m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto V . Šim nn-i /10T3\ Poštnina Plačana v gotovini DtcV. z/J Spedizione in abbon. post. I. gr. Zahtevamo dostojno gledališko dvorano za predstave Slovenskega narodnega gledališča TRST torek 20. septembra 1949 Cena 15 lir • 2.50 din SPOR y SOZ Nova kapitulacija Velike Britanije pred ZDA Razurediiotenie funta šterlinga Funt je zgubil 30°jo svoje vrednosti - Novi odnos do dolarja je 2.80 -Cena kruha in drugih življenjskih potrebščin se bo v Angliji zvišala Vedno večje prodiranje dolarja v britansko gospodarstvo -Tudi ostale države področja šterlinga so razvrednotile svojo valuto “Itaijši prcduolitiju kampa-upravne volitve je ob5aul| letak nekega e5a akademskega stare-Wal0 !.Hi*C.a*eren|' ** 3® ost1'0 ,!a_ bjML '" fo Slovenske demo-8t0' L 2Ue2C- Zaniiuivo je dej-Bu’ i. s.c ta letak pojavil v ta1,,.? le J^nces p Postojni od-kM f™5tc° ozadje S DZ in po-igij, ’4, ® n'2lco je padla organi-'razumela sedanji čas "a rca program (Demokracija, 9. ‘Šteao*L’* program na- *» prcrotia» 'CwtU' fep.naš rt„l,Vc 5® takrat zagna-k, čej d in nam podtaknili uti. Eione*1110 !i ta lete slovenske’ kulture«, pravi cKatoliški glas« od 34. avgusta t. I. Radio Trst U. pa je javil: ((Slovenski oder« bo uprizoril na Tle-pentaboru inro «Divji lovec« pod okriljem SKSZ. Tajnik SKSZ. č. g. Peter Šorli je sporočil ((Slovenskemu odru«, da mora nastopiti edinole . pod okriljem SKSZ, če hoče igrati na cerkvenem prostoru, češ da je tako ukazal tržaški škof (((Demokracija« 9. septembra t. U. Taka je klerikalska ((čista in prava slovenska kultura«, predvsem pa nepolitična slovenska kultura! In taki ljudje nai bi ((postavili politiko našega naroda — ne samo na STO-ju, marveč sploh — na nove temelje» tn izvedb »prerod v našem javnem življenju«!! Tako so se morali begunci, okupatorjevi hlapci in vojni zločinci razkrinkati tudi sami za to, kar so vedno bili, so in bodo vedno — večni hlapci sovražnikov slovenskega naroda, ki so jim slovenstvo, slovenski narod, njegova borba in njegove pravice samo krinka za doseg o s nojih prntiljud-skih ciljev. LEIPZIG 19. — Lipski radio javlja, da je bilo r.a področju Posarja več zborovanj, na katerih so udeleženci protestirali proti ustanovitvi separatne zahodne nemške vlade. LONDON, 19. — Kljub odločnim izjavam, ki jih je britanski finančni minister dajal zadnji čas. j» sinoči javil, da. je britanska vlada sklenila razvrednotiti šterling. Prejšnji kurz 4,03 dolarjev za šter-ling. ki je bil do sedaj v veljavi, se je znižal na 2.80 dolarjev za šter-1 ing. V svojem govoru, ki ga je imel finančni minister Siafford Cripps ob povratku s finančne konference v Washingtonu, je izjavil, da je britanska vlada sklenila razvrednotenje šterlinga i; pred finančno konferenco v Washingtonu. Cripps je tudi napovedal, da vlada nima namena zvišati subvencije za draginjske doklade in da bo zaradi tega cena kruha povišana od 4.5 penijev na 6 penijev. Tudi cena moke se bo zvišala. Zvišanje cene kruha bp dvignilo indeks življenjskih stroškov. V prihodnjih mesecih je možno, da se bodo zvišale cene tudi drugih predmetov, ki se izdelujejo s surovinami, ki se uvažajo iz področja dolarja. Dalje je Cripos dejal, da ne bo mogoče ustaviti naraščsnia brezposelnosti, če sp ne , obdrži blokada nad mezdami in plačami Odločitev britansko vlado i„ ,imela za posledico, da so se tudi |te-vilne druge države, ki so vezarc na šterling, odločile razvredro'ertie svoje valute. Do sedaj je že 10 držav sklenilo razvrednotiti svojo valuto v odnosu do žterlinga. Te so Norveška. Danska. Švedska, Indija. Avstralija, cmf H„ j: shrd sh za. Nova Zelandija, Izrael, Irska in Egipt. Tudi nizozemska vlada je javila, da bo prisiljena razvrednotiti svojo valuto. Številne vlade niso še podvzele dokončnih ukrepov. Francoska vlada je sklicala za danes izredno sejo ter je odredila. naj bodo danes borze zaprte: Italijanska in grška vlada sta, napravili isto. Švicarski finančni kro-s(i ?6' izrazili veliko vznemirjenje nad razvrednotenjem valute, ki je zajelo vse države Marshallovega fiačrta, {n' predvidevajo potrebo razvrednotenja švicarskega franka, da preprečijo udarec švicarskemu turizmu. Kakor v vseh zahodnih prestolnicah. jr novo drastično razvrednotenje šterlinga v odnosu do dolarja povzročilo v Rimu veliko vznemirjenje v gospodarskih krogih. Italijanska vlada, ki se je sestala sinoči na izredni seji, je odredila bankam, nai danes in jutri suspendirajo vse operacije-s tujimi devizami «v pričakovanju razvoja položaja«. Čeprav se v uradnem poročilu ne govori o takojšnjem razvrednotenju italijanske lire, današnji tisk ne prikriva, da bo v naiboljšem primeru lira zgubila približno 10 odst. svoje vrednosti v odnosu dp dolarja. List «11 .Messaggero« poudarja, da skleni vlad- na izredni seji niso dokončni, ker je vlada sklenila počakati povratek finančnega ministra Pella iz £DA, Tudi iz Helsinkija javljajo, da bo Finska verjetno razvrednotila svojo valuto. Odločitev britanske vlade je povzročila v ameriški javnosti veliko presenečenje. Finančni in gospodarski krosi v Kanadi pa poudarjajo, da bo zaradi važnosti trgovine z Veliko Britanijo in Commomveal-thom Kanada močno občutila posledice razvrednotenja šterlinga in to jo bo verjetno dovedlo do tega. da bo tudi ona razvrednotila svojo valuto. V prvih 7 mesecih leta 1949 je namreč Kanada prodala za mi- lijardo in 665 milijonov dolarjev proizvodov, predvsem žita, državam področja šterlinga. I" Londona poročajo, da je Churchill v imenu konservativne stranka zahteval sklicanje parlamenta in isto je zahtevala liberalna stranka, Jutri popoldne pa se bo sestal glavni svet Trade Unionov, da preuči gospodarski položaj Velike Britanije, ki je nastal spričo razvrednotenja. Angleška javnost pa je zelo presenečena in vznemirjena spr’čo dejstva, da je šterling zgubil 30% svoje vrednosti. Za angleškega prebivalca pomeni to, da se bo cena kruha zvišala in verjetno tudi se bodo zvišale cene vseh ostalih življenjskih potrebščin, dočim bodo mezde in plače ostale iste, kakor je že napovedal Cripps. Večina konservativnih dnevnikov izjavlja, da razvrednotenje ni noben pripomoček, in zahtevajo znižanje vladnih ter proizvodnih stroškov in napovedujejo novo tekmovanje med mezdami in cenam-.. Konservativni list «Daily Mail« pravi, da je to strašen udarec Nihče si ni upal napovedati, poudarja Ust, da bo šterling veljal 20 cent manj od 3 dolarjev. V najhujši dobi krize leta 1921 nj šterling padel pod 3 dolarje in 14. cent. Komunistični list «Da-ly Worker» komentira razvrednotenje v uvod- niku pod naslovom «Mezde so bile znižane«. List. piše: Gre za zahrbtno vendar pa bistveno znižanje mezd slehernega britanskega delavca. Sindikalni voditelj; bodo krivi izdajstva, če ne bodo takoj začeli akcije za zvišanje mezd, da se nevtralizira zvišanje cen, ki bo nastalo. Nato piše list: Ne more biti dvoma, da je bil sklep o razvrednotenju vsiljen pod ameriškega pritiskom. Nato napada list ZDA in njihove evropske satelite, Mednarodno banko in Denarni fond. ter piše: Ameriški imperialisti želijo razvrednotenje, ker hočejo investi. rati svoj kapital v prekomorskih imperijih evropskih držav. Razvrednotenje jim bo omogoč-lo nakup imovine v teh krajih po nizkih cenah. Razvrednotenje je le del obširnejše politike, ki nalaga državam Marshallovega načrta vlogo podpornikov velike ameriške finance. Francoska vlada ;e tudi sklenila razvrednotenje franka. Prejšnji tečaj franka v odnosu do dolarja je znašal povprečno 272, dočim znaša novi tečaj “50 frankov za dolar. To pomeni, da je bil frank razvrednoten v odnosu do dolarja za 27 odst., v odnosu do šterlingg pa je bil revalviran za 10 odst. Bivši vlad-n, predsednik Revnaudje izjavil, da je sklep britanske vlade neprija-teljski. korak do francoske vlade. Izrazil je mnenje, da bi se morali o tem francoska in britanska vlada prej posvetovati. Pripomnil je, da bo moralo razvrednotenju šterlinga slediti razvrednotenje franka. Nasplošno se opaža nekaka zagrenjenost v evropskih prestolnicah, ker so bile postavljene pred izvršeno dejstvo. Veliko presenečenje je razvred-notenje šterlinga povzročalo tudi ha Dunaju, ker je šiling navezan na blok šterlinga. Kar se tiče zahodne nemške marke, pa je ameriški komisar v Nemčiji Mac Cloy izjavil, da je ameriška vlada naklonjena razvrednotenju, dočim se britanska vlada temu še upira. Moskovski radio je razvrednotenje komentiral takole: Gospodarska pogajanja v Washingtonu niso prinesla uspehov, ki bi jih želela Velika Britanija, in so povzročila veliko razočaranje v Londonu ter neugodno vplivala na prestiž britanske vlade.' Skoraj bi se dejalo, da so se britanski predstavniki trudili v Washingtonu, da omogočijo prodiranje dolarja v britansko gospodarstvo. V vsakem primeru je jasno, da je ta konferenca, namesto da bi rešila gospodarske težkoče Velike Britanije, samo še povečala odvisnost Anglije od dolarja. Britansko ljudstvo bo podvrženo novim omejitvam. To je rezultat izdajstva desničarskih voditeljev laburistične stranke in britanskih reakcionarjev. Začetek IV. zasedali] a generalne skupščine 0 /.JV Kardeljeve Izjave glede Trsta, Grčije in glede procesa proti Raiku LAKE SUCCESS. 19. — Danes se bo v Flushing Meadovvsu začelo četrto redno zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki bo trajalo do izčrpanja dnevnega reda, ki vsebuje - 80 točk. Računajo, da bodo delegati zaposleni na skupščini do konca leta. AFP javlja, da je jugoslovanski vladni podpredsednik in zunanji minister EDVARD KARDELJ, ki je na čelu jugoslovanske delegacije prispel v New York, izjavi) tisku med drugim: Ne smatram, da obstaja nevarnost vojne. Kardelj je nato potrdil, da je jugoslovanska vlada zaprosila za posojilo pri Mednarodni banki. Kardelj je nato poudaril, da ostane jugoslovansko stališče do Grčije načelno isto. kakor je bilo na prejšnjih zasedanjih QZN. Zanikal je, da bi obstajal kak dogovor med Beogradom in Atenami v zvezi z Albanijo. Kardelj je dalje zanikal vesti o morebitni spremembi jugoslovanske politike o tržaškem vprašanju. V zvezi s procesom y Budimpešti je Kardelj označil ta proces kot mračno farso. Ta proces, je pripomnil, je v okviru poizkusov splošnega pritiska na Jugoslavijo. Proces proti Rajku nima primere v zgodovini. LAKE SUCCESS, 19. — Sovjet-ska zveza je uradno sprejela nada. ljevanje razgovorov za avstrijsko mirovno pogodbo, ki naj bi se zar čeli 22. septembra v Washingtonu. flmcriShe dobave Albaniji Sporazum albanske vlade z neko ameriško družbo za nakup industrijskih naprav v vrednosti 1 milijarde in 800 milijonov dolarjev RIM, 19. — Kakor poročajo iz Rima, je albanska vlada, ki stalno napada Jugoslavijo, ki je sklenila trgovinske sporazume z zahodnimi državami, pred kratkim sklenila sporazum z ameriško družbo »Salem Ingineering Co.» iz Ohio za nakup industrijskih naprav. Skupna vrednost nabav znaša milijardo in 800 milijonov dolarjev. Predstavnik te družbe Sam Kee-ner je izjavil na tiskovni konferenci v Rimu, da bo na podlagi tega sporazuma Albanija izročila ZDA IZJAVA SVETOZARJA VUKMANOVICA OB RAZPRAVI V BUDIMPEŠTI Razpravo sta inscenimli sovjetska m madžarska obveščevalna služba, da bi komfrromit.irali pred demokratično javnostjo socialistično Jugoslavijo ' BEOGRAD, 19. — V petek 16. septpmbra se je začela v Budimpešti dolgo pripravljana razprava proti bivšemu članu Politbiroja tria-' džarske Partije delovnih ljudi Laszlu Raiku in drugim. Prvi dan razprave se je pokazalo, da je organizatorjem tega monstruozriega procesa, kot je dokazala tudi obtožnica, 'glavni , namen, da bi r.a njej kompromitirali novo Jugoslavijo ih njeno partijsko in državna vodstvo in se pri tem posluževali najr.esramnejših lazi in falšifika-tov. Ko je bila na zborovanju bivših jugoslovanskih dobrovoljcev španske republikanske vojske razkrinkana laž v obtožnici, da se je Raik povezal z jugoslovanskimi borci internacionalne brigade v francoskih koncentracijskih taboriščih Girce, Saint Cyrien in Vernen Alešem Beblerjem, Božidarjem Ma-slaričem in Karlom Mrazovičem, ker ne prvi r.e drugi niti tretji ni bil v omenjenih taboriščih, polagajo organizatorji razprave, zvesti sami sebi, prav na razpravi Laszlu Raiku na jezik «nova priznanja«, kopičijo nove laži in falsifikate in za vsakp ceno zahtevajo r.ova imena jpgoslovanskih vodilnih oseb. Tako je rekel Raik na razpravi v petek — kot poroča budimpeštan-ski radio, med drugim: «V francoskem koncentracijskem taborišču Saint Cyprier.\ Girce in Vernen sem bil skupaj z Jugoslovani. Med važnejšimi osebami so bili Kosta Nagy, Milič, Vukma-novič, katerega so menda v tem času nazivali «Tempo», Stefanovič, Vefeer.«' Raik pripoveduje dalje o tem, da ga je v Girceu in, pozneje v Vernemu večkrat klical k sebi oficir obveščevalne službe «Deuxie-me Bureau-a», kateremu je med drugim poročal o tem, da je v taborišču močna trockistična skupina Jugoslovanov in navedel vodilne u-sebe te skupine. «Na to je — pravi dalje Raik — oficir «Deuxieme Bureau-a» potegnil neko ljsto, ki je bila vsa popisana z jugoslovanskimi imeni, in je imena, katera sem navedel,. posebno prekontroli-ral na listi. Poslalo.mi je jasno, da vsi Jugoslovani prav tako kot jaz izvršujejo, njegova navodila. Raik je dalje izjavil, da se je pomladi leta 1941 razgovarjal z nekim gestapovskim majorjem, ki mu je obljubil, da ga bo poslal r.a Madžarsko. O tem razgovoru pravi Raik na razpravi: ((Gestapovski major Je potegnil nek list in se zanimal za posamezne Jugoslovane, in sicer za Kosto Na-gya, Vukmanoviča in druge. Rekel je, da so se ti Jugoslovani, kot mnogi drugi, približno 150 po številu, obrnili nanj, to je na tega majorja, s prošnjo, da bi jim pomagal, da bi se vrnili v Jugoslavijo. Gestapovski major je z veseljem sprejel na znanje njihovo trockistično dejavnost in mi rekel, da bo izpolnil njihove prošnje in jim pomagal, da se bodo vrnili v Jugoslavijo.