AVGUST 1986 LETO XX ŠTEVILKA 8 JMP Časnik izdaja Delavsk, svet sozda IMF - Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih Uredništvo: Ljubljana Likozarjeva 6 teleton (061) J2 1-043 C1||J ^dsle "^5^" Ne^maemi: r^iso^rtot^^ ^vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMF Glasnik oproščen temeljnega davka od Pometa proizvodov. eno i« i ,a pos^ PD F' Panonija ob polletju brez izgube PD . > na Sl«! na «,,»■ . fanonijin tozd Kmetijska mehanizacija je od lanskega prvega pol-saj vK1 letia zdaj prvič posloval brez rdečih številk. Dobro je v tem polletju at. Kak« Posloval tudi Blisk. obišče«' e dvif® . Ltnonijin kolegij ugotavlja, da ’ ^aVfl n kmetijska mehanizacija zak-J Cl|a polletno poslovanje pozi- 18,721.439,92 dinarja dohodka, ki je vsega eznišk^ tivno z r sS> s;anka - - v razkf ^ a v rezervni sklad. Vendar pa dolgo 9 legij ugotavlja, da poslovni of« sPeh ni takšen, da bi bili lahko z . napo ------„--------------------.. na žel« ^lrb zadovoljni, saj ob teh rezul-. ofl Vx!1l še vedno ne morejo pokriti Jm e“ Potreb, zlasti ne sredstev za ^ . ^Širjeno rprtrnHiiVri in in cVIdHd Itil v v* St, i v breg- že ne Porabe. Seveda pa dose- ženo reprodukcijo in sklada jmotiij, gCnega rezultata kljub vsemu ne ni. Tokj' jfe Podcenjevati, saj so delavci v ikro in i . 0seženi uspeh vložili veliko jšnji J truda. potrf Na to, da poslovni rezultati ie P1Im s° boljši, je vplivalo naslednje: o tudi?! k'V pncm polletju je tozd jmačij3*1 s' pridobil čim cenejše vire liže li jo o« Otiranja, obračunal v celot-aem prihodku 414,889.045 di-k hraste narjev obresti od obratnih sred- ikoraj f $tev. skozi .. Tozd v prvem polletju ni br°rka4j Problema vezave sredstev v /a ki S Cp;°Sab programa plinskih štev-aj ncp^ - -iO«l žal že i Qp,tr^'^eu ni bilo v tem obdobju Cev. * Zaradi velike konkurence Slavij /loti rešeno vprašanje glede kofen gen°snosti pnevmatskih sadilcev u ^ker. 1 p05^1 i • v 3m za/ itnei ičen njen/ Kot ; ;kom°" 'H P°5 Bene'11. Prelep' oloffli/ Grintn iz NO nad/ dob/ po lep iraz^t iism° \ o priv° prvem polletju letos je da' Z"'V| tozd neugodno — dolgo ve-[U(j ^ na sredstva v izdelkih E sredstva v izdelkih pro-£e toa Pegoraro za domače tržiš- t°iik$ alpin'. Hetit/ • K1f 3°kočoP: 'pretvf .Koč« dilop3 i še d^ a koča io in A po trf$ rerno i naP.5 *€■ /e V :e| na 91 IMP-jeve letne igre septembra ■ IMP-jeve letne Portne igre bodo v soboto septembra na športnih 8.nscih Slovana v Ljubka- Uronni-nV«iA ■ Organizirala jih bo de-Vna organizacija Iko. jv “‘ganuiuju mu. 7a‘um iger je spremenjen majprej so bile napovedne za 13. septembra) na °vanovo prošnjo, ker bo rial an ^a**asov memo- »ravljenega roka in do 20. _ gosta pošljejo popolne žiJk Ve’ ^er 22. avgusta zrebanje ekip. sir^”.OPdinaciiski odbor d*kata pa čaka še raz- 1 *!> *ako zagotoviti po- fjt»r .-^ben denar z! letne igre ** # -n>Kpa oklestiti program. in je vrednost njenega izvoza 1,616.166 ameriških dolarjev. Najbolj se je povečal izvoz za konvertibilno področje (za indeks 492), zelo je porasel tudi izvoz k Pegoraru (za indeks 440) in klasični izvoz na Poljsko (za indeks 546), kamor je tozd izvozil 6000 kosilnic (lani v enakem Nadaljevanje na 2. strani Podatki iz Panonijinega polletnega obračuna stiskalnicah za slamo in ^matskih sadilcih Becker. V omenjenem obdobju žv °.v celoti uresničili nalog v D ezi s predstrukturiranjem °'zvodnje v smeri več vlože- J^?a dela na zahtevnih progra-lČZa^ sodelovanju