednje zasedanje komisije za agrarno tipologijo, kot tudi delovne sku­ pine za ruralno planiranje, bo konec septembra 1975 v Parizu. Marijan Klemenčič Konferenca o zaščiti Jadrana Opatija 21.—23. 11. 19?4 Konferenco o zaščiti Jadrana je organiziral Jugoslovanski savet za zaštitu i unapredenje čovjekove okoline in sorodne republiške ustanove Hrvatske, Slovenije in Črne gore ter Regionalni odbor za zaštituta i unapredenje čovje­ kove okoline Tstre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara. Poglavitni namen konference je bil, da se oceni družbeni pomen jadran­ skega prostora za celo skupnost, da zbrani strokovnjaki, znanstveni in javni delavci dobijo za svoje prizadevanje na tem področju najširšo družbeno pod­ poro in da bi se javnosti prikazana aktualna problematika onesnaževanja morja čim uspešneje razreševala. Konferenca ni bila sklicana z namenom, da bi razpravljali o zaščiti Jadrana v ožjem pomenu te besede, temveč o »okolju« kot celoti. V uvodnem delu so prebrali vrsto referatov, ki so bili bolj splošnega zna­ čaja. Opozorili so na pomen Jadrana za Jugoslavijo (dr. Bebler) in na nuj­ nost kompleksnega obravnavanja problemov. Naslednja skupina referatov je obravnavala pravni vidik onesnaževanja in zaščite Jadrana, tako iz mednarodne kot iz domače zakonodaje. Sledila je vrsta referatov o poluciji morja, o zdravstvenih vidikih, estetskih problemih, prometu, industriji, nafii in odpadnih oljih, problemih in načinih čiščenja morja, o čiščenju fekalnih voda. onesnaževanju ozračja itd. Večja skupina re­ ferentov je bila iz oceanografskih in bioloških raziskovalnih institucij. Dr. Buljan je v svojem referatu govoril o Jadranskem morju in nekaterih proble­ mih njegove organske produkcije, dr. Zavodnik o bioloških virih Jadrana, dr. Johanidesova o zastrupljenosti diatomejskih alg ob »cvetenju« morja na Ja­ dranu poleti 1973. Inž. Ivanc iz podjetja »SMELT« v Ljubljani je v svojem referatu obravnaval problematiko trdih odpadkov v naših obalnih mestih. Podal je oceno današnjega stanja in prikazal možnosti za razreševanje tega problema. Prvič se je na takem zboru pojavilo tudi več referatov, ki so ob­ ravnavali probleme okolja iz ekonomskega vidika. V sklepnem delu konference je sledila tudi vrsta prispevkov o zaščiti — konzervaciji narave. Prof. dr. Fri- ganovič je govoril o prebivalstvu našega primorja in zaščiti pokrajine. Med najzanim ivejše prispevke je prav gotovo sodilo kratko poročilo geo­ loga S. Grandiča, vodje oddelka za geološka raziskovanja Industroprojekta iz Zagreba, ki je predstavil prve poskuse termografije morja. Zračni posnetki so bili izdelani s pomočjo posebnega scanerja v sodelovanju z Vojnogeografskim inštitutom; na posnetkih so bile izredno natančno vidne (1/16° C) termične raz­ like v površini morja. Od slovenskih geografov je sodeloval s poročilom samo dr. Habe s temo »Naš kras in naše morje«. Poudaril je tesno povezanost problemov v zaledju s problemi morja. Delež slovenskih geografov v tej smeri je bil doslej prav gotovo preskromen. Eden najbolj tehtnih prispevkov na kongresu je bil referat dr. J. Štirna z naslovom »Osnovni problemi polucije odprtih voda Jadrana«, ki je slonel na konkretnih meritvah in večletnem raziskovalnem delu. Mnogi vidiki one­ snaževanja so bili v tem prispevku obarvani izrazito geografsko; med najbolj zanimive je sodila prostorska analiza polutantov. Avtor je ugotovil, da je naj­ večji vir polucije Jadrana severnoitalijanska industrija. Poudaril je, da so brez sodelovanja vseh držav ob Jadranu in tudi v Sredozemlju vsi ukrepi lahko le delno uspešni. Na konferenci je sodelovalo okrog 220 udeležencev iz naslednjih strok ali področij udejstvovanja: pravniki, biologi, geografi, kemiki, geologi, tehno­ logi, oblikovalci, planerji, zdravniki, pomorci itd. Le-ti so prebrali 56 referatov, iz česar lahko povzamemo, kako pestro je bilo delo konference. Poročila so bila razdeljena na skupine. Po vsaki zaključeni skupini refe­ ratov je sledila krajša razprava, ki je bila mnogokrat zelo ostra. Organizator je že pred pričetkom konference pripravil obsežen zbornik referatov, tako da so avtorji predstavili avditoriju v glavnem povzetke referatov, prikazali dia­ pozitive ali podali dodatna pojasnila. Konferenca je bila organizirana kot enotno zasedanje. Verjetno bi bilo bolje, če bi bila nekatera specialna vpra­ šanja obravnavana po sekcijah. Za razliko od drugih takih zborov je bila ta konferenca zelo dobro pri­ pravljena, izredna raznolikost prispevkov pa je dokaj kompleksno osvetlila päroblematiko. Ob konferenci je bila organizirana prodaja knjig in manjša razstava plakatov na to temo. Milan Orožen-Adamič Prvi jugoslovansko-poljski seminar, Ohrid, 24.—29. 5. 1975 Na prvem skupnem srečanju jugoslovanskih in poljskih geografov pred­ stavljeni referati so obravnavali zelo širok spekter prostorskih problemov po­ deželja. Če jih skušamo razdeliti po sorodnosti problematike, jih lahko raz­ vrstimo na teoretične (A. Kostrowicki), metodološke (A. Marsz. J. Medved), na referate, ki so obravnavali določen podeželski problem: agrarno izrabo tal, turizem, oskrbo, naselja itd. (V. Gramatnikovski, J. Grocholska, B. Jačimovič, A. Jagielski, A. Jackowski, M. Klemenčič, R. Kulikowski, M. Lutovac, M. Na- tek, S. Nikolič, M. Pak, M. Pano v, Z. Pepeonik, A. Puška, J. Rajman, A. Stoj- milov, R. Szczesny, W. Stola, V. Točkovski, W. Tyszkiewicz, M. Žagar) ter referat s planersko problematiko (S. Leszczycki). Vendar so bila pomembnejša od referatov spoznanja, dobljena v živahni diskusiji, ko so raziskovalci iz dveh socialističnih dežel primerjali svoje skušnje glede urejanja družbenih in gospodarskih problemov. Osnovna problematika obravnave je bila posvečena načinom in rezulta­ tom proučevanja stanja in spremembam, ki jih doživlja podeželje. Tako v ča­ sovnem, kot v problemskem oziru, je obravnavana problematika imela zaklju­ čen okvir; obravnavali so preostanke preteklosti v pokrajini (agrarna struk­ tura, naselja itd.), pojavljanje novih prvin (turizem, infrastruktura, industrija itd.) in tiste elemente, ki imajo posebno vrednost za človekovo dejavnost v bližnji prihodnosti (npr. voda, gozdovi, zrak). V zelo odkriti diskusiji se je izkazalo, da so številni problemi prisotni v obeli državah in da so tu in tam ključnega pomena za nadaljnji družbenogo­ spodarski razvoj. Razlike so le v tem, da je osveščenost širšega sloja ljudi o obstoju teh problemov različna. Tako npr. je problem opuščanja izrabe zem­ lje pri nas v dobršni meri že prišel v zavest ljudi, medtem ko so na Poljskem le redki posamezniki spoznali problematičnost pojavljanja opuščenih kmetij­ ski površin. Podobno je bilo z drugimi problemi, npr. z močnim odseljevanjem s pasivnih agrarnih predelov, kar pušča za seboj — tako v Jugoslaviji kot na Poljskem — cel sklop težav: od gospodarske neizkoriščenosti prostora do socialnih vprašanj. Način reševanja omenjenih problemov pa je v marsičem različen v obeh državah. Poleg skupnega obravnavanja posameznih problemov je imelo velik po­ men spoznavanje metodologije dela (npr. tipologije kmetijstva), teoretičnih iz­ hodišč (npr. za varstvo okolja), kot tudi konkretnih rezultatov (npr. o pro­ storskih učinkih turizma, oskrbe). Pestrost pogledov na posamezne pojave v prostoru, razlike v teoretičnih, metodoloških in praktičnih dosežkih posameznih geografskih središč so omo­ gočile medsebojno spoznavanje rezultatov dela in deloma zbliževanje pogle­ dov, kar spodbuja k nadaljevanju podobnih srečanj. Marijan Klemenčič