« Sodelavec «Borbe» je s tem v zvezi obiskal tovariša Svetozarja Vukmanoviča, ki mu je odgovoril na'postavljena vprašanja v'zvezi s temi trditvami tole: «Iz vse obtožnice, m poteka razprave se vidi, da >e bila vsa stvar v,zvezi z Jugoslavijo in vodilnimi osebami naže države slabo skuhana v ministrstvu za zunanje zadeve v Moskvi in. v Budimpešti. Ce bi se bil; samo jnalo bolj potrudili, ne bi mogli napraviti tako velikan-akih napak v celotn; režiji, kot kažejo vrednost cele. obtožnice, kot je tista o mojem bivanju v francoskih koncentracijskih taboriščih in v Španiji. Pred vojno nisem šel nikamor iz Jugoslavije in potemtakem nisem mogel biti ruti v Španiji nitj v koncentracijskih taboriščih Francije, najmanj pa se spoznati z Lazslom Raikom, katerega nikdar v življenju nisem videl. Med vojno sem odhajal v inozemstvo, v Grčijo, Albanijo in Bolgarijo, leta 1948 pa sem potoval čez Romunijo v ZSSR. To je vse moje bivanje izven Jugoslavije. Leta 1935 do polovice leta 1936 sem delal v beograjski partijski organizaciji. Nato sem od.-,el v vojsko in leta 1937 sem bil pripeljan kot vojak v zapor v V Crno goro, v znano ((črnogorsko provalo«. Tedaj je bilo zaprtih okrog 300 ljudi iz Cme gore in vsi vedo, da sem bil takrat tudj jaz z njimi v zaporu. Po izpustitvi iz za- pora leta 1937 sem bil na partijskem delu v rvikšičkem in barskem okrožju. Vs; komunisti iz tega kraja me poznajo in se spomnijo mojega bivanja v.tem času v Črni gori. V letih 1938 do 1941 sem delal kot ilegalni partijski delavec, preganjan od policije, v Crni gori, Makedoniji in Srbiji. Partijsko članstvo in mnogi delavci Skopja, Ku-manova, Velesa, Prilepa, Bitoljia, Leskovca, Niša, Zaječara, Jagodine, Kragujevca. Čačka. Užic, Valjeva in Beograda ihe poznajo iz tega časa. Vzdevek «Tempo» sejn dobil jeseni leta 1940. Bilo je to na peti partijski konferenci oktobra leta 1940. Kot delegat partijske organizacije iz Srbije sem govoril o potrebi pospešitve tempa partijskega dela. Tovariš Tito se je strinjal z menoj, in ker smo bili tedaj vsi ilegalci, in potemtakem ni vedel za moje ime, je rekel, da se strinja s tem, kar je rekel tovariš «Tejnpo». Tako mi je tudi ostal ta vzdevek.« Na vprašanje, kaj misli o vsej razpravi, je tovarig Vukmanovič odgovoril: «Na temelju vsega tega in drugih stvari, da sta to razpravo in-scenirali sovjetska in madžarska obveščevalna služba, da bi v korist - mračnih načrtov svojih gospodarjev skušali kompromitirati pred demokratično javnostjo socialistično Jugoslavijo in njeno vodstvo, ter da b;. na . ta način opravičili svoje protidemokratične in umazane načrte in ravnanja proti naši državi. Ta podrobnost, ki jim je ušla v zvezi z mojim imenom, dokazuje dovoli jasno vrednost celotne obtožbe in ((priznanja« na razpravi kakor tudi metode organizatorjev te razprave.« BEOGRAD, 19. - Včeraj so prvikrat prikazovali jugoslovanski umetniški film ((Zastava«. Izdelalo ga je podjetje ((Jadran film« po scenariju hrvaškega pisatelja Horvata. Film prikazuje dogodke iz osvo-bodilne vojne v Jugoslaviji. SKSZ 'V; tu. /MnaT (sl°venska ■ ki Jc se* Hi?, h»:°d s°?Spod°m. da je raz-samimi de-J*{, čas, da po- >5. ©«£?•<;.» liko stran-•» > •bvraštva in Dezerter Nello Grisoni poziva... Znani Vidalijev kominformistični pretepač Nello Grisoni poziva v zadnji številki tednika »II Lavora-tore» partizane, aj vstopijo v VI-dalijevo frakcionaško partijo. V svojem pozivu pravi med drugim: »Tovariši partizani, vstopite v partijo zato, da bi se bolje borili proti vojnohujskaškim imperialistom, proti nacionalistom, proti trockističnim izdajalcem. Med tem ko pišem, prihaja velika in vesela novica. V Jugoslaviji so začeli komunisti, stari in novi partizani oboroženo borbo proti Judežem jugoslovanskih narodov. Kot poroča ra-dio Moskva itd itd.« Nato nadaljuje: »Kakor smo bili odločni z orožjem v roki proti fašistom, kot smo bili odločni, ko je šlo za to, da zapodimo iz naših vrst titovske re-negate...« Gre torej za poziv, ki mu komin-formisti ne bodo mogli ničesar prigovorih, kateremu pa bi moral Nello Grisoni prav Pri zadnjem omenjenem stavku dodati: »Odločni moramo biti prav tako kakor sem bil odločen jaz, ko sem pri Cepovanu kot komandant bataljona pred Nemci pobegnil in odvrgel orožje (italijansko brzo-strelko), zato da b* bolje bežal ter se povrnil brez orožja, za kar so me nato na sramotni način degra- dirali brez možnosti, da bi še kdaj koli lahko izvrševal katero koli vojaško ali politično nalogo zaradi straliopetstva, ki sem ga pokazal.« Sicer ni mnogo besed, ki jih je pozabil dezerter Nello Grisoni, zapisati, ampak jih je potrebno zapisati resnici na ljubo, da bodo naši partizani vedeli, kdo jih poziva, naj vstopijo v Vidalijevo frakcionaško partijo. Pravi cilj social patriotičnega kongresa Vse do danes se ni vedelo, kakšen ie prav za prav cilj II Vidali-jevega socialpatrioticnega kongresa. Šele danes smo mogli razločno razbrati la cilj iz treh referatov, ki so jih čitali na kongresu Vidah Marina in Destradi. KQt rdeča nit se vleče namreč skozi vse tri referate eno samo • dokazovanje: Za uspešno borbo proti imperializmu je nujno potrebno priključiti Tržaško ozemlje k materi Italiji. Sicer se bomo še povrnili in v prihodnjih dneh podrobneje Presejali in prerešetali najbolj d;seie kominformistične in socialpatnotič-,nc 'cvetke iz vseh treh referatov.. Za sedaj naj le na splošno omeni- mo, kar nam najbolj pada v oči: Predvsem Vidali. Tisti Kidali, ki se je tako zaljubil v svoj patent znan pod imenom iiBaratto infa-| me«, da ga nikakor ne more poza-' biti in je svoje poslušalce spomnil nanj tudi v svojem zadnjem referatu. Čeprav zatrjujejo njegovi uredniki, da je zelo hraber, na ravnost meksikansko predrzen, si še vedno nc upa na dan s skrivnostjo, kaj že skoro eno leto misli pod «no-ro rešitvijo« tržaškega vprašanja, ki jo je doslej navadno imenoval tudi ((boljšo rešitev«. On še vedno trdi. sda je za imenovanje guvernerja, ker da je to uedini izhod v sedanjem položaju« ter v isti sapi hitro dodaja: ((Potom bo iskanje nove rešitve manj komplicirano in težko kot je danes«. Mi smo sicer že premnogokrat povedali, kaj misli Vidali pod to unovo« ali sboljšo« rešitvijo. «Zato povemo tudi sedaj: Ta kominformi-stična socialpatriotična enova rešitev« sestoji v imperialističnem tristranskem predlogu o priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji. Pri tem pa se Vidali boji samo tega, da bi imperialisti priključili k Italiji samo cono A. Da pa sc to ne bi zgodilo in da bi imperialistična De Gasperijeva Italija dobila čim več, ; predlaga Vidali imenovanje guvernerja, ki bi obe coni združtl in — kot je to pred dvema mesece- ma na rimskem parlamentu obrazložil Nennl — razpisal volitve za skupščino, ki bi ngto z večino glasov izglasovala priključitev obeh con k Itpliji. In ko se bo to zgodilo, bo dobil Vidali od italijanske vlade najmanj (imedaglio d’oro»... za svojo kominfonnistično ((internacionalno« nalago. Marija Bernctič ’ Marina pa je s suojim referatom o nacionalnem vprašanju odkrila Ameriko! Zlasti, ko se poziva na tisto, kar je Lenin pisal o nacionalnem vprašanju, pri čemer pa sc zelo čuva citirati nad vse ostro Leninovo kritiko nacionalističnega odklona Roze Luxem-burg. Marina ima le to srečo, da veliki Lenin ni več živ, sicer bi moral zardeti spričo njenega mrcvarjenja, akrobatičnega zavijanja te.r Potvarjanja marxistično - leninističnih načel glede nacionalnega vprašanja. Ves njen referat pa je napisan v neprikritem upanju, da bo Sovjetska zveza glede Trsta spremenila svoje stališče kajti r~ Pravi Marina — ((Situacije v svetu se lahko izpremenijo in se dajansko izpreminjajo» zaradi tega ase lahko i spremeni rešitev, ki je bila v danem trenutku pravična«. Konkretno je hotela Marina povedati tole: Sovjetska Sveža stoji sedaj na stališču spoštovanja mi-rov.nc pogodbe glede Trsta; lahko pa se zgodi, da se «situacija dejansko izpremeni« in da se SZ postavi na stališče priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji, t. j. na stališče imperialistov o reviziji mirovne pogodbe. In v tem grmu tiči Marinin in Vidalijev italijanski socialpatriotič-ni in kominformistični zajec glede «boljše ali vnove« rešitve tržaškega vprašanja, rešitev, ki jo že ves čas od leta 1945 dalje 'zagovarja KP Italije, za katero se ((situacija e svetu očitno prav nič ne izpremi-nja«, temvčč je vedno takšna, da stoji KPI venomer na stališču italijanske buržoazije in italijanskega imperializma. Iz Destradijevega organizacijske-ga referata pa naj omenimo za danes le njegovo čudovito modro trditev, da je Vidalijeva partija tako napredovala, da ((nikogar več ne straši, temveč vliva sedaj v nasprotnikih le spoštovanje«. Najbrž zaradi tega, ker je glede državne pripadnosti Trsta prišla na isto linijo ž njimi... Cercansi fnsorti Grandi n ovita in Jugoslavia. O, forse, pensandoci bene nessuna no-vita in quanto Vattacco cartaceo che i cominformisti stanno giornal-mente conducendo Contro di essa, no n rappresenta che la naturale continuazione, un po piu virulenta se vogliamo, di quella della rea-zione. Dungue, per venire al sodo, co-minformisti e reazione imperialista, strettamente uniti, anmmciano tramite le loro stazioni radio ed i loro giornali che in Jugoslavia la rivolta contro il PC Jugoslavo e sgoppiata. Gli uni e gli altri saluta-no e benedicono, a seconda dei časi, le prime schioppettate sparate dagli insorti. Sembrano tanti Goebbels o perlomeno l’ombra di Goebbels troneggia sulle loro vuote teste, in Jregola di invenzioni. Pec-cato, poveretti! Veramente peccato che t loro Pii desideri siano destinati a rimanere solamente tali. Mettono tanto juo-co. tanto entusiasmo nella loro cam-pagna di menzogne che ci fanno veramente pena. Vorremmo sincera-mente aiutarli, magari con un con-siglio. Perche nella quarta pagina dei loro giornali, tra gli avvisi eco-nomici non inseriscono, p. es. qual-cosa del genere: ((Cercansi gruppi di insorti in Jugoslavia che presu-mibilmente dovrebbero trovarsi in Slovenja. Grossa mancia a c hi li trovera e ne dara immediata co-municazione. Tratiandosi di caro desiderio non badiamo a spese. Cas-setta N. ec c. ecc.s. In questo modo forse potrebbero venire a capo di qualcosa. Perlomeno ci sarebbe la possibilita che gualehe loro un po piu onesto col-laboratore, do po inutili ricerche, comunicasse: Impossibile trovare insorti. Dopo affannose e lunghe ricerche ho dovuto convincermi che essl esistono solamente nelle vostre fantasie malate. železne rude in druge surovine za 80 odst. vrednosti dovoljenega kredita, dočim bo ostanek plačala v obrokih. «Upamo, je izjavil Keener, da bo mo uspeli v tem letu skleniti druge važne sporazume z Albanijo, Naša delegacija, k; je odpotovala te dni v Tirano, je naletela na polno razumevanje in na željo po prijateljskem sodelovanju. W.Q0Q rudarjev stavka v ZDA PITTSBURG, 19. — Danes se Je začela stavka rudarjev v ZDA. Sedaj stavka 480 tisoč rudarjev kot protest, ker so ravnateljstva rudnikov odklonila plačevanje pokoj, ni.n rudarjem. Delo je prenehalo v vseh rudnikih Pensilvanije, Ohia, Illinois, Virginije, Indiane, Utaha, in Vyo-minga. Iz solidarnosti so stopili v stavko tudi ostali rudarji. Slavtu fclBZRftarjm v Londonu LONDON, 19, — Londonski železničarji so sklenili, da bodo od 22. septembra dalje začeli belo stavko, V vladnih krogih so zaradi tega zelo razburjeni, posebno še, ker ta stavka sledi neposredno Cripps-ovemu govoru in razvrednotenju šterlinga. Tej stavki, ki je prva reakcija na razvrednotenje šterlinga, posvečajo veliko pozornost. TopIlaStijeve izjave o politiki vlade RIM 19. — Voditelj KPI Togliatti je v Novari izjavil, da bo komunistična opozicija v parlamentu zahtevala spremembo zunanje irj notranje politike Italije. Obsojal je politiko De Gasperijeve vlade in še posebno pristop Italije y vojaške bloke, ki škodijo varnosti Italije.’ Pripomnil je, da bodo komunisti med zasedanjem parlamenta pozval li vlado, naj temeljito spremeni svojo notranjo in zunanjo politiko: Uspeiii srttiii kovinarjev BEOGRAD,, 19. — Na letni skupščini kovinarskih sindikatov Srbije, ki se je začela danes v Novem Sadu, so poudarili, da so v kovinarskih podjetjih Srbije samo v prvem polletju tega leta razglasili 320 delavcev za udarnike, 29 za novator-je. S svojimi iznajdbami so srbski kovinarji prihranili državi več mi-lijonov dinarjev. Izboljšanje preskrbe na Reki ZAGREB, 19. — V prvi polovici tega leta se je preskrba prebivalstva na Reki zelo izboljšala. Razdelilo se je 450 tisoč kg živil več kakor v odgovarjajočem času lanskega leta. To glede racioniranega blaga. Promet živil v prosti prodaji na drobno je bil v istem času za 15 odst, višji kakor lansko leto. Univerza v Sarajevu SARAJEVO, 19. — Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine so izglasovali zakon o ustanovitvi univerze v Sarajevu. S tem zakonom jg bilo rešeno vprašanje, ki je v 60 letih avstro- ogrske uprave in v 20 letih stare Jugoslavije ostalo nerešeno. Jugoslavija-Izrael 5-2 TEL AVIV, 19. — Pri nogometni tekmi, ki velja Za svetovno prvenstvo, je Jugoslavija premagala Izrael s 5:2. Tekmo je gledalo okoli 20 tisoč gledalcev. Prvi polčas je izpadel g 2:0 za Jugoslavijo. Po zmagi nad izraelskim moštvom bodo jugoslovanski nogometaši igrali proti Franciji. Francosko moštvo bo prišlo v Beograd 7. oktobra za prvo tekmo, ki bo 9. oktobra. Revanšna tekma pa bo 30. oktobra v Parizu flve prelestni resoluciji zaradi procesa Clanj OF III. okraja ogorčeno obg&jamo ukrep ZVU, ki je Uvedla kazenski postopek proti časopisoma »Primorski dnevnik* in «Corrie-re <3i TriSštč* ter prepovedala za mesec dni prodajo milanskega časopisa «tJnita» v Trstu Ker je «Primorski dnevnik* zrasel v borbi proti nacifašizmu kot glasnik OP( borci za demokratične pravice našega tiska odločno zahtevamo, da se takoj preneha s kazenskim postopkom proti obema časopisoma ter da se prekliče ukrep proti »Unitk*. Srfnt fašizmu - svobodo narodu! (Sledi približno 400 podpisov) TRŽAŠKI DNEVNIK * * * Slovenske' m italijanske antifašistične žene III. okraja protestiramo, ker sta zaradi novice V zVezi z dogodki RASC postavljena pred sodišče »Primorski dnevnik* jn «Corriere di Trieste* ter je za mesec dni prepovedana prodaja časopisa «Unit&» v coni A. Tej borbi za svobodo tiska se pridružujemo tudi me žene, ki zahtevamo, da se spoštuje demokratični tisk. Slovenske in italijanske demokratične žene