s tovarno Ze- dob°^e^mo’ kie Pa se kažejo d. .n rezultati polletnega gospo- nov! ^ Kmetijska mehanizacija je imela letos v prvem polletju 2.582.367.000 dinarjev celotnega prihodka — ta je za 113 odstotka večji kot lanski polletni. Dosegla ga je s povprečno 40 manj zaposlenimi delavci. V tozdu so tudi dokaj uspešno brzdali stroške, saj so porabljena sredstva znašala 2.041,146.000 dinarjev — ta so le 84 odstotkov večja kot lani. Tako je tozd ustvaril 541,221.000 dinarjev dohodka, iz katerega je poravnal dajatve iz dohodka v višini 188,426.000 dinarjev. Od čistega dohodka 352,795.000 dinarjev so za bruto osebne dohodke razdelili 322.349.000 dinarjev, osebni dohodki so bili za 118 odstotkov večji kot v lanskem polletju in so znašali povprečno 64.756 dinarjev in 11.724.000 dinarjev za stanovanjski sklad. Blisk je dosegel 751.915.000 dinarjev celotnega prihodka — za 80 odstotkov več kot v lanskem polletju. ~ Tudi Bliskovci so krotili stroške, ki so samo 52 odstotkov večji od lanskih v prvem polletju in so znašali 451.311.000 dinarjev. Dohodek je znašal 300.594.000 dinarjev. S tem so poravnali dajatve iz dohodka v višini 102.792.000 dinarjev, ostalo jim je 197.802.000 dinarjev čistega dohodka — od tega so 166.228.000 dinarjev porabili za bruto osebne dohodke — povečali so osebne dohodke za 117 odstotkov — in za stanovanjske namene 5.248.000 dinarjev, od ostanka dohodka, ki znaša 26.326.000 dinarjev, so namenili za sklad skupne porabe 10.000.000, za poslovni sklad 4.302.000 dinarjev in za rezervni sklad 12.024.000 dinarjev. Na Trati so začeli pripravljati gradbišče za tovarno Avtomatike Na Trati so že začeli pripravljati gradbišče za novo tovarno, ki jo bo gradil tozd Avtomatika. To sicer še ni začetek investicije, saj ima tozd šele gradbeno dovoljenje za ureditev gradbišča. Je pa tozd Avtomatika za svoj investicijski elaborat že pridobil vse potrebne družbene verifikacije od Inštituta Ljubljanske banke za oceno investicij ter Republiške komisije za oceno investicij in Ljubljanska banka je tudi že sprejela sklep o odobritvi kredita. V IMF-ju pa se bo o tem odločalo konec avgusta. (Foto. L. J.) Idrijski Tio zdaj začenja drugo fazo sanacijskega programa, kjer je glavna naloga tehnološka posodobitev. Cilj prve faze Tiove sanacije je bil doseči pozitivno poslovanje z boljšo organizacijo in zasedbo obstoječih zmogljivosti. Tu jim je, sicer z zamudo, tudi uspelo. Zdaj je na vrsti posodabljanje tehnologije. J a naših Murskosoboča- po^ti^a mehanizacija je ecala izvoz za 106 odstotkov Da Tio potrebuje določena vlaganja v nabavo novih, visokoprodaktivnih strojev, ni novo spoznanje, saj je ta delovna organizacija vse od leta 1978 namenjala le minimalna sredstva za tehnologijo. Tako so morali Tiovi delavci zadnje čase marsikaj delati nadurno, pa ob sobotah in tudi nedeljah, da so lahko kolikor toliko redno pošiljali kupcem izdelke. Poseben problem je bila kvaliteta, da o težavnih delovnih razmerah niti ne govorimo. »Dolgoročno ni mogoče tako delati, pravi Tiov direktor Zdenko Golob. V centralni obdelovalnici bodo združiti nekaj strojev, ki jih že imajo, dopolniti pa jih bodo z dvema visoko-produktivnima numerično krmiljenima strojema (obdelovalni center za prebijanje pločevine in krivilni stroj) tu pa bo tudi avtomatski stroj za obdelavo aluminijastih profilov za rešetke, ki ga razvijajo skupaj s Strojno fakulteto. Nova ambulanta odpira vrata V času, ko boste to