III. okraja. (Sledi 182 podpisov) Zahvala mater iz Plavij odboru za počitniške kolonije Vse matere iz Plavij, ki smo imele svoje otroke v počitniških kolonijah v Sloveniji, se najtopleje zahvaljujemo Titovi Jugoslaviji, ljudski republiki Sloveniji in Podpornemu odboru ASIZZ. Obenem smo zelo hvaležne dr. Sonji Mašeri in dr. Tonetu Danevu ter osabju kolonij iz Trsta in Slovenije, ki je tako skrbno pazil na rale otroke. Ko poslušamo pripovedovanje naših otrok o lepem bivanju v Sloveniji, o izletih na Bled jn druge kraje, o pionirski progi, o dobri in obilni hrani in vsem ostalem, si ne moremo drugega, kot od srca želeti, da bi bili tudi prihodnje leto naši otroci deležni takih kolonij. j je stavka v montažnem odobiku i ovan doživela tak neuspeh? Neuspeh se nikoli ne more spremeniti v uspeh, pa četudi bi to hoteli z vsemi mogočimi puhlimi frazami dokazati sedanji voditelji Enotnih sindikatov Matere ooensMh otrok se zahvaljujejo Tudi mate?e openskih otrok, ki ša bili na počitniških kolonijah v Sloveniji, se pridružujemo ostalim tržaškim materam tar {Irekamo naj-toplejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da sO »e naši maliki Vrnili v najboljšem šdfavštvenem stanju, radostno tdlpolbženi, polni prelepih vtisov iz naše ljubljene Slovenije. Predvsem gre naša zahvalo ljudski oblasti LR Slovenije in glavnemu odboru AFZ Slovenije, ki ie četrto leto omogočata letovanje našim otrokom. Izrecno zahvala Osebju p Očitni-niških kolonij, ki oje me šotno na-(lomesiovalo skrbne mam-te, temveč se vsestransko trudilo, de naši otroci čim več telesno in duševno pridobijo. Zahvaljujemo se požrtvovalnim tovarišicam glavnega odgora AŠ1-zz v Trstu. In tovarišem »Podpornega, društvo*, posebno top. dr. Mašerom in tov. dr. Danem/. Prav lako »e zahvaljujemo spremljevalcem in tržaškemu osebju v kolonijah, Zalivata Barknvljanr-ke matere, ki ano S-meie svnje malčke na počitniških kolonijah y Sloveniji, se najtopleje žftftvaijujefltb Podpornemu dru-itvtt za STO, zdravnikoma dr Ma-šeroVl in dr. Danevu in ergafiiza-ciji ASI2Z, k* so s tako požrtvovalnostjo poskrbeli, da so našj o-irocj preživeli lepe in nepozabne počitnice. Posebno se zahvaljujemo oblastem FLRJ za veliko skrb, izkazano našim otrokom. Otroci eo si ogledali pionirsko železnico, uli so tla Bled, Vrbo, v Celje in druge kraje naše lepe Slovenije. Povsod so bili deležni prisrčnega sprejema In vrnili so se z zavestjo, da nas nepravična meja nikakor ne more ločiti od našega naroda. ?,*1)» vseh otrok Jn mater je, da bi *e etrbtl dnigo leto lahko spet vrnili na letovanje y našo gostoljubno domovino. Odkar vodijo sedanji vodlteli Enotnih sindikatov edino »pravilno* sindikalno politiko, se jim zelo Često dogaja, da morajo ob koficu ene ali druge stavke posameznih kategorij delavcev, ki se borijo za zaščito svojih pravic, objavljati članke, slične onemu, ki ga je pred dhevi napisal za časopis «U-nita operaia* znani «sindikalist» Semilli. Kdor si tega članka ni »mogel* prečitati, naj ve, da so po Semilli-jevi teoriji krivi neuspeha v stavki delavcev montažnega oddelka Tovarne strojev edinole delodajalci, ki niso in niso hoteli popustiti v svojem stališču in niso hoteli ugoditi njihovim pravicenim zahtevam; kot druge krivce simtra Semilli voditelje Delavske zbornice, ki tudi niso hoteli pristati na enot. no borbo za interese delavskega razreda. Torej gospodarji in DZ naj si sami pripišejo »posledice*, če ni prišlo do »uresničitve* zahtev delavskega razred?. Ali bi nam lahko ta »sindikalist* naznačil kakšen drug primer, ko so bili namreč delodajalci pripravljeni ugfcditi zahtevam svojih uslužbencev ?ii pa, ko so bili voditelji Delavske zbornice pripravljeni odločno stopiti na stran borečih se delavcev? Ce mu spomin ni opešal, potem bo pač moral u-gčtoviti, da takega primera v zgodovini borbe delavskega razreda še ni bilo. Logičen zaključek njegovega nad vse «pametnega» članka bi bil torej lahko tudi ta: nič borbe ali vsaj uspešne ne dokler delodajalci ne bodo izpremenili svojega stališča do zahtev svojih Uslužbencev. No, potem bodo delavci lahko še čakali ter »uživali* dobrote, ki jim jih bo delodajalec po sVoji »Uvidevnosti* delil. Mislimo, da bi sedanji voditelji Enotnih sindikatov storili mnogo bolje, če bi se enkrat res pošteno Vprašali, kje tičijo prav za prav vzroki, da je pri teko »pravilni* sindikalni politiki vendar vsaka stavka velik neuspeh, ki ga tudi albi ne morejo prikriti. Kaj bi se pri Vsem tem sklicevali samo na drUge ter jih dolžili krivde, ki je nosijo v glavnem Ig sami. Ce si pa sami ne upajo pogledati resnifi v obraz, potem pa naj nekoliko prisluhnejo mnenju delavcev samih, ki jim bo najbolj jasno pokazalo, kako sodijo o teh «usp6hih» oni sami. Tako jim bodo na primer delavci lahko povedali, da So današnje stavke resnično zelo razlikujejo od stavk, ki so jih vodili delay&i še takrat, ko so imeli Enotni Sindikati popolnoma »zgrešeno* politiko. Tako so na primer v tej stavki delavcev montažnega oddelka Tovarne strojev stavkali edinole delavci tega oddelka, ne da bi V znak solidarnosti stopili v protestne stavke tudi delavci ostalih oddelkov ali pa tudi drugih tovarn, podjetij itd. Stavke niso podprli niti t nabiranjem podpisov v znak solidarnosti S stavkajočimi delavčl, niti ni bilo y tem času enega samega protestnega zborovanja. ki bi dokazal delodajalcem odločno voljo njegovih uslužbencev nadaljevati to borbo do uspešnega kortca. Irt vendar se ne morejo izgovarjati češ da je bila protestna stavka prekratka itd., itd. — trajala je nič manj kot 36 dni. fn sedaj še eno vprašanje — kakšno ‘kodo So imeli od te stavke delodajalci ali bolje rččeno — kaj so storili y tem časti delavči s svojo sindikalno organizacijo na čelu, da bi prisilili delodajalce k umiku z njihovega dotedanjega stališča, kaj so Storili, da bi delodajalci pri. stali na njihove zahteve? Morda bi kdo odgovoril —- so pač stavkali. V redu, toda ali je ta stavka škodovala interesom delodajalcev? Ne! Delodajalci stavkajoče delavce peč ves čas stavke niso plačali, podpirali pa so jih' dertarno njihOvi delovni tovariši iz drugih oddelkov in tovarn (kar je seveda popolnoma V redu). A vendar je bila to podpora le s strani delavskega razre- da. Alj je delodajalcu zaostajalo delo? Tudi ne, ker so bili stavkajoči delavci prosti, da izvršijo druga dela izven montažnega oddelka. Ce pa je bilo nujno izvršiti kakšno delo prav v montažnem oddelku, so «n voditelji tovarne pač poslali v kakšen drugi oddelek. Tako bj se torej zaradi delodajalcev stavka lahko nadaljevala y nedogled. Prizadeti pri tem bi bili itak samo delavci,.. Delodajalci so sami prav dobro izprevideli, kakšen veter piha in znajo dobro Izrabiti svoj sedanji položaj. Stavka se. je po 36 dneh končala z tako klavrnim uspehom za delavce, da tega niti Vidalijevi sindikalisti ne morejo prikriti. Toda po mnenju Semillija je tudi vsak neuspeh nekakšen uspeh. So tega mnenja tudi delavci sami? In zopet prihajamo do zaključka, ki smo ga tolikokrat v načih člankih ponovili — borba delavskega razreda našega ozemlja bo postala ponovno zmagovita in Uspešna le tedaj, ko bodo Enotni sindikati ponovno stopali po poti resnične razredne borbe, ki ne pozna kompro- misov in nobenih preprek v borbi proti kapitalistom. Danes je to že jasno mnogim delavcem —- toda njihova naloga je, da privedejo tudi ostale sotovariše na to pot ter prisilijo svojo sindikalno organizacijo, da stopi ponovno, kot nekoč, na čelo odločni borbi delavskih množic v obrambo njihovih interesov in zahtev. Dva telegrama tržaških visokošolcev Tajništvo tržaške visokošolske Zveze protestira, ker ni dobilo povabilo Za udeležbo pri delu sveta mednarodne dijaške zveze. Obenem izjavlja, da b; bila vsaka tržaška reprezentanca ilegalna. Tajništvo TV Z Izvršilni odbor TV Z zahteva od glavnega sveta med. dijaške tveze, da protestira pri bolgarskih oblasteh zaradi nesramnega postopanja In izgona jugoslovanske delegacije. Izvršilni odbor TVZ IZ DEVINA Hočemo slovenski otroški vrtec le D.evir.a smg prejeli sledeče pisfho s prošnjo Za objavo: «Vsem. je že znano, saj je bilo objavljeno tudi v «Primorskem dnevnikus. da so nam lansko leto nameravali ukiniti naš slovenski šolski vrtec v Devinu in nas prepričati, da bi vpisali slovenske otroke v italijanske otroške vrtce. Po besedah nekaterih sklepamo, da se bo skušalo to doseči tudi letos, ko sprašujejo slovenske matere, če bodo pošiljale svoje otroke v otrošfet vrtec m pri tem hinavsko dodajo: «Pazite, ker slovenskega 1 etos rte bo oec*. Majhna skupina italijanskih šovinistov, s katerimi se družijo tudi nekateri slovenski odpadniki — izdajalci, je že na delti. Ni jim pogodu vzgoja in khlturrti napredek naše mladine v materinem jeziku. Radi bi nadaljevali to, kar je fašizem začel. Ce imata V StiVanu pravico Z italijanska otroka do svOje šole in šolske kuhinje, toliko bolj imajo slovenski otroki, ki jih je več. Pozivamo slovenske starše iz Medje vasi. Savana, S.esljana in ViSovelj, naj pravočasno vpišejo SVOje otroke v slovenski otroški vrtec. Ne nasedajte italijanskim Šovinistom, ki hočejo uspeti ob pomoči nevrednih slovenskih staršev, ki so zatajili svoj materni jezik, prodali svojo narodno zavest tujcu in pošiljajo svoje otroke v italijanski vrtec. In pri Vsem tem trdijo, da so edini (?) in prattl (?) predstavniki Slovenskega naroda. Ne, so samo pro-danci in najhujši sovražniki svojega naroda. Larti so se nekatere matere pritoževale, da je bilo v vrtcu premalo skrbi in pozornosti za otroke, t« zato jih niso hotele pošiljati v otroški vrtec. Letos je potrebno, da se pravočasno izve za osebje, ki bo nastavljeno, da bomo lahko z zaupanjem izročili troje otroke*. (Sledijo podpisi staršev) Resnim jh občutenim besedam staršev ni potreben noben komentar. Za obstoj in napredek Slovenskega otroškega Vrtča je odgovorna občinska uprava. Starši v Medji vasi, Vižovljah, Sešlja-nu in StivanU pa naj store svojo dolžnost! Dobili smo zagotovilo, da se bodo lahko otroci iz teh vasi vozili v Devin z avtobusom, in sicer sesljahski in vižoveljski iz Sesljana, štivanski in medjeva-ški otroci pa iz Stivana. Vsakokrat se bodo otroci vozili v spremstvu. VELIK USPEH NEDELJSKE PREDSTAVE Slovenskega, narodnega gledališča na stadionu Prvega maja »MB Torek 20. septčSjjj Evstahij, Radoltul* Sonce vzide ob 5Ajajjj ob 18.08. Dolžina dnev» si Luna vzide ob 1 ob 11.20. Jutri, sreda 21. sept*01” Blago!!«? SPOMINSKI DNEVI 1908 so bile kot odgovor na ptujske dogodke demonstracije v Ljubljani. Nemško uojaštvo je streljalo v trmožico in ubilo Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. 1941 se je iz čete na Mokrcu in is skupine partizanov na Zali formiral Krimski bataljon. 1948 so OUt boji na Dobrovljah. Komandant Stane je jurišal na. Nemce in jih pregnal is taborišča. 1944 je bil pohod Gubčeve brigade prOti Litiji, Poganiku in Kresnicam. Napad se je Urši! ob sodelovanju letastva. PRESKRBA Delitev testenin. Danes 20. t. m. bo- bo pričeli V mestu in podeželju 2 razdeljevanjem belih testenih. Navadni potrošniki prejmejo po 1 kg na osebo proti odvzemu odrezka IX. in X. za tekoči mesec. Težki in najtežji delavci prejmejo še 600 g, delavci za. pesieni pri zavezniški vojski pa 300 g dodatka na osebb. Konec razdeljevanja 30. t. m., Za delavce pri zavezniški Vojski pa 13. oktobra. Cena za kg v mestu 100 lir, na podeželju 102 liri. OF Sestanek okrajnih tajnikov OF. Danes 20. t.m. ob 16 bo reden Sestanek okrajnih tajnikov OF v Ul. R. Manr.a 29. .Sl.dl/BIISKU' NARUUNO Gl. za Tržaško u to P V okviru predsezone vensko narodno gledal zorilo na stadionu „1- (Igrišče za KoSanro' ^ (ul. Guardiella 7) predstavi na proste*. || V SOBOTO 24.1K. obf N. V. GOGOLJ- Ženitev V NEDELJO 23,1 X. 00 J. GAI.SW0BTH> Srebrna vtik" Prodaja vstopnic od 9 do 18.30 V ul. ‘ sco 20-1. Na dan pr od 19 na stadionu PROSVETNA DRUŠTVA Opozarjamo občinsh ^ čen začetek predst* ^ tramvajskih zvez! " J ru slabega vreffl*0* jf kupljene vstopnice z* j predstave. Dijaki pozor! Danes 20. t. m. ob 15,30 bo v ul. R. Manna 29 pevška vaja pionirjev in mladitVCeV, ki SO biii na počitniški koloniji fca Viču. Pridite vsi in točno! Z včerajšnjim velikim obiskom so Slovenci ponovno manifestirali svojo zahtevo, da VU končno neha s kulturnim zapostavljanjem Slovencev in dodeli SNG primerno dvorano Nekaj prizorov iz clramo „Globoko so korenine” DAROVI IN PRISPEVKI Za poClthiške kolonije so darovali: Gorkič 306 lir, Guštin 200, Košir F. 200, tov. Dora in Srečka 500, Geržina Pavla 300, N.N. 500, N.N. 100, Zafred Marija 320, Škapin 10, Majcen Josip 200, Semič 300, Mi-lovnik 200, Kuštrin 50, čepar Pavel 500, Uršič 250, ToZoš 100, Košuta TO, Fonda Ivanka 100. Nočna služba leHarn Depangner, ul. sv. Justa 1, tel. 94155; Gmeiner, ul. Giulia 14, tel. 6108; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 1, tel, 7623; Sigrrori, trg Ospedale 8, tel. 93006; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. PomoršCakiSevednostavkajo Pomorščaki v tržaškem pristanišču še vedno vztrajajo v svoji stavki, katero so pripravljeni vOdltl do Uspešnega Zaključka. Potniške ladje, ki sthO jih V prejšnjih člankih omenili, so še vedno v našem pristanišču In sedaj če ne kaže, da bi se položaj y prihodnjih dneh lahko izprethenil — seveda, če lic bodo lastniki ladij spremenili svojega stališča. Vsi pomorščaki brez izjeme so pripravljeni to borbo tudi nadaljevati ih od te odločitve jih he morejo odvrniti nitj grožnje niti druge nakane, častniki ladij so sičer poizkusili vse, rta bi uspeli stavko prekiniti — a jim m uspelo. Ce sc v bodočih dneh položaj na bo izpremenil, se bo sčavka seveda nadaljevala in udeležile sc je bodo vse posadke iadij, ki bi lahko priplule medtem v tržaško pristanišče. Pekovski delavci nadaljujejo še vedno s svojim stavkovnim gibanjem, Na sVoji zadnji glavni skup-Sčihi so določili, da se morajo pogajanja z delodajalci zaključiti do 23 t. m. V primeru, da bi tudi ta pogajanja Ostala brezuspešna, so pekovski delavci pripravljeni stopiti tudi v protestno stavko, ki naj bi pripomogla k uresničitvi njihovih upravičenih zahtev. Uariar človek preveč zaupa Ponarejena osebna Izkaznica ji ja služila kot garancija za neplačano blago Pri trgovki Feinandi Uuafdi, poročeni Abrami, ki ima trgovino Z oblačili na drevoredu XX. septembra 37, sc je te dni pojavila odlična klientinja, Vsaj na prvi pogled. Bila je mlada, ljubka ženska, prav pred poroko. Zato si je želela nakupiti precej blaga oziroma o* blek, S katerimi bi očarala in presenetila svojega možička. Znala je odlično govoriti in tudi njen oktis je bil Zelo doiber. Končen obračun vsega nakupa je znašal 38 tisoč lir, ker pa je nevesta kljub vsemu hotela tudi zadostiti okusom svojega moža se je zmenila S trgovko, da bo vse perilo in dnigo blago pokazala najprvo možu, če mu bo Ugajalo, nato pa da bo šele plačala. Kep ie pa pošteno dekle in ne mara, da bi najmanjša sumnja padla nanjo, je pustila pri trgovki svojo ošabno izkaznico. Sicer pa tako in tako bi osebno Izkaznico dvignila naslednjega dne, ko bi prišla skupno z možem v trgovino plačati račun. Trgovka sama je kajpada pristala ha te pogoje. Naslednjega dne, bilo je 16. m., pa ni bilo ne duha ne sluha o mladi nevesti. Trgovka Abrami-jeva je postala pozorna in se je na koncu koncev ojunačila, saj je imela v rokah osebno izkaznico. Zato »e je še istega dne napotila z osebno izkaznico tla naslov lastnice, ki se je glasil: Josiping Fen-tahot, por. Borghetti. Trgovka je res prišla na tisti naslov. Vpraša* la je po gospe Josipini Fontartot, por. Borghetti. Toda ob pogledu na to žensko je trgovko zajelo strahovito presenečenje. Gospa Borghetti namreč ni imela nobenega opravka z nevesto, ki se je prejšnjega dne pokazala v njeni trgovini. Z druge strani pa je tudi Borghettljeva doživela svoje presenečenje. Presenečenje pa ni trajalo dolgo, kajti kmalu je prišla resnica na dan. Borghettljeva, ki sl je ogledala osebno izkaznico, je ugotovila, da je dokument bil sicer njen t vsemi osebnimi podatki, edino, kar hi bilo njeno, pa ie bila slika na osetmi izkaznici, toda tudi v tem primeru je bila stvar pojasnjena. Borghettljeva ima namreč papirnico na drevoredu XX, septembra. Teden dni pred tem je prišla v njeno papirnico neka mlada gospodična in jo zaprosila, če bi lahko telefonirala, Kajpada je Borghettije-va ugodila tej prošnji. Neznana gospodična pa je med potjo do telefona stegnila ročico v odprti predal miznice jn mimogrede odnesla s seboj ročno torbico. Po telefonskem pogovoru se je- neznanka vljudno zahvalila in izginila, z njo pa seVeda tudi ročna lorbica, v kateri pa, sreča v nesreči, ni bilo denarja, pač pa samo osebna izkaznica lastnice, Policija Je po ovadbi obeh trgovk takoj začela iskati neznanko. Zasledovanje ni trajalo dolgo časa. V nedeljo zvečer je policija ustavila 221etno Mulo fervolitio iz ul. Oaceia 3. Pbdatki, ki sta jih dali trgovki o tej ženski, so sc popolnoma strinjali z ommi ierbolinove. Z vespo se je prevrnil Včeraj ob 15.45 so na ortopedski oddelek tukajšnje bolnišnice sprejeli 24-letnega kovača PafoHzana Stella i Martovega polja 14. Omenjeni ima zlomljen palec desne roke, otolkljaje in odrgnjeno kolo na ramah. Faht je izjavil, da se je malo prevrnil z vespo, iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umnimi umnim mini umu mi iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii h SPISAL ILUSTRIRA M. BAMRIČ 02 lok j« Mdel nt nizkem steli, ki so nanj privezavali čol-Njegove oči so strmele na io morje in hotele predreti Kadar je pljusknil majhen ob obrežje, kadar Je poskoči-ibica nad gladino, se je zga-stresel in vstal. Zdelo se mu la Je čul udarce vesla. Ali zo* je vse umrlo, vse utonilo, le Je Je rahlo plivkalo na obrež* Iztok je vstal In žarel hoditi Irobnem svlžu. Toda motile so lastne stopinje, vrnil se je k irlču in zopet sedel, skušal je ilslttl, kako Jd nagovori, kal tov«. Ali vse misli, vse bese-io utonile v eni sami nelzmer* želji, kakor bi padle v morje, ij je izginila blagovest, izginil t, vse njegovo bitje se J* uto-» v kopmenje. Trenutki so mu 1 večnost; ni mogel več strpe- ti, v morje bi plani' in plul po valovih ter klical; »Irena, Iienal Kje se mudil? Pridi, pridi na srce, ki tako brezmejno koprni po tebi!« Tedaj se mu Je zazdelo, da sliši tihe udarce vesel. Posluša. Zopet, ePrlhaja!* Dvignil se je in stopil po preprogi tako blizu do morja, da je začutil vlago valov skozi sandale. Iz noči se je trgala podolgovata temna senca, ki je neslišno polzela po vodni gladini. Dvakrat so še udarila vesla, čoln Je s kljunom trčil ob breg. Iztok Je prijel s krepko roko ladjico, iz nje se je dvignila v črno obleko odeta postava, z oglavntco čez glavo in t naličjem na obrazu, Utok je razpel roke in Jo dvignil iz čolna ter tesno pritisnil na srce. ulrena, Irena, moja boginja, moja domovina, moja vera. Irana —Irenala je govoril glasno. «Pst,» je rekla postava in mu zdrknila iz rok. «!ztok, vedi me v temno senco, da govoriva o blagovesti!« Tesno jo je pfijel krog pasu in vedel po stopnicah na teraso pod pinije. Noč je bila tako temna, da je moral Iztok tipati, kje je klopca. Nato sta sedla drug ob drugega in za hip molčala. Glasni utripi dvojih src v razburjenih prsih so se Čuli. »Ali si prebral blagovest, Iztok?» »Prebral, Irena. Desetkrat prebral in mislil nate pri vsaki besedi, pri vsaki črki.« uAU sl spoznal resnico?« »Resnica sl ti, vse drugo Je meni tuje, samo v tvojih očeh Je resnica — in ljubezen v tvojem srcu.« Iztok je iztegnil roko in segel po naličju, katero je dvignil, da bi ji pogledal v lice. »Oj besi, zakaj ste zgrnili toliko črne noči na to uro, da ne vidim neb.a v tvojih očeh, Irenal« »Ne mišlt na bese, Iztok! Kristus je zakril pred zlobnim svetom najino ljubezen. Zahvali ga!« »Zahvalim ga, ker ti velevaš! In vendar moram videti luč tvojih oči! V njih biva moja domovina, v njih je vedro nebo stovenov, v njih seva svobodno sonce naših gradišč! Irena, pojdi z menoj v stanek. Z nožatni sem ga pošUl zatč, z vonjeM napojil in tudi drago olje gori v tvojo čast.« »Ne grem, ne morem, Iztok. V 11» Zapazi naju suženj, izgubljena bt bita. Ostaniva tukaj tn govoriva o blagovestl!« Tesneje se Je stisnila k njemu. Iztok pa Je prijel njeno glavo in jo začel poljubljati. Rahlo se mu je umikala. »Govoriva o blagovesti, o re-snicll* Se ne, Irena, Se ne, samo en časek »e sloni ob meni, moja — moja žena.« Objel jo je in dvignil v naročje. Ni se branila, poljubi so se dotakniti Iztokovih ustnic. On pa je trepetaje iskat z željnimi očmi lica, ki je bilo skrito v črno, trdo noč in jecljal: »Irena, Irena, moja žena!« Hipoma se zabliska od vzhoda do zahoda v dolgem rdečem svitu. Morje je zardelo, ves vrt Je zagorel kakor opoldne — in Iztokov pogled je ujel njene oči. Takrat pa Je Iztok planil, kakor bi ga zadela strelica, ona je zdrknila Iz naročja, tema Ju je objela in centurio Je vzkliknil, da se je razleglo na morje: »Prekleta, prešuštnlcal« Spoznal je despojno Teodoro. Kri Je ziedenela Iztoku po žilah, pesti so se mu zaprle, kakor bi ga zgrabili krči; ni vedel, ali ga skuša sam Setek ali je resnica. Videl je pred seboj motne obrise ženske postave in v hipu se mu je zazdelo, če Je resnično despoj-na, da Jo zgrabi In vrže v morje. Ali njegove pesti se niso razklenile, njegova noga Je bila kakor vzidana v pesek, iz grla se mu Je izvijalo hropertle. (Nadntfev&nje tledij ■M RADIO lilii JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 340 m ali 1250 kc) TOREK 20.9.1949. 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila (V ital. in slov,), 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Zabavni opoldanski koncert. 12.30: Chopinove skladbe. 12.45: Poorčila (v ital. in slov.). 13.15: Pevski koncert sopranistke Kozem Rožice. 13.35: 10’ lahke glasbe. 13.45: Ljtidaka univerza (v ital.). 14.00: Igra vaški kvintet — pojeta Božo iti Miško. 14.30: Tiskovni pregled (v ital. in Slov,). 17.45: Ritmična glasba. 18.00: Beethoven: Godalni kvartet v ClS-molu op. 131. 18.45: Kulturni pregled (v slov.). 19.00: Igra Mali an* sambi radia LjUbljaha pod Vodstvom Alberta Jermola. 19.15: Poročila (v ital in slov.). 19,45: Poje zbor slov. fllharminije. 20.00: Kulturni pregled (v ital.). 20.15: Puccini: Madame Sutterfly - opera v 3 dejanjih. .2300: Zadnje Veiti (v ital. Iti slov.). 23.1: Plesiia glasba. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8500, papirnati šter-lir,'g 1750, telegrafski dolar 665, dolar 655, švicarski frank 162, 100 francoskih frankov 165, avstrijski šiling 26, zlato 1070. Promelna nesreča na cesti na Prosek V nedeljo zvečer okrog 21.3Q je prišlo na cesti, ki pelje na Prosek, do prometn^ nesreče. Žrtev te sta bila 49-letni Anton Rodatl in 49-lelni Franc Grtldčfi, oba z Nabrežine doma. Oba sta 6e vozila na motorju na Prosek, 2 nasprotne strani pa je Vozil naproti osebni avto. Slednji je vozil z nezastrtimi reflektorji. Zaradi močne svetlobe jq Rodan, ki je vozil motorno kolo izgubil nad njim kontrolo. Posledice tega so bile te, da sta vozilf u-darll[ skupaj ih sta oba in6toi‘ista odletela v bližnji jarfjk. Grudna in Rodana so takoj odpeljali s bol-nišnico^ Rodan ima potolčene rame, selo, desno ličnico. Gruden pa imn zlomljeno desno ključnico in potolčeno glavo. Prvi se bo moral zdraviti 20 dni, drugi Pa 40 dni.' Ni zagrešil kaznivega dejanja Zaradi nenamernega umora se je moral pred okrožnim sodnikom zagovarjati tramvajski uslužbenec Mauro Dipinto. Zvečer 6, decembra 1947 ja obtoženec s filobusom linije B, katerega Je on vozil, udaril pri hišni številki 87 na ul. Fa-bio Sevcro v ročni voziček, katerega sta porivala brata Humbcrt in Alojz Magna. Pri incidentu je llum-bert Magna izgubil življenje. Dipinto pa je zaradi tega moral na zatožno klop. Med procesom je prišlo na dan, da je pred incidentom vozli proti filobusu osebni avto z nezastrtimi reflektorji. 55arad[ te močne svetlobe tli Mauro Dipinto dobro videl cesto pred seboj. Ugotovili šo tudi, da je filobus vozil počasi, voziček pa da ni imel svetlobnega znamenja. Obtoženec, katerega je zagovarjal odvetnik Pdllucei, Je bil nato oproščen, ker hi zagrešil kaznivega dejanja. Adex _ i*l«H .0 Potovalni urad * „ 54* . PRESS*, ul. F. 29-243, vpisuje in daje » za sledeče izlete v me®e (tr; 1., 2. in 3. oktobra ^ obisk velesejma v Zalr vahje do 20. t,m. . j«il' 1. irz 2, oktobra (*» V Celje ih Maribor. 20. t.m. 9. oktobra izlet v sovanje do 20. t.m. . 16. oktobra izlet v U" sOvahje do 24. t.ttu ROJSTVA, SMRTI IN {j Dlie 18. in 19. sfr1 se je v Trstu rodilo F*. t>.. je 6 oseb, porpk Pa Civilne poroke: najp_ ške vojske Shafftani j nica Rosložič D6r8teJ > Campos dr. Giuseppe trgovka Goldštelri BtF1 Cetkdene potokO: Giuseppe in šivilja _Ma ^Ff la, mizar Pauletto P0 „ ka Antoniom Marina,,; tanzaro Gaspare in 81 zato CP TliUiačh Marceli« rtja Fahtinie SfhilijSi liuzzi Giordano in m Lidia. Umrli ser 53-letm .'.f, seppe, 64-letna M0*" pc por. Stagni, 49-letn*' ^ GioVahtll, 97-letna mJjV« na por. Cathueloli,, u# EffiiliO, 2-letha Dare n KI HO litje«*" ROS9BTTI. 16: td-J M. lov, n. Livtaež* r EXCELSIOR. 16.30: *V.jUFi.f MichCy Rooney, E- " #' FENICE. 16,15: »Krvi?3 Cortcz, J. White. „ aft, J FlLODRAMMATlCO. ITALIA, 16.00: Maureert 0'Har3, ‘‘a,,,, ji” ALABARDA. 16. 36: «GIJ Krm Fljmn. .Biieniai IMPERO. 14.30: ij r' VIAJLiE. 16,00: »Ta žen*** Tracy, Hfdy Lamo,'r‘ pri*? GARIBALDI. 14,30, fill? 21.45: «RdeČi čevljč*1” Vah. . MASStMO. 16.00: kova Maria Motite?* .. vi A ARMONIA 14.30: «OirJ / Midland, p. onadaro- g«1 NOVO CINE. 16.00: *p°Ut. J nem svitu* 3 bratje ,^jrš SAVONA. 15.30: " , t- :/ Wyornlii*u*, W. tir ObEON. 16.00: »Kafava0 , ho.vcr, L. Vnutlj. |(Af IDEALE. 15.30: aV/V MARCONI. 14.30, na V »N* Irdaj tne z n1*".,«: KINO OB MORJU' lyf,lf|l. Baltika*. SdVjelčH* #l Cerkasnv. ,, ADUA. 16.00: vvtinieeVRfjove«*' RADIO. 16.00: «Lov n* . Zemana »Nesrečne»l|,‘. »TJ Robert CummingL ...» P , SKOLJET. 19.30: «DeKI V1 Deanna Durblu. KINO NA OBČINA«. v »Cez usesa zalJdBlJen 1 PRODAM ZEMLJlS^f, hiši v obsegu 2100 n jlijUj kletjo, hlevom, 8^- ?^ celoti ograjeno. Pr' v na, sadovnjak, , .aoF9, dfl kalnimi napravami. "jjZfl M vrstno IndUštflJd, T* j gV■ ’ bližini pokopališč0 nudbi na uPr0V<’ L-k;*. nika pod »ZBMh”9 (O, GLASB E H* A! Prof. KARLO SA* ,c( %'Jf nitelj Glasb.ne A S?j. Dianistka nrof« ^ pianistka pro!- lyl'.', VA obveščala sV°rJa\*j<’"V'1? Jelice, kateri lia"^0snJ*% U ti s poukom v »» V.,! letu 1949-50 l>ri f fK ali osebno aUpA, TRST, SKEDENJ* {»J* BIANCO 96-a, k*r samo privatno. g,pi* Pouk bo tud* v ) 18 T R S K I D IV E jOgfcMŽNlCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - v IV i K marnska delovna Ungar. se ie mila z oeia na avtocesti Zagreb ■ Beograd ULICA C. BATTIS Ti 301/a PRITL. - TEL. 70 ——---------------------------------------------- —.... M mrnm lM konarBmi KP STO (ar m obnovo in zadružne domove i SIAU so opravili do 12. septembra M mslmli* Mmi u i vtednosli IMM dmaijev kongtBua HP STO prekoračimo na vsej črti svoje delovne načrte! J! !«• ‘e. let,.,j.” f^Btembra se je se-% edhn 0!,,a toetnisOn ofcrož-fifiničn,. „U ■ Preučila je vsa Ulit Ma^?ni*aeV*/č8 vprašanja 1» m bo od Stopit MadaVe tiootouiia, “kili Ji/? JS- £■ /to je i« leiift.«.1'81”1 refc irifttesečne-lKljub {emu, da lotiti, (tl 8®9Jt*iJi se nekateri po-Prostovoljci dopri-WH ttf S «* t m. 334,3TB deloo-t nrednost fc, d dinar je«. Gotove 'tefts i ^bdaljioHega rt>-%/i/ij J® ®5*b«i ko se be pričet ^e«am0r?*’ 'e ,n,toyu večji, W|»J “‘htl komisija vabi in 2® £oji, *yeje članstvo, ilasti „» baje SMt/, da dojit/ ,lo*rto prekoračijo na !!,s jih ,, *,y0Je delovne načrte, **6 II a, cdf!o sprejeli v po-6tw‘ 'c0«9resa KP. Odliko-% ttofelfena po koricd- *9h^i'i '!u P°ri(aai do- 1 fe*9t!tt(oO. lSVn„ * * * v bu.-Poročilb 3«, ®Člll y . ^ v.«- *■ ®, Je°UtjŽ25 okraju na dan 16. o udarniškem Sa VHer sc> delali v treh oseb prve skupine k.*,e sitim” Ur> IZ prostovoljcev SSeES?« 146 Ur in Vb'3e 19 189 -- —* -*»* a osebi £$ d^jg . G 16 ur. Vsi so se ude-eri gradnji zadružnega »L* avcey tovarne «Arrigoni» "« Jejl e »čistilo šolo in to-cn!' feeatlm 1 name“ napravilo oi,V^Wn -k.