bral, bo že odprta nova IMP-jeva ambulanta na Smoletovi 18. Neprimerna baraka na Vojkovi (točen naslov je pravzaprav Zagrebška utica), v kateri je bilo težko tako zdravstvenim delavcem kot pacientom, bo kmalu pozabljena. Zdaj imamo novo, lepo urejeno in sodobno opremljeno obratno ambulanto, v kateri bo poleg splošnega zdravnika tudi zobozdravnik. V obratni ambulanti na Smoletovi so naslednji prostori: ordinacija za kurativo, ordinacija za preventivno dejavnost, laboratorij (za preiskave krvi in urina, oziroma za jemanje vzorcev), zobna ordinacija s posebno sobo za zobno tehniko in dve'čakalnici (posebej za bolne paciente in skupna za kurativno in zobno ordinacijo). V kleti pa so še ambulantni prostori (za sanitetni material, arhiv in odpadke) ter strojnica. Denar za obnovitev prostorov na Smoletovi in ureditev nove ambulante je združilo vseh petnajst IMP- jevih ljubljanskih tozdov — pri čemer so bili njihovi prispevki izračunani glede na število zaposlenih. Že pregled prostorov nove ambulante kaže, da to ni le obnovitev, pač pa tudi povečanje prostorov in dejavnosti. Tako je namestnik sozdo-vega generalnega direktorja Janez Stanovnik, ki je koordiniral akcijo za ureditev nove ambulante, poudaril: »Glede na razpoložljive prostore bo obseg zdravstvene zaščite IMP-jevih delavcev v novi ambulanti mnogo širši in kvalitetnejši, kot je bil možen v dosedanji.« Na prvo mesto med novimi pridobitvami je postavil zobozdravstveno ordinacijo, v kateri so predvidene vse storitve vključno s tehniko. Ta ordinacija lahko v primeru zadostnega interesa dela tudi v dveh izmenah. Možnost je tudi, da odpremo poseben oddelek preventive — seveda če bo zanj dovolj potreb. Moramo pa opozoriti, da bo moral IMP pred začetkom dela zobozdravstvene ambulante skleniti poseben samoupravni sporazum z Zdravstvenim domom Ljubljana — Bežigrad. Tema: Pokrivanje stroškov nad zdravstvenimi normativi. Isto velja za preventivni oddelek. Pri kurativni ambulanti pa ni nobenih sprememb in bo začela delati v novih prostorih takoj po otvoritvi. Več na 6. strani. Zato so v Tiu naredili program za tehnološko posodabljanje proizvodnje, ki so ga že začeti tudi izvajati. Konec lanskega leta so aktivirati opremo za avtomatsko varjenje pod praškom, s čemer so dosegli precej hitrejšo in kvalitetnejšo izdelavo kovinskih valjastih posod v Godoviču. Za nabavo in izdelavo novih strojev so v Tiu narediti investicijski elaborat, po katerem morajo zbrati skoraj 288 milijonov dinarjev. Od te vsote bodo sami prispevati četrtino, za ostalo bodo zaprosili Ljubljansko banko — novogoriško banko, Zavarovalnico Triglav in IMP-jevo Interno banko. Oktobra lani so tudi naredili projekte za posodobitev proizvodnje ohišij za rototerme. Rešitev je izdelal vodja oddelka za razvojno tehnologijo in konstrukcijo inž. Ivan Rupnik. Stroj za varjenje lukenj so izdelati sami, stal pa je okrog 4 milijone dinarjev. V TIU računajo, da bodo dobili podporo posojilodajalcev, saj so z dosedanjim delom opravičiti zaupanje. Investicija je brez dvoma izvozno usmerjena, saj bo omogočila doseganje potrebne kvalitete in rokov. S smiselno združitvijo opreme in nakupom visokoproduktivnih strojev bodo tudi zelo skrajšali izde-lavne čase ter delavcem olajšati delo. S to opremo so izboljšati vrtanje in varjenje. V avgustu pa bo kot načrtujejo, steklo delo na novi liniji za protipožarne lopute. Naslednja naloga, ki se je bodo lotiti letos, je ureditev centralne obde-lovalnice v Godoviču, kjer bodo izdelovati vse polizdelke za oba obrata. Vzporedno s posodabljanjem opreme v Tiu pripravljajo tudi vrsto organizacijskih sprememb — od načrtovanja in kontrole proizvodnje, pa do norm, ki jih bo ob novih strojih seveda tudi potrebno postaviti na novo. Več o Tiovem poslovanju in tehnološkem posodabljanju objavljamo na 5. strani. Kako teče združevanje sredstev v sozdu IMP Polletna bilanca v Projektivnem biroju Bolje kot v lanskem letu Poslovni sistem brez združevanja določenih sredstev ne more uspešno delovati. V IMP-ju izvaja združevanje sredstev v skladu s samoupravnimi akti Interna banka, zato smo vprašali njenega direktorja Lojzeta Kosija, kako letos tečejo ti postopki. Kljub nekaterim zamudam pri združevanju denarja za prioritetne naložbe, ugotavlja Lojze Kosi boljši odnos IMP-jevih temeljnih in delovnih organizacij do tega vprašanja. Številke kažejo, da je bilo v našem poslovnem sistemu združenega po zaključnem računu za leto 1985 kar precej denarja za različne namene. Poglejmo zdaj posamezne oblike združevanja! L) Združevanje 20 odstotkov rezervnih sredstev. To obveznost so v celoti izpolnile vse delovne organizacije in se je tako zbralo 112,518.256 dinarjev, tozdu Elektrokovinar pa je bilo za kritje njegove izgube vrnjenih 1,832.902 dinarja. Tako imamo v IMP-ju 294,062.422,85 dinarja združenih rezervnih sredstev, od katerih je za sanacijske kredite dolgoročno angažiranih 121,375,50 dinarja. To so namreč sredstva, s katerimi v IMP-ju zagotavljamo kvalitetne vire za izvajanje sanacijskih programov. Kot vidimo, je trenutno prostih še 172,686.838,35 dinarja združenih rezervnih sredstev, ki jih Interna banka začasno uporablja za kratkoročne namene, lahko pa pričakujemo, da bo Zbor Interne banke, ko bodo pripravljeni programi, del tega denarja razporedil za sanacije. 2.) Po vrednosti manjše, a tudi zelo pomembno, je bilo solidarnostno združevanje denarja za 'skupno porabo tistim organizacijam, ki po zaključnem računu niso mogle ustvariti skladov za skupno porabo. S tem v IMP-ju solidarnostno zagotavljamo delavcem v organizacijah brez skladov skupne porabe 60 odstotkov v IMP-ju dogovorjenega regresa za letni dopust ter polno višino dogovorjenih in jubilejnih nagrad in odpravnin. Tudi tu ni bilo težav. Vse IMP-jeve organizacije, ki so bile to dolžne, so rezervirale dogovorjeno višino — to je 10 odstotkov svojih skladov skupne porabe ali nekaj nad 55 milijonov dinarjev. Na srečo so bile potrebe manjše, tako da je bilo za solidarnost pri skupni porabi v resnici uporabljenih 34,280.369 dinarjev. Dobili so jih: Delovna skupnost Panonije (1,806.228), Panonijin tozd Kmetijska mehanizacija (12,720.895), Ten — energetika (6,525,421), Elektrokovinar (6,326.472) in Tio, ki lani sicer ni imel izgube, vendar ni ustvaril sklada skupne porabe (6,901.353 dinarjev). 3T Precej dela je Interna banka opravila tudi pri združevanju sredstev za kritje izgube po zaključnih računih za lansko leto. Elektrokovinar-jevo izgubo so sanirali PMI-jevi tozdi že pred predložitvijo zaključnega računa, pač pa je teklo preko Interne banke združevanje precejšnjega dela virov za kritje izgube v Kmetijski mehanizaciji in Tenu — energetiki. Za te namene so bila uporabljena sredstva iz več virov: — Predčasni umik združenih rezervnih sredstev v občinskih skladih skupnih razerv. — Predčasni umik združenih rezervnih sredstev v republiškem