° d0 prostovolj-h!5^o Sitna 6i8tilo Vodfljakc ter Sh 5 144 demvtiih ur. V Jj<1 so lit, 0SPtl doprineslo 67 lH t v to- da so IjS ^ ifjf,; ov zidu- pripravili 'noža in prehašali zem- IjJjCt j?, s° se izkazali tudi v fir-.!1» »k ,r je 36 člahdv SIAU rio-"«lV 187 delovnih ur, Posebej 4 vozovi 21 *Hfs“ -c 1 3lk V°2lll razen material. Pro- pri ko- tiM^,'ln°. ^dpali 30 metrov f- mt'trov gramoza in 7 #»Stn <'nfega drugega gradiva. IteNlla U 5543 dVa člana vSlfc ccsto Jn izvršila 16 ur V . dela, V Marušičih žilN; žrlvc|vale 32 ut ter v filet 'tHfPraVile skoro 4 mitre li(m,ei%»,Vozrnt Prevozile nad 4 3 h, 3 o,..ia- Podobno sta v Kra-W ^ 12 Urab bapraviii A 'šf,'!113. P*lu septembra ic bil pri % n ^ deiai -------- • — .IS 18« “im pri «Arrlgt)nlju» m 2a Počastitev partlj-11N .vesa ........ Ki I ul ‘OU rtb, ■ i( 2‘Sliij mvcev skozi 427 ur, tt,i Sfeg.rf^ivalcev Uibage ^ (J «ie^t 'jnev naprkvilo uspesen. v ttibaga pa 130 K b »n»t *. Popravljanju ce-ht« . b fl ,at1i®ei1. V UUrollh je k 1. !*> eri.-* ^ai*išev popravljalo fr H „ Po 10 ur na osc- kST6*0 h 50 *“• V Maruši- ‘i pri graditvi eidu Bml)Pop,r.avljaniu cest z ^ jjrJV,Uh y °Vcpv. ki so dali Lil Ur- V Lozerih pa 37 Cj' .U na dve bHzi »si 'š® it, t sv,de delo za za-donr^ ^aiializ&čljo, kjer je lneslo 209 ur. V Brto- nigli je Bi duirlačiiiuv žrtvovalo 308 ur in pripravilo z njiilii 20 metrov gramoza, medtem ko je Nova vas z delom 20 tovarišev dosegla aktiv 130 Uti ki so jim Uporabili za čiščenje Vodnjakov itt za zgraditev zadružhega doma. Delaven je bii tudi Plram kjer je samo sindikalna podružnica solin ud pričetka tekmovanja pa do IB, t. m. napravila 2.420 delovnih uti tako da je dosegla 121 odst. predvidenih del. Popravila je kanal v Dragonji, nasipe oziroma je-auve v Strunjanu, Sv, Luciji in drugod, pripravila la metrov kamenja, postavila slavolok z rdečo atVeždo, olepšala nekaj izložbenih oken ih sklicala posebno množično konferenco na čast kongresu, Delavci, ki so zaposleni pri tvrdki #Seive» v Piranu pa šb prevzeli obveznost, da bodo y 4 dneh napeljali razsvetljavo ha nabrežju Gramsci.. Svojo obvežnost so izpolnili te preje, in sicer v 3 delovnih dneh. s tem so na pobudo mestnega Lo olepšali mesto. Delo so požrtvovalno izvršili tov. Boni-iacio Jurij, Fonda Albjž, Ravalido Silvan, Tavolatb Peter in Žbppe Alojz, Tekmovanja za kongres se je Udeležilo tudi osebje okrajnega ljudskega sodišča V Piranu. Sodelovali so sodniki in pisarniški nameščenci ter napravili 66 ur, Vodja pisarne tov, Močnik se je odpovedal dopustu za 5 dni. Prostovoljno delo so izvedli večinoma s tem, da so tudi ob nedeljah reševali sodne Spise, ižločili iz arhiva 8000 pol uporabnega pisarniškega papirja, n&pravili kuverte, sestavili članke za Stenčas, grafikdh, imeli večkrat predavanja, Ha katerih sa razpravljali o važnih dogodkih v Jugoslaviji, Sovjetski zveži itd, Kot predavatelja tta iiašib-pila tov, dr. Gresič in Močnik. Enako se je oazvaio prdstoVoljne-mu delu ljudstvo v Ankaranu, kjer sb kopali temelje 2a bodoči zadružni dom. Pri tem aeiu je bila skupina toV. Kenša Romana prVa in je pripravila vsega s m pol metra temeljev. Poleg toV. Romana so v tej vrsti sodelovali če Fohtanot Mario, Kocjančič BrUfid, Ločedan Fortunat ih Sabadin Angel. V Skupini, kj je dosegla drugo mesto, pa je delalo 0 tovarišev iz ankaranske obdelovalne zadrUge in en tovariš iz šmarske zadruge. Ta je skopala 6 metrov temeljev. Imena teh prostovoljcev so: Šau dože, ki je vodil skupino in ki je star 62 let, Hbdari Jože, Šau Angel, Rihter Karel, Jerman Albin ter SCrgaš Jože. Pri prostovoljnem delu v Ankaranu se je odlikovala tudi sindikalna podružnica koprskega okrajnega LO pod vodstvom tov. Petriča. Okoli 100 tovarišev in tovarišic je delalo z največjo Vhemo Za Zgraditev ankaranskega zadružnega doma. Oglasile so se tudi Korte z 42 in Montinjan z 38 delovnimi urami. Bledeči podatki so nanašajo na prostovoljno delo naših žen: V Manžanu so tamkajšnje žene žrtvovale 50 delovnih ur za očiščenje šole in vodnjaka, Poleg tega so obiskale pionirsko kolonijo, ki je letovala v Izoli. Istočasno so obdarovale pionirje s 60 kg grozdja, 25 kg breskev, 5 kg čokolade ter s pecivom, V Šmarjah so žene sklicale Zborovanje, katerega se je udeležilo 27 tovarišic, Ustanovile so posebno komisijo za agit-prop jn Za materinstvo ter deco, Preteklo nedeljo pa je delalo 30 žen pri obnovi otroškega vrtca, kjer so napravile 109 delovnih ur in vpisale v vrtec nadaljnjih 20 otrok. Za kritje stro- škov II. partijskega kongresa so zbrale 1000 dih prostovoljnih prispevkov. Tudi v Potoku so imele ondotne žene sestanek, na katerem so sprejele dodatni delovni načrt, ki ga bodo Izvedle do pričetka Partijskega kongresa. * * » Žene iz Dekanov pa so &e včeraj udeležile prostovoljnega dela pri čiščenju šole. Pri delu je vladalo tako veselje, da so sklenile da se bodo v kratkem zopei zbrale in delale v korist skupnosti. Tovarišice iz Vanganelskega sektorja so napravile obišlt JA in pri tej priliki podarile vojakom 2 stota grozdja. Pb pozdravnih besedah se jim je zastopnik Vojske zahvalil za obisk in velikodušno darilo ter obljubil, da bo JA živela še nadalje v najboljših odinošajih in v popolni povezavi z ljudstvom in za ljudstvo. Krkavče Tudi slarci, vendar korenjaki tekmujejo v kongresnem tekmovanju V naši uasi eo se tudi starejši vaščani odločili za tekmovanje v počastitev II, kongresa KP SfOja. Ko sem v torek 13, septembra obiskat naše Udarnike, ki se udeležujejo prostovoljnega dela pri popravku vaških cest. sem prt prvi skupini naletel na naše snoničes. 7- vso prožnostjo krepkega vioia sč je dvignii pred m enoj 74 letni tov. Deluh tvan {z Krkavč in dejal: «N0, Jože, kar poglej našo delovno skttpinO! Tu iitias JCrelica Ivana, ki noši s svojimi Tf leti že skoro S križevi Grbac Miha ima zares komaj 68 m, vendar pa jih je orižon IVan dosegel TO, VthU tepi1 pd je še ifttmlid ir prve zvetovne vojne. Tudi mi tekmujemo na čast partijskega kongresa trt dfečtititnp učenost tega tekmovanja. Pričakujemo, da ve bO pb tiašem zpjgdlt ohrabril še lišfi del tiaše mlddiiie, ki je danCS Me uidi trlo thkAj.« Naši unoničis M&Sjo pri delit doseči tudi normo, katero smo določili nd množičnem sestanku. Zato so z včseijem in neutrudljivo dvigali kranipe in lopat® ter tudi obliti z znojem sledili svojemu «prva-ku» Grižotiu Ivanu, Tako so postali tudi otri borci ca boljše življenje iti pripravljajo glede na sdoja leta boljše čase potomcem in skupnosti. Pri tem jih preveVa prijetna zavest, da je za vselej odklenkalo domačim in tujim Izkorišča: valcem in da je kmetsko delovno ljudstvo končno prišlo do obldsti. D. J, Šahovske beležke Bržopoteziii turnir za septembrsko prvenstvo bo v četrtek, dne 29, septembra bt 20 uri V klubu NE v Kopru, Prijave sprejema vključilo do 28, 9, tov. Kertllaver Boris ha okrožnem sodišču. Bržo-turnirji so bih prirejeni v Kopru do sedaj vSak mesec razCh V juliju lit avgustu, in so dosegli prvenstvo v času od i. 1. do 30, 6, tov. dr, Berginc, Ocvirk, Vogrič, inž. Viher, Kaloio in Kertnaver, Ker je v Kopru Več UoVih igralcev, je pričakovati zanimive borbe. Tov.šalilstl! Pristopajte kot čla-nj k Šahovskemu društvu. Vpišite se pri blagajniku društva tov. Suši Karlu, okrožna Uprava Nz v Kopru, ,:ni Zadružne mize 1/ Kuprit iHijVrii* Zvp!n imela Zadružna IIv K°pru sv°j k. S. bS,toPanP 8T' 113 katerem so N.Jloslav,', xt a-' v!'e članice. L ' Narcis je kot pod- Jif'8r ,,otv°ril zbbroVa-iZvnl- kot overitelja ,5|h :|eria tov. Primožič L\ ,akar')vtč Janko. ii ^il0 upravnega od. b>sV- Medi, Podal Predsednik tVi&dčrur . Efl»lnij. Uvodo-občni de- VM( Pškaant«6 ne ompjuJe Mioh kr«dib nakupovalne, va ' "^druge, tem-•^obno.st pogolne ,Y? Po obliki ln nekapitali- kolektivizaclje gospodarstva. Tov. predsednik je s tein v zvezi podčrtal, da so novi strokovni kadri izboljšali delo zadrug v upravi, knjigovodstvu in trgovini, da pa je treba še všdno dvignili delavnost zadrug, da postanejo v resnici naj‘ Slavnejši gospodarski činitelj v vasi, kjer bodo obvladale in prevzele v svoje roke vse gospodarsko živ-ljetlje na vasi. S tem bodo dvignile proizvodnjo in docela izločile špekulacijo in izkoriščanje. Ze sedaj so v ta namen nekatere zadruge vpeljale posebne gospodarske panoge kot prašičerejo, organizirale kovače, krojaiče, čevljarje v zadruge skratka vse rokodelce, prevzele so mline, pekarne, menze, Urejejo skladišča itd, Kmečke obdelovalne zadruge pa za povečanje proizvodnje skrbijo za lo, da dvignejo število živine, da čtmbolje organizlrujo delo, najdem čimboljši način Obdelovanja, uporabljajo moderne nauke in sredstva za izboljšanje poljedelstva ih podobno. Visoki politični in zadružni zavesti zadružnikov gre zasluga, da je bilo mogoče ustanoviti V tem letu 10 novih kmečkihobdelovalnih zadrug. Ljudstvo je ob vzgoji, ki jo dobiva V prosvetnih organizacijah ter v KP prišlo do spoznanja, da so ie zadruge najboljše sredstvo za dosego ugodnih življenjskih pogojev KmeČkeobdelovalne zadruge so kljub suši dosegle tudi t6 leto velike uspehe, vsekakor večje kakor pa bi lih bili SofeglU zadru« garjl, če bi ne bili delali posamezno, Skrbeti bo treba, da bodo te zadruge pritegnile čim večje število kmetov in to samo po načelu prostovoljnega pristopa, Tov. Medizza je pri lem dodal, da bo tudi v kmečkihobdelovalnih Zadrugah treba organizirati delo po brigadnem in skupinskem načinu, da bo treba vpeljati delovne norme, pripraviti proizvodni in finančhi načrt, dblbčiti pravilnd izkoriščanje kredita. Zavedati Se je treba, da predstavljajo kmečkeob-delovalhe Zadruge podjetje kot vsak drugi industrijski obrat. V ta namen bo treba še izboljšati Upravo, knjigovodstvo, vzgojiti agrorio. me, brigadirje, dobre predsednike, ter vpeljati v vseh zadrugah točim trgovsko poslovanje. V bodoče bo treba polagati posebnost važnost ribiškim zadrugam. od katerih sta bili Ustanovljeni dve, ln sicer y Umagu in Piranu, ki sta pokazali ugodite l/glede za uspešen razvoj. Enako bo treba dati zadružno osnovo preskrbi delavcev in nameščencev s pranjem, likanjem, ter poskrbeti lemetom, ki nimajo vprežne živine, prevozništvo. Zadrugarji bodo onemogočili tudi vsako izkoriščanje Zadrug od strani njenih članov. Dogaja se, da zahtevajo ponekod zadrugarji neutemeljene privilegije, ki gredo na škodo ZadrUge ln se protivijo ali izogibajo nadzorstvu. Tov. predsednik je po načelnem delu 'svojega poročila PrCŠel na dosedanje prak^Gno delo ZPZ. Ta je namreč lani novembra meseca ustanovila poseben trgovinski odsek z imenom »Trgovinska centrala Koper«, ki dobavlja aadrugam ter prevzema od njih vse blago potrebno za potrošnjo, oziroma pripravljeno za odkup. (Jutri 60 sledilo nadaljevanje/ VINOGRADNIKI POZOR! Ne trgajte grozdja, dokler ni popolnoma zrelo! Zaradi dviga kvalitete vinskemu moštu opozarjamo vse vinogradnike, naj ne trgajo predčasno, dokler ni grozdje popolnoma zrelo. Na podlagi analiziranega sladkorja je ugotovljeno, da je V grozdju pri kvalitetnih Sortah kOmaj 18 odst. sladkorja. Ker so po nekaterih sektorjih že začeli s trgatvijo in ker je vreme za zoritev zelo ugodno, vas opozarjamo, da v vašem lastnem interesu in v interesu Vinske trgovine ne trgate prezgodaj, ko grozdje še ni doseglo najvišje optimalne količine sladkorja. Počakajte s trgatvijo, da grozdje popolnoma dozori. S tem boste dosegli znatno boljšo kakovost in tudi boljšo ceno vinskemu moštu. Poleg tega opozarjamo vse vinogradnike, da so pooblaščena podjetja za odkup grozdja: trgovsko podjetje VINO v Kopru, podjetje VINOPLOD v Bujah in vse vinogradniške zadruge. Grozdje bodo sprejemale samo pod pogojem, da je grozdje popolnoma zrelo. Cene grozdja so veliko bolj ugodne kot vinskemu moštu. Zato vam svetujemo, da v svojem interesu oddate že grozdje ih vam s tem odpadejo vsa neplačana dela, ki jih imate pri predelavi in vkletenju, Grozdje se plačuje po stopnji sladkorja. Zato vinogradniki, pustite grozdje na trti, da popolnoma dozori. IOLO - oddelek za kmetijstvo. 1 Mater a da 1212 delovnih ur Graditev ZadrUŽUfcga doma v Ma-teradi je končana in v soboto 17. septembra je dobil dom tudi svojo streho. S tem je končano delo, ki je od domačega ljudstva zahtevalo VCliko naporov ih požrtVbVanja. Kako velika je bila zavest nam priča dejstvo, da je bila udeležba pri prostovoljnem delU Stoodstotna, če izvzamemo samo 2 družini, ki sta odklonili sodelovanje pri U« darniškem delu. Domačini pa so napeli vse sile zlasti v trenutku, ko so se odločili za tekmovanje v proslavitev II. kongresa KF STOja. Tako SO samo v tem razdobju dosegli 7.212 prostovoljnih ur. Ljudstvo v Materadi ni pokazalo s tem samo svoje enotnosti ih strnjenosti, marveč je doseglo še ta uspeh, da je bila zgraditev našega zadružnega doma, ki je bila predvidena za dan 16. septembra, dovrščha 6 dni preje. Tako so naši graditelji in prostovoljci prekoračili načrt za 20 odst. V prihodnjem dopisu vam bomo poročali n notranji ureditvi novega zadružhega doma in o poteku proslave, ki je bila po dokončanem delu. izgubljeni suknjič Tov. Bordon Bruno iz Pobegov št. 59. je v nedeljo dne 18. 9. 1949. okoli 7.30 Ure zvečer v ul. Verdi v Kopru izgubil volnen jopič. Na jopiču je bila tudi značka Zveze primorskih partizanov. Bošiehega najditelja prosimo, da vrne idpič lastniku ha domu, ali pa pri podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. ljujeta skupno pot nekdanjih tradicij NOB. «Ko je tov. Peroša zaključil, z zahvalo brigddhikom za vse Uspehe, ki 86 najbolj kažejo v tem, da" je bila njihoVa btigadk razglašena štirikrat z& udarno ih trikrat pohvaljena, sp navzoči aklamirali ((Strup, ki SO ham Cia Itžaški kotiliniotmisti skušati Vse člaile brigade «Branko Bab«*. . r’ ci , fav. tJithinic. tiataestmk Hotnan- nato nSšte: yse na avtO-češtj, Za- greb-Beograd, V nedeljo 18. septembra je spre- posebno vzneseno je govoril v imenu okrožnega odbora KP STO-Gobbo, ki je brigadnikom Zadružni dom pod Streho ^brizgniti v žils, je zvodenel, Njihove laži vzbujajo pti ^anta brigade, je 1212 deiotfnih ur I1(!S samo smnh kajti v Jugoslaviji gradijo socializem» uspehe, dosežene jelo demokratično prebivalstvo Kopra z največjim navdušenjem člane mladinske delovne brigade ((Branko Babič«, ki so delali na avtomobilski cesti Zagreb-Beograd. Z zastavami na čelu so korakali skozi inesto do TitOVega trga, igrala je godba iž Marezig, tovarišice ha so jih na nekaterih mestih naravnost Zasule s cvetjem. Tak sprejem so v polni meri zaslužili, saj jih lahko imenujemo cvet naše mladine m najboljše sinove našega okrožja, ki se ne branijo nobenega dela, nobene žrtve, kadar gre za napredek in koristi skupnosti. Naravnost impozanten je bil pogled na teh približno 200 mladincev, ko so ponosno in stasito korakali go mestU, katero so zapustili pred dvema mesecema. Medtem so jim lica ie bolj ogorela, mišice ie bolj rtapele, očiten dokkz, da noVa mladina, kadar že prevzame svojo obveznbšt, isto tudi v polhi meri izpolni. Na Titovem trgu, kjer je bil za ta sprejem nalašč postavljen oder, okrašeh Z zastavami Vščh treh narodov Istre, so jih pričakali in sprejeli predstavniki demokratičnih množičnih organizacij in častnik JA. Zastopnik je JA je pozdravil naj-preje naše brigadUike. Pohvalil je njihovo neutrudljivost in jekleno voljo pri delu za dobrobit ljudstva m izjavil, da je na takšno mladino vse haše okrožje ponosno! S podobnimi besedami s6 iilll izrazili tudi ostali zastopniki naših organizacij. ja toV. priznal, da go častno izpolnili svojo nalogo in bili v pbhos tddi haše partije. S tem so jugoslovahskl tovariši spoznan, da vzgaja tudi naša ljudska oblast mladino v duhu požrtvdvanja za skUphost in povei zanosti db KP. Nekoč je pošiljal fašizem italijansko mladino v Jugoslavijo, da izvaja tam teror in preliva nedolžno kri, danes pomaga tudi italijanska mladina pri graditvi socializma v Jugoslaviji-Tov. Gobbo je ob koncu svojih izvajanj pozVal brigadnike, naj svoj delovni nalet in delovno odločnost vlijejo vsemu prebivalstvu cohe B, zlasti Pa vsem ostalim tovarišem in tovarišicam iz mladinskih vrst, ki niso imeli te sreče, da bi bile lahko šle z njimi na delo v Jugoslavijo, Enako So vžgale pozdravne besede tov. Peroše v imertu mladine našega okrožja in okrožnega odbora FAM. Med drugim je dejal: »Vemo, da ste naVdUšeho pomagali jugoslovanski fflladihi pri izgrnd' nji socializma in Videli tamkaj velike napore, pa tudi uspehe, ki jih žanje jugoslovansko ljudstvo v tej težki borbi pod vodstvom KP s tovarišem Titbm na čelU. Hkrati ste žive priče borbe jugoslovanskih narodov za resnico in za Uveljavljenje našel marksizma in leninizma, Vaša požrtvovalnost, Vaši h-spehi in priznanje, ki ste ga zaslužili, so najboljši odgovor nasprotnikom, dokaz trdhih veži med dašo in jugoslovansko mladino, ki nada- Največje uspehe je dosegla brigada z uvedbo delovhe metode v peterkah po načinu Alije Sirotanovi-ča. Kljub temu, da so bili zastopani V brigadi ihladihči vseh treh narodnosti, je vladalo med njimi pravo in nikdar skaljeno bratstvo, kar priča o duhu mtemaeionali-zrrta Irt strpnosti, k; prCVeVa rtjene vrste ih vse naše ljudstvo-. Posamezni udarniki so prav tako prejeli številna osebna odlikovanja. Po končani proslavi so nam bri-ga-dniki pripovedovali o svojem potovanju po JUgoslaViji, saj so bili v Beogradu, Žagrebu, Ljubljani in na Bledu in v tolikih vlesnih krajih, Vidčli so ogromno toVačrio ((Rado Končar« v Žagrebu. kjer so jim darovali ondotni mladinci električni motbrček, medtem ko jim je centralni komitet Ljudske mladine poklunil kip iz brona, ki kaže, kako se delavec osvobodi kapitalistične sužnosti. Prejeli pa so še nadaljnja darila. V brigadi je bilo tudi 7 mladincev iz Trsta. Oii njih šo postali trije udarniki, trije Pa so sprejeli pbhvalo. Dejali so: «Strup, ki so nam ga tržaški kominforhiisti skušali vbrizgniti v žile, je zVodenfel. Njihove laži vzbujajo pti nas samo smeh, kajti y Jugoslaviji gradijo socializem«. Vsi brigadniki so odpotovali iz Kbpra še V Umag, kjer so jih prav tako navdušeno sprejeli, nakar so šli v dolino Mirne, kjer bodo delali nekaj dni pil melioracijskih delih. GORIŠ K I DNEVNIK ----------- --- ---i. ■—-■■■ -- .■ .... —- —- ;:T-.rzrrkrr-.r.--:.---: ,■ rv.ia PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V DORICI • SVETOOOKSKA ULICA «2 - TEL. 74» Namesto stela so II dali zapor i liisotn! hi složni gojimo našo ljudsko prosveto, v kateri tioiuo tittili biioi% da bomo laliko Vztrajali v težki borbi Naš pdiužUj, pvložu] inuttga naroda, ki ga z obeh strniti stiskajo njegovi Veliki sosedje, žeieg ga preplaviti ift Uničiti, da bi ne bil več dtiiftt na njihovi imperialistični poti, nam narekuje potrebo, dg združimo vse svoje pužftiime site m zgradimi e tijimi mogočen zid, Id 00 lahko ictjulmpdt tuji pupkim in ohranit tiuše rtdfbdtib bisttm ter pospešil pot proti našemu cilju v «o-eidlističMi skupimšti. Taka enotnost pa je se v posebni meri potrebna aliopeneem o Italiji, saj prežijo ha na s od psgpoospd (um/crfonai-rte tuje site, želeč- nas raztrgan, ponižati m rttsiiarottiti. ežvčža slovenskih prosvetnih društev v Goriči« priredi o nedeljo 35, t. m, na letnem tetoondišen V Šovoanjah Včlik IHidškt tdbOf, na katerem se bodo po enem ietu premora zopet sbrnla vsa naša prosvetna društva s svojimi pevskimi zbori, da nam e množičnim nastopom in posamezno pokažejo svoje delo in napredek v zadnjem tčtU. Poleg nastopa pevskih društev pa bomo imeti tudi pester kulturni spored, katerega podrobnosti bomo objavili prihodnjič. Na USBM Hatin bo to velik praznik kulture in mladih Sil naše narodne manjšine o Italiji, ki se v težkih razmerah bori za svoj obstanek in si pripravlja podlago za svojo pot v boljšo in srečnejšo prihodnost, Nil tej naši poli mm mo mnogv sOVražnikOO, ki SO Mahi posfdbtjdli ter nam postavljajo toliko ovir, da jih bomo premagali le, če bomo stožili in vztrajni pri delu, ker bodo le Skupni napori rodili dobre sadove. Naša volja do življenja in do lastnega kulturnega teziUljunjo mora najti odmev v najširših plasteh našega ljudstva, v zadnji naši vasi, in Ut vOtju mora prodreti tudi skoti kitajski tkt tujega iOidnl-ztna med Maše trpeče brlite 11 Slovenski Benečiji. Le ie se UonlO Vsi tako prežeti 3 tein mladi ni, krepkim in ustvarjalnim duhom, če sc bomo Vsi jaSnb zavedali, da je pravica na naši strani, bomo rioseoli naj cilj in našo staro pravdo. Prav zaradi tega je potrebno, da se naša prosvetna društva vsaj enkrat na leto zberejo v plemenitem prošvetnem tekmovanju, v,a katerem bodo dala. duška svojemu stremljenju o napredku in lastnemu kulturnemu življenju. Obenem pa bomo pokazali še cilkrat vsemu svetu, da smo tu in da je fiuSa volja po lastnedt kulturnem življenju trdna in iteontajna, kakor tedaj, ko smo se borili piv ti. fašističnemu zaiuinjeoalcu. Ljudski tabori so značilni za življenje našega naroda in sega njihova zgodovina daleč nazaj v pretekla stoletja, ko je še Turek požigal in plenil naše dežele, pa tudi prej in pozneje, v najtežjih časih in izjemnih razmerah, v katerih se je moral tako pogostoma boriti za svoj obstanek. Na teh taborih so še zbirali Slovenci iii se posvetovali po svoji borbi in o načinu, kako bi se najbolj uspešng ubraniti pred tujimi zatiralci; nd njih so preštevali svoje vrste in sl nabirali prepotrebnih sil Za bodoče boje. Prav tako težke čase doživljamo tudi dandanes tu na našem najskrajnejšem zapadnem robu, kjer skušajo doinati ih tuji Sovražniki drobiti in Cepiti naše Sile, da bi nas potem laže uničiti i rt zavalili na našo zemljo nagrobni kamen politične in kulturne smrti našega ljudstva. Toda to se jim ne bo nikoli posrečilo, (e si bomo svojega eilja »nesti in če bo naša volja do napredka dovolj močila, Žato naj se vsi goriški Slovenci zberejo b nedeljo nd letnem telovadišču, kjer bomo praznovali svoj letni ljudski kulturni praznik sredi naših polj, na katerih prav v telil času dozorevajo jesenski sadeži, plod našega pomladanskega in letnega truda. Ta praznik mora bili revija naših sil in opozorilo tildi tist-m, ki bi nds s ponarejenimi statistikami radi znlanjšall lia polovico in pozneje izbrisali vsaj na papirju, in katerim so odveč še tibte šole, ki snto st jih priborili v osvobodilni borbi, pa nam jih še niso mogit iztrgati. Naša pesem, ki rtnrn je bila v Vseh pomembnih dobah naSBg* žtvljehfa vodnicay nas bo tudi t) nedeljo jieljtila dalje po poti boljše bodočnosti naproti. Splošni pregled šoferskih izkaznic ObpešČBMib vse, ki ihiujo zdčttšMo šofersko izkazhico, da bo pokrajin, ska kemiSija žtt pregled šoferskih izkaznic dne 2l. t. iii. pregledovala na svbjem sedežu U Ul. Oberddn št. 20 vše začasne- izkdziiice, ki so za-pidle od H. majd 1949. interesenti še bodo morali javiti osebno omenjem komisiji in prinesti s sCbOj zdrUOhišKo spriččfalo, ki jim ga je izdal najvčč pred tremi meseči zdrdvšiVeni tiddiorhik državnih železnic ali pa kak zdravstveni funkcionar, Prvo mora biti overovljeno od poveljnika korpusa, drugo pa od župana. Vsi oni, ki imajo začasne šoferske ižkdzniee t> nadomestito rednih, ki so jim bile izdane pred letom .1.94,7 ali pa V bivSlh italijanskih ko-unijah, bodo morali komisiji predložiti spričevalo o položenem šoferskem iepitli pred pokrajiHlfftm inšpektoratom za Civilno mOforizacijo M C in TC. Električni tok za trgovine in reklamo Pokrajinska komisija za električni lok opozarja vse zainteresirane kategorije na predpise čl. št. 2 odloka Boliani, k* prepoveduje, naslednjo, Uporabo električnega toka: 1) Razsvetljava v reklame svrhg in za trgovske napisg pred 19, in po 22. uri: 2) posredna ali neposredno razsvetljava izložbenih oken podnevi in V časli, ko so trgovine zaprte. Proti tistim, ki se bo pregrešili proti tern predpisom, bodo postopali po zakonu ter jim bodo prekinili dobavo električnega toka, jih prijavili pokrajinski komisiji za elektriko in inšpektoratu za delo za glnbo. Prefekt in župani razpravljajo o melioracijah Preteklo soboto je goriški pre« fekt dr. Palamara sprejel v avdienco župane naie pokrajine in zastopnike sindikalnih organizacij. Ob tel priliki so preučili potek priprav za melioracije krminsko-gre.diškega polja. Sklenili so tudi, da bodo čimprej sklicali zborovanje, na katerem bfldo pripravljalni odbor spremenili v konzorcij, še predeli bo heift za melioracije vpisan pfl račilnskem dvdru. Obsojeni zaradi prestopa meje Pred čedadskim šodišSčm so pretekli teden obsodili tudi Petriča Alojzija Jz Canebole, Dominika Al-bertona, Marcela Turka in Marijo Solye iz Ahtna. ker so sa izselili skrivaj preko meje in so lih potem ob njihovem povratku prijavili sodišču. Kaznovani so bili od 2 meseca zapora ih 26(10 1U [Robe, raZeli zadnjih dveh, prdtl katerim je bil postopek odioien na poznejši čas. Nov urad za pomoč delavcem Pokrajinska sindikalna zbornica obvešča vse prizadele, da je Dr-žavha zVeza za delo ustanovila v Rimu poseben državrti zaVod za šocmlno pomoč delavcem. S tem v zVezi je začel delovati tildi V Gorici tak urad za našo pokrajino, ki je brezplačno na razpolago delavcem, tudi onim, ki niso vpisani V orgadUacljd. Ta urad ima nalogo ščititi delavce v njihovih odnošajih z socialnimi zavarovalnicami s pravico javnosti, kakor so zavarovalna podjetja, ki ea V zveži x INPS ali i INAIL, Urad bo reševal zadeve glede brezposelnosti, pokojnih zaradi pohabljenosti ali starosti, m poročne nagrade, »a roj-stvehe naslade, za nesreče prt delu, bolezni itd. Poteg teh pa bo posredoval tudi v drugih podobnih vprašanjih, ki neposredne zadevajo delavce, kakor Useljetintvo, redna pokojnina itd. NI ME VRČ VRNIL Preteklo nedeljo je 39-letni Ivan Vendramin iz Fodgore zapustil svojo ibuuiio s katero je bii že dalj časa v nesoglasju. Že dolgo je Vendramin nameraval zapustiti hh i-ajočo Gorico, kjer mu je bilo življenje zelo težko. Svojo namere je večkrat povedal domačim in prijateljem. V nedeljo zvečer pa je po nekem ždpetheln sporu s svojimi domačinu zapustil hi*6 ih se hi več vrni). V Podgori prevladuje mnenje, da ie mladenič zapustil italijansko ozemlje in prekoračil mejo ter da se bo Ustavil v Jugoslaviji, kamor ie že dolgo želel. Pionirski dan v Solkanu Preteklo nedeljo so v Solkanu pionirji imeli svoj dan. Zg to priliko so se mali pionirji in pionirke goriškega okraja pripravljali )he-sec dni. Ob pomoči ženske organi-zacije so se malčki dobro izkazali tudi z udarniškim delom na gra-dilišču Nove Gorice. Na sVof dan so napravili v popoldanskih urah iž ruševin lepo urejene kupe opeke, ki jo bodo uporabin za zgraditev pionirskega kulturnega doma. Na ta dan so Svojim staršem priredili tudi lepo Uspelo kulturno prireditev. Najboljšim pionirjem So žene podarile knjižila nagrado. Nagradile so predvsem tiste, ki so se dobro izkazali pri prostovoljnem delu na gradbišču Nove Gorice. Pogozdovalni center v Gradežu Tajništvo Delavske zbornice sporoča, da je centralna komisija za zaposlitev iti pomoč brezposelhim sprejela predlog gradeške občine ih odredila ustanovitev pogozdovalne-ga centra v tej občini, Ta center bo zaposlil 50 vajencev za 78 delavnikov. Za to predviden potrošek znaša 2.833.600 lir, Bridko in težavno je življenje naših ililadenk in žena, ki si morajo pri tujcih iskati kruha Stirintridesetletria Regina Pinož-za iž Brda v Terski dolini je že dalj časa iskala v Vidmu, ki je oddaljen kbhiaj 25 kilometrov od njenega doma, kakšne zaposlitve, da bi tako mogla preživljati sebe in pomagati svbjl drUžittl, ki živi -V stiski. Zaman je iskala dela in pri tem iskanju so ji pečla tudi vsa njena skromna, sredstva, ki jih je imela ter ni mogla v kako drugo mesto, da bi tam poizkusila svojo srečo pri iskanju dela. Žato so ji videmske policijske oblasti izdale izgonski list in ji ukazale, da se mora takoj Vrniti domov, ter Se predstaviti domačemu županu. Zena pa, ki je prav dobro vedela, da ji doma ni mogoče živeti, se ni pb_ žurila t odhodom in je ostala še nekaj dtii V Vidmu z upanjem, da si bo morda v zadnjih dneh našla kakšno jiošteno delb. Pretekli te-flčh pa s® je morala Flnozza zaradi tega Zagovarjati ha videmski sodniji. Ko jo je sodnik med razpravo vprašal, zakaj se ni takoj vrnila demov, kot je velel izgonski list, ffiu je odgovorila: »Kaj naj grem delat domov, ko pa so v nastn krajih samo eknlei tam m dela in kako naj se breg njega preiiv-Ijam?