rezervnem skladu. — Združevanje sredstev, ki bi jih po zaključnem računu morali vplačati v občinski in republiški rezervni sklad. združevanje re- — Nepovratno zervnih sredstev. — Odstop obveznic za posojilo manj razvitim republikam in avtonomni pokrajini Kosovo, ki zapadejo v plačilo v letih 1987 do 1990. Panonija je namreč s Pomursko banko sklenila dogovor, da je banka te obveznice odkupila. Panonija pa bo združevalnem vračala sredstva z eno- letnim zamikom. Iz vseh naštetih virov smo v IMP-ju zagotovili za kritje izgube v Kmetijski mehanizaciji in Tenu — energetiki 537,821.232,80 dinarja. 4.) Še ne povsem izvršeno pa je zdmževanje dvajsetih odstotkov amortizacije in neto poslovnega sklada po lani sprejetem Pravilniku o združevanju sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela. Do 5. avgusta je bilo v IMP-ju iz teh virov združenih 508,875.823 dinarjev in sicer 373,832.136 dinarjev na dohodkovni osnovi s tozdom Avtomatika, 135,043.686 dinarjev pa v kreditni sklad Interne banke po 10. in 11. členu Pravilnika. Dodatno je tudi tozd Alchrom kratkoročno združil 634.915 dinarjev, kar je 20 odst. njegovega neto poslovnega sklada. Nekatere organizacije oziroma tozdi svoje obveznosti do 5. avgusta še niso izpolnili, vendar zagotavljajo, da bodo to storili v najkrajšem času. To so Telekom (njegova obveznost je 37,350.027 dinarjev), Iso (3,433.911), LSNL (4,549.859), Projektivni biro (4,808.409) in Teh-nomont (9,923.884). Tudi PMI-jevi tozdi doslej še niso združili teh sredstev, niti niso obljubili, da bodo svojo obveznost izvršili. Gre za naslednje obveznosti: Montaža Maribor48,914.104 dinarje, Inženirski biroji 510.474 dinarjev, Projektiva Maribor 2,518.809 dinarjev in Elektrokovinar 3,845.821 dinarjev, torej skupno 55,789.199 dinarjev. Pa še to: Elektrokovinar je dolžan še tudi 3,604.000 dinarjev sredstev, ki bi jih moral združiti po zaključnem računu za leto 1984 in je edini tozd, ki ni izpolnil svoje obveznosti v lanskem krogu združevanja. Klimina tozda Industrijska in Montažna proizvodnja sta z Avtomatiko združila 75,000.000 dinarjev na dohodkovni osnovi, toda po izračunu bi morala združiti še 27,176.17 dinarjev. Nadaljevanje s 1. strani obdobju pa le 1940). Nekoliko pa je zaostajal izvoz k Beckerju. Letos so Panonci osvojili nova izvozna območja — to so Španija, Belgija in Turčija, kamor so izvozili obračalnike, predse tve-nike, sadilnike in kosilnice. Osvajajo pa še iraško tržišče. Svoje izdelke (škropilnice, kosilnice itd.) je Kmetijska mehanizacija izvažala v Zvezno republiko Nemčij, Italijo, Avstrijo, Poljsko, Čehoslovaško, Belgijo, Španijo. V prvem polletju so v tozdu Kmetijska mehanizacija povečali cene svojih izdelkov za 50 do 55 odstotkov. Fizični obseg prodaje so zvečali za 11 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Zaradi prestrukturiranja proizvodnje z osvajanjem zahtevnejših izdelkov so prek Delavske univerze in Šolskega centra Murska Sobota dodatno izobraževali delavce, ki delajo na rezkal ni h strojih in tiste delavce, ki delajo na zahtevnejših programih. Zaradi prestrukturiranja proizvodnje z osvajanjem zahtevnejših izdelkov so prek Delavske univerze in šolskega centra Murska pobota dodatno izobraževali delavce, ki delajo na rezkalnih strojih in tiste delavce, ki delajo na zahtevnejših programih. V proizvodnji j e bilo v tem obdobju zaposlenih povprečno 352 delavcev, kar je za 10 odstotkov manj kot lani v