« Sodniku pa te besede niso šle k srni, čeprav SO ižraiale trpko resnico ln je leno obsodil na tri mesece aapore. Ta obsodba je vzbudila med prebivalstvom y Hjent domači vasi mnogo ogorčenja, saj vsi dobre Perhaju preteklost te žene, kajti že od rane mladosti st je le s poštenim delom služila kruh, Res, da v Srdu drugega tu kot sk-da ln t.rib m da se mi teh ne more preživljati nobena družina, Moški so primorani, da gredo iu delom v tujino, deklet« pa si »e v zgodnji mladosti jfičejo zaslužka po mestu. Komaj 13-letne deklice morajo matere pošiljati od doma za pestutite, da si zaslužijo vsaj za hrano, čeprav bi bile v tej starosti zeir, potrebne ie hiaterihskega nadzorstva. _ Trdo ie življenje ten mladenk m žena. ki morajo služiti gospodi, Opravljati nnjrtilja dela in jih poleg tega često i? zasmehujejo ter pitajo s «s’ciavi». Ker pa so naše žene želo potrpežljive, prehašajd te psovke molče, saj jtli drugače čaka enaka usodo, kakor je doletela Pjnozzovo, o kateri smo pravkar govorili. Ni lahkd najti službe, posebno ne dobre, in zato te žene garajo noč in dan V večnem strahu, da jim rte bi gospodinja odpovedala šltlŽbfe. Njihove plače so smešno nizke in si komaj zaslužijo za čevlje, družini pa že ne morejo več pomagati. Oblasti so vsekakor preostro obsodile žehti, ki si je iskala dela v mestu, nedaleč od svbjega rodnega kraje. Poštenega človeka, ki ima voljo do dela, bi se nikakor ne smelo Izgnati iž mesta z izgonskim listom in ga celo obsoditi. Namesto tega bi mu bilo treba nuditi vso polnoč ln podpord, da hi čimprej prišel do primerne zaposlitve.' “8 Ja Čedada Kurji fatovi pred sodiščem Pretekli petek sta se morale zagovarjati pred čededskim sodiščem Bizjak Anton in Rossi Anton iz Čedada, ker sta v noči 10. avgusta letos obiskala yeč kurnikov ter od-nesla i? njih šest kokoši, osem pi-šcaltcev in enega purana. Sodnik ju je spoznal za krive in obsodim Antona Rossija na tri msseee ia-pora in 7200 lir globe, Bizjak pa na pet mesecev zapora ter na eha-kb globo. Za njimg le morala ha zatožno klop Firmina Roiatti, ker se Al vrnila domov z izgonskim listom. Tudi ona bo sedela tri mesece in morala poravnati še vse sodne stroške. Njej sta sledili Filomena Mezu-glio in Angela Mezaglio iz Sv. Ivana ob Nadiži, ker sta žalili organe javne varnosti. Sodnik ju je obsodil na osem mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov, toda le pogojno. Meso v Krminu je predrago Kakor poročajo iz Krmina je v tamkajšnjih mesnicah sveže meso mnogo dražje kakor v drugih Blič-njih, kot n. pr. v Bračunu. Tako so ljudje ugotovili, da stane t’ Brača-nil prednji del govedine 340 lir kg, medlem ko je v Krminu samem po 430. Enaka razlika je tudi pri zadnjem delu, in sicer od 490 na SS0 lir za kg. Bilo bi vsaj delno razumljivo, ako lo obstojala tak d rneltkS v ceni med enim mestom in drugim, ker bi nadld enoje onrtttdčtlo v različnih trških cčtinh na različnih sejmih. Ne stneie pd Bt oBštajriti take razlike v eni iii isti oBčfHt, kjer obstajajo približno enaki pogoji za vse mesnice, zato s® kr-minčnni sprSSUjejo, kaj je vzrok tej nepmvunosti in zakdj se meso nc prodaja v Krminu po Isti Cdhi kakor v predmestjih, kjer so življenjske prilike nekaj luž je. Ce me-sarji v Bmčtthu lahko prddaifljo meso po nižjih cenah m kljub temu zaslutijo, bi lahko isto storiti tudi Prodajalci O Krminu. Zato meščdhi, pozivajo Oblast, na) pr«, išče to zadeuo ift uredi stvar tako, dd bodo cene povsod eftdke, Is K rutina Zakupnina za kmečka poseslva Tehnična komisija Za določevanje primerne zakupnine v raznih predelih pokrajine je določila sledeče povprečne zakupnine! I v gHeastih predelih: a) orna zeiiiija 4275 lir; b) za travnike in griče 2385 lir; II. v nižinskih predelih (Ki-mirt-Gradiška) za orrto zemljo: a) za peščeno zemljo 0130 lir; b) globoko zemljo 7500; III. v goriških predelih (zemljišča na lč-vf strani Soče) orna zemija 6600; IV. V namakalnih predelih (trži-škem okraju) za Orno zeinijb; peščeno suho zemljo 9005; b) doBTo globoko zemljo 10.500; V. v izsuševalnih predelih: za brilB zemljo 7500 lir za rtjiVo, Omenjene cehe se nanašajo tla pražnb Zčmijo ih ne za površine pbsajene z vinogradi. murVaini ali pa za one, na katerih se nahajajo kmečka ’ po-Idpja. Rok za prijavo družinskega davka Goriški župan sporoča, da Je prijave za družinski davek čas vldži-ti na občinski davčrti Urad do 31. oktobra. Rok za prijave je namreč podaljšan od 20. Septembra, kakdr prvotno določeno, do 31. oktobra. KINO proti VERDI. 17: «Frankenstein volkodlaku«. VITTORIA. 17: ((Svetloba je ugasnila«, H. čolman in I. Lupino. MODERNO. 17! »Roman življenja«! S. Tracy. CENTRALE. 17: »Sčm Julija RbSs», N. Fack. EDEN. 17: »Močvirje smrti«; v NA TRDNIH TEMELJIH NAŠIH TRADICIJ BOMO DALJE GRADILE (Jdlomki iz pisma o mučenju naprednih žena V INDIJI IN ARGENTINI lllllHIlillllllllllllHIIIlll Hill III!llllllltll:llllll!iUMIitllllll'lltlllillltl|i|llltlllillllllltl!t!llllllllllllliltll:liilli!llllllltlilill! Ulil !ilill!liliil!ll!llill!llilli II llllllt Resolucija lnjormbiroja in tako imenovani informbirojevski teoretiki zanikajo revolucionarno vsebino osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. Pri tem gredo tako daleč, da trdijo celo, da je bila osvobodilna borba jugoslovanskih narodov samo niz junaških dejanj. Ta junaška dejanja pa so omogočala sledeča dejstva: ŽENE! Od 25. septembra do 2. oktobra bomo praznovale Teden matere in otroka Zaključile ga bomo i dnevom miru. bližina Rdeče armade, zemljepis-sni položaj Jugoslavije in tradicionalna hrabrost in borbenost jugoslovanskega ljudstva. Pri tem popolncmq zanikajo zgodovinsko vlogo Komunistične partije Jugoslavije. Ta vloga sc je izražala v vodstvu in organiziranju ljudskih množic, kajti brez vodstva in organizacije je vsako revolucionarno gibanje nemogoče. Isto tako kot zanikajo tako zva-ni informbirojevski teoretiki revolucionarno vsebino osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, zanikajo pri nas v Trstu vidatijev-ci revolucionarno borbo tržaškega delovnega ljudstva. Imenujejo jo vvcrgognoso passato«. Torej «sramotna preteklosti), na katero je treba pozabiti in od katere ne sme ostati niti sledu. Te besede pa so v miselni in vzročni zvezi s tem, kar je bilo rečeno o ženski antifašistični organizaciji, češ da je bila «un’organizza-zione di facchinaggioti Z označbo, da je bila «hlapčevska organizacijei», so hoteli namreč povedati, da njena vsebina ni odgovarjala značaju ženske organizacije in da bo slednja morala zavzeti linijo, ki bo po njihovem ženam bolj dostopna. Ta ugotovitev, ki se je zdela navidezno nedolžna in grobo izražena, je globoko v sebi skrivala svoje resnično jedro. Bilo ga je treba izluščiti in razkriti, ker se je samo tako prišlo do dejanskih nagibov, ki so tej ugotovitvi kumovali. Ugotovitev, da je bita naša antifašistična ženska organizacija hlapčevska, m pomenila drugega kakor odstop od načel na katerih je razvijala svoj delovni program, odstop od revolucionarne progresivne linije in spreminjanje revolucionarne množične organizacije v navadno meščansko feministično organizacijo. Kot taka seveda ne išče rešitve vprašanja ženske enakopravnosti v skupni borbi delovnega ljudstva za osvoboditev izpod jarma izkoriščanja, temveč ga hoče reševati izven te borbe. Storjen je bil torej korak naprej, ki naj bi žensko antifašistično organizacijo postavil v vrsto drugih buržoaznih ženskih organizacij, ki se nikakor ne morejo pa tudi nočejo ponašati s tem imenom. Razumljivo je, da so k vsemu temu vodili določeni razlogi, ki pa naj bi bili iz drugih prav tako razumljivih razlogov ostali prikriti. Tako je hotel Vidalj in tako se je v praksi izvajalo na celi črti v. vsem demokratičnem gibanju. Ljudje bi naj ne slutili, kaj se za tem skriva, sicer bi se zgodilo, da bi ga zapustili. Zaradi tega jim je bilo treba vsiliti prepričanje, da gre za zaščito najčistejšega intemaciondlizma, teritorialne spremembe V korist Italije pa nimajo 3 tem nobene zveze. Toda kogar je prekalila narodno osvobodilna borba ni o-stal tako naiven, da bi temu nasedel Namen je bil preveč prozoren, četudi skrbno zavit v revolucionarne fraze. Med tem številom je bilo tudi lepo število žena, ki so se naučile meriti revolucionarnost na dejstvih in ne na golih besedah. Temu je morala nujno slediti diferenciacija v sami organizaciji. Na eni strani one, ki so pljunile na revolucionarno preteklost in iznesle ugotovitev, da je bilo njihovo delo hlapčevsko, na drugi strani one, ki so j svojim delom nadaljevale, izhajajoč prav iz te revolucionarne preteklosti. Tako jim je narekovala njihova vest in tako ter samo tako so jim velele vse tiste žrtve, ki so padle za osvoboditev te zemlje. Ali naj bi bile morda izdale to, kar so ustvarjale v letih osvobodilne in letih prcf-iimperialistične borbe? Naj bi rušile bratstvo slovenskega in italijanskega ljudstva ter njegovo enotnost? Dale bi anglo-ameriškim imperialistom orožje v roke, da ga naperijo proti tržaškemu delovnemu ljudstvu in njegovemu demokratičnemu gibanju. Ne, tega niso smele stoi-iti, tega ne sme storiti nikoli noben resnični revolucionar. Praksa, ki je merilo resnice, je že kmalu pokapala, da je bila njihova odločitev pravilna. Ce bi tako ne bilo, bi bilo vedno več onih, ki so ostale na Vidalijev strani in onih, ki so zapadle v pasivvzacijo. Bilo pa je ravno obratno. Smelo lahko trdimo, da se je organizacija ASIŽZ tako; po resoluciji začela utrjevati in zajemati vse širši in širši krog žena, resničnih in predanih antifašistik Sle so tja, kjer so bile vsa leta poprej. Se z večjo ljubeznijo so se oklenile svoje organizacije, ker jim posreduje resnico in jih vključno s celotnim demokratičnim gibanjem pelje k resnični rešitvi perečih e-konomskih problemov in k icsit-Vi tudi njihovih ženskih vprašanj: to je vprašanje politične in ekonomske enakopravnosti. Izven povezanosti 3 celotnim tržaškim demokratičnim gibanjem, izven aktivne borbe za uresničitev njegovih ciljev so ta vtrrašanja nerešljiva. Izven njih hočejo reševati le oni, katerim n' do dejanske osvoboditve tržaške žene. Nasvet Destradija, da naj žene posvetijo vse svoje delo ženskemu polju, ni slučajen, temveč rezultat likvidatorske politike Ko-minforma, nad katero je že lepo število žena izreklo svojo obsodbo. Druge pa bodo prej ali slej to storile. Po neki seji «Lige žena« za-padne Bengalije, so žene iz Kalkute sklenile, da bodo defilirale po ulicah. S tem sq hotele pomagati stotinam političnih jetnic. ki so vodile gladovno stavko zaradi slabega postopanja z njimi. Ne da bi se poprej kaj javilo so začeli streljati nanje. Mnoge med njimi so nosile v naročju svoje otroke. Štiri članice «Lige žena» in tri druge so bile pri priči mrtve. Prativo Ksanguli so zadele tri krogle: ena v glavo, ena v srce in ena v roko. Lahka Sen in Amija Drita sta bili prerešetani od krogel. Naravno je, da je policija streljala zato, da bi ubijala. Prativa, Latika in Amija vse tri so zapustile svoje ljubljene otroke. Gitina družina pa je ostala po njeni smrti popolnoma brez sredstev. 29. junija je policija napravila preiskavo pri vodilnih članicah «Lige žena». Mnoge je aretirala, Ligine. prostore pa zapečatila. Tak teror vlada v Kalkuti. Toda to ni prvič, da Kongresna vlada ubija in zapira žene. Indijska vlada neusmiljeno preganja ljudstvo, ki se bori za svojo narodno neodvisnost in za boljše življenjske pogoje. V množičnem preganjanju in terorju ne pozna niti v pogledu žena nobene izjeme. V poslednjih šestih mesecih je zaradi policijskih metod umrlo 12 žen, stotine demokratičnih žen pa je bilo aretiranih in pridržanih v zaporu brez vsake obsodbe. Med aretiranimi ženami je Mikuntala Sen iz Kalkute, ena izmed vodilnih osebnosti «L\ge žena» zapadne Bengalije in članica izvršilnega odbora MDFZ ter. Vimal Ranadi-ve, predsednica «Zveze žena« v Bombaju. Najhujže represalije so na deželi. Aretacije, pretepanje in posilstvo so poslale že običajne. Strahote doživljajo tudi žene v Argentini. Samo v enem mesecu je bilo aretiranih 23 žen članic «Zveze argentinskih žena». Nekatere so bile aretirane doma, druge za časa sestanka, tretje na ulici, ko so trosile lepake za »Kongres pristašev miru«. Zalili in mučili so jih tako. kot so delali to samo nacilašisti. Nives Boški, ki je noseča, je izpovedala sledeče: «Za časa zasliševanja so me pretepali in vlekli za lase. S širokim robcem, napolnjenim z vato. so mi zvezali oči ter me presilili, da sem se vlegla na nosila. Postavili so električni aparat najprej vrhu odeje, nato pa na golo telo. To se je ponavljalo 10 minut, na ušesih, na prsih, trebuhu in genitalnih organih. Poslužili so re vlažne brisače, da bi mi povečali bolečine. Po mučenju s;m padla v nezavest in ko sem se osvestila, so pričeli znova z istim mučenjem, ki je trajalo pet minut. Pred mučenjem jn po mučenju so me žalili in psovali z najostudnejšimi besedam.. Uradnik Amoresano mi je rekel: «Storil bom tako, da boš predčasno rodila«. Da bi se ne slišal krik, so odprli gramofon. Neli Katalina Gabidi pripoveduje: «Ko so me slekli, so me postavili pred ventilator in me s hrbtom obrnili proti velikemu odprtemu oknu. Temu se pravi »umetno vnetje pljuč«. Tudi njej so zvezali oči, ko so jo pretepali. Večkrat je morala vstati in zopet sesti. Potegnili so vsakokrat stolico izpod nje, da je padla na tla. Tudi njo so mučili z elektriko. Druge žene so bile zaprte v samicah. Stražniki so prišli, k njim hi jih hoteli posiljevati. Njihovo dostojno zadržanje je preprečilo, da bi izpolnili grožnje. Vse to Driča o grobih, nečloveških postopkih z demokratičnimi ženami. r Gorazdom mama .-.'.-j-.'. n »Tisti dan je bilo takole«, je pričela tovarišica Modrijanova svojo povest. Ozrla se je na gmoto zidin velikih in malih delav-kih stanovanjskih hiš med tesnimi ulicami in redkim zelenjem, na tovarniška poslopja in na morje. Neskončno drag ji je bil ta košček sveta, ki ga je stokrat na dan ujela s svojim pogledom. Bil je del Trsta, za katerega je padel njen Gorazd. Ozrla se je nanj z dolgim, hrepenečim pogledom, kakor da bi nečesa iskala, kar jT bo'se skupaj nekaj preprostega in vsakdanjega, kar je pač moralo biti. Na lica ji je legel miren nasmeh in oči so ji bleščale v nedopovedljivi ljuhezni. «Prala sem ves dopoldan, on pa je v kuhinji nekaj pisal in bila sem prepričana, da se pripravlja za šolo kakor druge dni. Potem sem se vrnila v kuhinjo, skuhala Rosilo in mu ga postavila na krožnik. »Mama, kaj mi ■mm- -'f :* TUDI TRST (OBE CONI) RAZSTAVLJA NA LETOŠNJEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU - PAVILJON RAFINERIJE «AQUILA». nisi preveč naložila?« mi je rekel. Odpravil se je, da gre v šolo. Študiral je tu na «Liceo tecnico« in pouk se je pričel ob dveh. Sel je že skozi vrata in prišel nazaj. Nič nisem slutila, kaj ima, le čudno se mi je zdelo, da se nekam obotavlja. «Gorazd, kaj še ne greš v šolo?« sem ga vprašala. «Grem», pravi. »Kje imaš pa knjige?« mu rečem. «V žep sem jih vtaknil«, pravi, na gloma zapre vrata za seboj, da bi ne spoznala, da ni govoril resnice. Bal se jč. da bi ga ovirala, ali morda preprečila njegov namen. Ker je bil tako trdno odločen se je izognil slovesu. Vse dopoldne se je poslavljal sam tedaj, ko sem jaz mislila, da študira. V tistem času mi je napisal pismo. Vedno ga imam pri sebi«. Iz neke stare listnice je izvlekla obledel kos papirja. S črnilom je nekdo, ali pa morda sama povlekla preko tega kar je bilo napisano s svinčnikom. Znala je na pamet, toda besede so se ji nekajkrat zavozlale, ko je čitala: «Draga mama! Ne vem, kaj boš mislila, ko boš prebrala teh par vrstic. Vedi, da mi je zelo težko ločiti se od vas vseh. Ne mišji. mami. da se nočem učiti, saj če bi ne moral iti bi se z vsseliem ponrijel študija. Ampak mislim, da je moja dolžnost, da tudi jez nekaj pomagam za blagor na-e drage zemlje. Se nekaj te prosim, ne vprašaj nobenega, če me je kje videl. Ako bi te vprašali, kje sem. reci, da sem šel v Ljubljano in da me ni in da ne veš, kaj je z menoj. V šoli reci isto in čez nekaj časa naj me črtajo. Torej, mama. ne bodi huda«. «To pismo sem našla zvečer pod posteljnim pregrinjalom, ko smo se odpravljali spat in smo ga zaman čakali. Iz Ljubljane se je vrnil z mislijo, da pojde k partizanom. Tam je bi! leto dni zaprt in hotel je iti takoj v hribe. Samo moja sestra, ga je pregovorila, da mora poprej k mami v Trst. Od njegove vrnitve sem vedela, da pojde nekega dne. Tisti dan pa nisem ničesar slutila. Toda po njegovem je bila to samo na pol izpolnjena dolžnost, on pa jo je hotel izpolniti do kraja. V Notranjskem odredu, kjer je bil najprej in potem v Istrskem odredu v Brkinih si je želel, da bi prišla jaz k njemu. «Samo mama naj pride«, je pisal. Bolelo ga je, da se ni poslovil od mene in da me je moral nekako prevarati. Tako odkritosrčen je bil. Trikrat smo brezuspešno napravili rekurs zaradi njegovega imena, ker je moj mož hotel imeti Gorazda. Razložili smo. da pomeni Gorazd odkrit, dober, sposoben in tak je on tudi v resnici bil. Padel je 28. septembra, ko smo šli v Divačo in mu tam pekli kruh. da ga pošljemo z obleko, za katero nas je prosil. Sekretar mladine je bil. Imeli smo sliko, kako govori na mitingu. Dali smo jo na sedež partizanov za zlato knjigo. Ko so fašisti vdrli tja, je Mila att Htt Bliža se čas trgatve in zato ne bo edveč, ie našim vinogradnikom podamo nekaj nasvetov in navodil, katerih sc morajo držati, če hočejo priti do pridelka, katerega si vsakdo želi. Neštetokrat smo že omenili, da ne smemo ravno pri vinu gledati le na količino, temveč moramo stremiti za tem, da pridemo do kvalitetnih in tipičnih vin, ki bodo osvajala notranja in zunanja tržišča. O tem naj bo vsak pameten gospodar uverjen in naj se oprime umnega kletarstva, ker samo-glavost in starokopitost ne vodita do nobenega cilja. Prvo načelo umnega kletarstva je - snaga Brez te ni mogoče priti do dobrega, zdravega in stanovitnega vina, četudi imamo grozdje najboljše kvalitete. Ze pred trgatvijo moramo predvsem dobro očistiti in razkužiti klet. Izginiti mora. s sten vsa pajčevina in iz kotičkov razna nesnaga. Stene moramo pobeliti z redkim apnenim mlekom, kateremu pridenemo pol odstotka modre galice. Plesen uničujemo z žveplanjem. Ko je klet očiščena pride na vrsto posoda in orodje. Odstraniti moramo plesnobo z lesa in rjo z železa in nato vse te predmete oprati Z- gorko vodo, kateri smo pridali nekaj sode. Plesnive sode moramo najprej postrgati, močno zažveplati in čez nekaj dni oprati z vročo vodo, kateri smo dodali 4-5 odst. sodne lužine, nato pa moramo še večkrat izplahniti z mrzlo vodo. Tako očiščen sod moramo dobro osušiti in nato dobro zažveplati. Ce zažveplan sod leži več mesecev neuporaben ga moramo pred uporabo oprati z vročo vodo, kateri smo dodali 1 odst. sode. No- propadla. Tovariši so nam pravili, da je vedno spraševal, kdaj pojde na patruljo. Same lepe stvari so nam o njem povedali in povsod so ga imeli radi. Ze ko je ležal mrtev, je prišel neki tovariš iz Notranjskega odreda, da bi šel nazaj v njihov odred. V Istrskega je šel samo zato, da bi bil bliže Trstu, da bi mu hitreje prinesel svobodo. Meni so prikrivali in mi povedali šele čez mesec dni. Toda nekaj mi je pravilo, da je vse moje upanje varljivo. Zame iij za nas vse je napisal tisto o dolžnosti«, je končala. V njenih očeh je bilo še vedno toliko luči. Iz dnevnika pionirke Lidije Uprava kolonije je določila, da bomo šli tudi na razne izlete, na katere jaz prav rada hodim. V začetku smo se na izletu kmalu utrudili, čeprav nismo šli daleč, zdaj pa lahko gremo na večje izlete. Prvi naš izlet je bil na Rožnik. Od tu smo si ogledali vso Ljubljano. Sredi zelenja je bila kakor sredi velikega morja, ki ga obkrožajo gore. Pri ogledu Cankarjeve sobe na Rožniku smo se spomnili vseh Cankarjevih bojev z življenjem jn pomena, ki ga imajo njegova dela za slovensko ljudstvo. Spomnili smo se, kako je vzpodbujal vsakega delavca, da je zasovražil kapitalista in se pričel boriti. Od tega izleta smo odnesli domov mnogo lepih vtisov. Tudi izlet po mestu s tramvajem, ko smo videli znamenitosti Ljubljane, ter ogled ljubljanskega gradu mi je bil všeč. Najlepši je bil zame izlet na Šmarno goro. Vseč mi je zato. ker sem od tam videla velik del naše domovine. Gorenjski hribi so bili pokriti s snegom. Ko smo odhajali s šopi ciklamov domov, smo bili zelo veseli. Izleti so krasni in pomenljivi. Komaj čakamo drugega in prepričani smo. da bomo odnesli z njim mnogo. O tem bomo potem govorili svojim domačim in vsem tržaškim ljudem. DANILO KORENIKOV Kako sem bil dvakrat «amerikanski padalec» Sonce 3e je nagibalo k zatonu. Udobno sem sedel visoko na krepki figovi veji in obiral sveži sad. Misli so mi hitele tja daleč preko vojnega bobnenja, ki ga je bilo dobro slišati. V duhu sern računal, (II ust rim 11 Hlavuty) Ko je videla nasmejane obraze, se je tudi otročad in mladina opogumila m resno smo začeli misliti, kako bi se rešili te obupne časti in gostoljubnosti, katere smo bili nehote deležni in ki nas je začela ovirati. Na srečo pa nam je prišla dobra jnisel in nagovorili smo bližnjega mladeniča,-ki nam se je ponujal za vodiča in nas hotel peljati ne vem v katero odlično družino v geste. »Gotovo vam je jasno, da bolj ali manj poznamo te kraje in da bi nas vsako ustavljanje oviralo pr; našem poslu in načrtih. Prosimo, bodite tako vljudni in zadržite ljudstvo, da nam ne bo sledilo in da nas mirno pusti iti po krajšnjici do skale ter od tam skozi gozd ng Brecelle.« Ti dve imeni, ki sta znani le domačinom, sta takoj prepričali navzoče, da smo poučeni q kraju in da imamo res neke važne na- šo ra- črte in torej nimamo časa, da bi se ustavljali v vasi, Kmalu se je stvar raznesla in nekateri kar tekmovali v odganjanju dovednežev in 'v prepričevanju, da nas je treba pustiti v miru dalje. Se in te je bilo pozdravljanja in ploskanja, a končno smo se le prebili in še istega dne zvečer smo se že smejali na hribu Brecelle pri Feličeju. Tisti večer je bil eden najlepših po tolikih letih zatiranja, ječe, internacije, stradanja in vojnih grozot. FeliČeja ni bilo doma, a njegov vnuček je priskakljal k nam, čim nas je spoznal in nam pojasnil, da bo dedek prišel pozno, ker je odšel gledat, kako je s sorodniki v Monteforte, ki je precej porušen. Jožko pa ga je pozdravil kot brata in mu v veselju snidenja izročil kar svojo uro za spomin. ... udobno sem sedel visoko figovi veji in obiral sveži sod. koliko časa bo še treba, da vidim osvobojeni Trst in svoje drage. «Qrkafiks, ne tako buljiti in misliti na ono iz Forina! Kaj hočeš telebniti 7. drevesa zaradi nesrečne ljubezni?«, me je zdramil iz razmišljanja Franc, «Eh, kaj, tudi če pade, saj smo padalci«, se je nasmehnil Jožko in si veselo grmadil slamo, da jo odnese v lopo za ležišče. ((Večerja je pripravljena«, se je oglasil pri ognju Emil, «in hotelir Jožko nam bo brezplačno odstopil svoje zlate slamnate postelje brez stenic,« Lepo je bilo tisti večer, dolgo smo se pogovarjali, končno polegli in drug za drugini utihnili. Nad nami je sijalo krasno zvezdnato nebo jn le oddaljeno bobnenje je spominjalo na vojno vihro ter prihajalo do nas kakor iz sanj. Skozi lino lope so priplavali lunini žarki »n mi zbudili spomin na lepe večere ob bar-kovljanski obali. Čeprav je bilo yse tiho, morda tudi tovariši niso spali. Naj-brže so mislili na svoje in bili v duhu doma- Jožko v Postojni. Emil na Opčinah, B’ranc v Slopah, Branko v Vipavi, Karel na Sušaku, kakor sem bil jaz v Trstu 5 srebrnim spominom na tiste daljne zvezdnate noči ob morski obali. KONEC. ve sode moramo pred uporabo večkrat ezakuhath z vrelim sodov im lugom. Tekočino moramo vaakikrat še vročo izpustiti iz sode.. Dobro je, ako sod nato še z v reto vodo ali vrelim moštom izparimo. Ko smo nato večkrat še sod izprali z mrzlo vodo ga lahko uporabimo. To kar velja za sode velja obenem za ostalo posodo (brente, škafe itd.). Omenili smo že, da danes naš kmet ne sme hrepeneti le za količino pridelka. Večkrat le malenkostna količina gnilega ali bolnega grozdja pokvari celotno količino pridelka. Gnilo, zeleno ali bolno grozdje moramo takoj ločiti od zdravega. Tudi iz gnilega grozdja lahko pripravimo dobro pijačo za domačo rabo, vendar nikdar Za prodajo. Druga napaka, kater0 opažamo pri naših kmetih je, da odlašajo s predelavo grozdja po trgatvi. Grozdje, čim pride V klet mora bili takoj predelano. Da začne mošt prej kipeti mu dodamo ((kvasne glivičen, katere pravočasno pripravimo iz zdravega finega grozdja. Na vsak hektoliter mošta zadostuje po en liter tega specialnega mošta. Različen je postopek pri vrenju belih ali črnih vin. Belo grozdje, čim ga iztisnemo, pretočimo v sod, kjer nadaljuje vrenje. Popolnoma moramo opustiti vrenje mošta iz belega grozdja na tropinah. Tu način priprave belega vina ni več v navadi nikjer na svetu, ker tržišča danes zahtevajo le bela vina svetle rumenkaste ali zeleno rumenkaste barve. Z druge strani pa, če pustimo vreti mošt na dropu, raztopi alkohol, ki pri vrenju razvija razne snovi, kot n. pr. beljakovine, čreslovino (tanin), po katerih vino dobi trpek, grenek okus, katerega kupec ne mara. Iz tropin, zlasti če niso . iz popolnoma zdravega grozdja, pride v mošt in nato v vino obilno raznih škodljiv-vih glivic, ki povzročajo plačljivost vina, cik in druge bolezni. Ce bela vina vrejo v kadeh in se, kot je predpisano, ne mešajo med vrenjem (v tem primeru moramo mošt za kratek čas zavreti), se na površju mo H močno segreje in se v njem zaplodijo ocetne bakterije, ki, kakor je znano, povzročajo cikanje. Vsem našim vinogradnikom pa priporočamo, da brez nadaljnjega opu-ste vrenje belega vina na tropinah. Pri črnih vinih zahtevajo tržišča lepo granatno rdečo barvo, ne preveč kisline in ne trd okus, in zato se tudi pri teh vinih vse več priporoča čim manj vrenja na tropinah. Zrelo grozdje dobrih črnih vrst se najprej odpec-Ija in nato zmelje (danes imamo po naših zadružnih kleteh ie posebne stroje, ki grozdje prcljajo in meljejo obenem). V naprednem kletarstvu se na ta način pripravljen mošt dene v zaprto ki-pelno kad. Kad ne sme biti napolnjena do vrha, ker se tropine pri vrenju vzdignejo in, je nevarno, da pridejo v clotiko z zrakom (cikasta vina). Ko pri belih vinih pretočimo mošt vrha v sod ne sme biti j napolnjen, temneč bližno za pet šestihk 50 sod zapremo s posebno ,\ veho, katera ne sme nobeni kleti. Kipelna oen jk pusti, da lahko uhaja. “ „ . 1 . i..-,.?- .. ogljikova kislina, ne mčl* sod zrak. Drugo načelo je pf; postopanje z grozl Kipenje povzročajo k'i ^ vice. ki zahtevajo za 1° . ]# pogoje. Glavni faktor, 0\ 1 rega je odvisno proflO pravilno kipenje, je " .„ (P Pravilna toplota pri **? ra biti od 15-18 stopinj ^ 9 V redkih primerih Pn klet seveda ne doseže f® ^ i moramo v njej zakurit1. ^4 mošt med vrenjem nagi ^ (posebno, če je v majhn sodu), se vrenje ustavi." i«-no ostane deloma s1-®® ^ podvrženo v bodočnosti boleznim ali pa spomkj' no zavre. Tudi prevelik? je vrenju škodljiva. Pn *SjB| nem (burnem) vrenju "^(ir kislina odnaša s seboj .j. ddm di alkohol in fini okus EM iru 1 '.sit' preveliki gorkoti pa se ■ ^j. di vrenje ustavi in je "gjf da postane vino oikas^t.fi' jrf' ti , Jgp, bjimem vrenju nrSm? 'ZK časno vrenje (mirno Tpo j traja približno 8-14 40 ^- nem vrenju moramo s°“i)]0 s'tr napolnit j in nato p pelno veho zapreti. rit'1 Končno moramo op0*® d gradnike, da ne začno s jo prezgodaj. Grozdje * Jt ma zrelo, ko ne more biti na sladkorju. O poi kdaj je pravi čas trgati* lagi vsebine sladkorja ‘n, odgovarjajočih poskusih jjtf metrom, je govora w ^ J čianku Ji Po končanem ureni® vino pri miru, da se --.n! in ga nato pretočimo, di i je ločimo od drož, katere jjj fA\ Ijivo vplivale na njeo0 W | teto. O pretakanju J r*7 7i nn H n I dn dill “ J"! govorili v nadaljnjih m d iPriinoulu Srečke DRŽAVNE 1. razreda RAZREDNE h pr0ijl kola s° v 13. Polie z nakupom ■:a" Cetriina stane din ' 3^ d1** din 100.—, cela Pa $' JUGO Dobite jih pri Kolektura srečk , - LJ l#J' Ui pri prepr i* o dajal0**1 A. PERTO? FODERAMl i d K* • o Irt d Trst, ul. Ginnastica št. 22, tel. Obiščite nas in se boste prepri UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1 Stev. 6, III. nad. - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančrio-upravnt 60, osmrtnice 70 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42. Tel. 749 - Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, Polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B In FLRJ: 65. lbb Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — z* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozetn*1***. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega *isk»