prvem polletju. Ker so imeli v začetku leta premalo dela v proizvodnji, so posodili 73 delavcev v druge IMP-jeve tozde, junij a pa so jih imeli v drugih tozdih le še 12. V omenjenem obdobju so v proizvodnji realizirali 339.982 norma ur — to je po delavcu 965 norma ur, kar je za 10 odstotkov več kot v lanskem prvem pollet- ' Ob tem, da je bilo v proizvodnji za 10 odstotkov manj zaposlenih kot v enakem obdobju lani, so produktivnost povečali za 7 odstotkov. V okviru sanacije so zelo zaostrili disciplino. Od januarja do junija so imeli kar 30 disciplinskih postopkov, v katerih so nekaterim delavcem izdali tudi sklepe v prenehanju delovnega razmerja. V tozdu Blisk so imeli v letošnjem prvem polletju 6 odstotkov manj zaposlenih kot v lanskem in kot so planirali in sicer je bilo 8 odstotkov manj delavcev v montažni dejavnosti, dva manj so imeli v proizvodnji, pa enega več v režiji. V proizvodni dejavnosti je tozd izpolnil polletni plan fakturirane realizacije s 110 odstotki, v montažni dejavnosti pa le 80-odstotno. Zanimivi so podatki, da je letos v Blisku več proizvodnje kot montaže (54,3 odstotka proizvodnje, pa 39,2 odstotka montaže), medtem ko je bilo lani nasprotno — več montaže, pa mani proizvodnje (43,8 odstotka proizvodnje, pa 54,9 odstotka montaže). V tem obdobju so imeli za 2 odstotka več efektivnih ur na zaposlenega kot lani v enakem obdobju, kar so dosegli z nadurami pri delu za Madžarsko, sicer pa so v rednem delovnem času imeli prav toliko efektivnih ur na zaposlenega kot v lanskem prvem polletju. Z bolniškimi izostanki so izgubili 120 ur — to je 23 odstotkov več kot lansko prvo polletje. MARIJA PRIMC Gospodarska igra Ojoj! Osebni dohodek, kritika, prekinitev dela — slabe karte... Vidimo torej, da je zbran sicer večji delpž denarja za naložbe v razširjanje materialne osnove dela, toda zadovoljni ne moremo biti, saj nekatere organizacije svoje obveznosti niso poravnale. O tem je razpravljal Poslovni odbor Interne banke 30. julija in sprejel sklep, da mora delovna skupnost Interne banke vse tozde, ki svojih obveznosti po Pravilniku še niso poravnali, pozvati, naj to čim prej storijo in jih opozoriti na 12. člen Pravilnika, ki določa, da morajo nezdmževalci plačati obresti in druge bančne stroške za najem kredita v višini nevplačane obveznosti. Za izvedbo združevanja se je zavzel tudi sozdov strokovni kolegij, ki je o tem razpravljal 31. julija in se pridružil sklepu Poslovnega odbora. Lojze Kosi je ob tem povedal, da strokovna služba Interne banke Do konca leta manjka še precej dela Polletna bilanca v Projektivnem biroju ni posebno razveseljiva,5* 11 Ui je tozdova fakturirana realizacija za to obdobje le 98 odstotna — ^ tega je izvozna realizacija v planskih okvirih, medtem ko na domač** , tržišču niso dosegli planirane realizacije. t, spomladi ni priganjala, da bi se združevala držali v Pravilniku določe- nega roka, ki je konec maja, saj takrat še ni bilo zrelega investicijskega programa. V juniju pa je bil na republiški komisiji za presojo investicij in pri Ljubljanski banki verificiran elaborat tozda Avtomatika, torej je napočil čas za ukrepanje. Elaborat ježe obravnavala tudi IMP-jeva komisija za presojo investicij in mora zdaj Avtomatika odgovoriti na nekatere pripombe. Toda za konec avgusta je predviden Sozdov delavski svet, ki bo odločal, ali Avtomatikin program zadošča kriterijem za prioritetno investicijo, za njim pa se bo sestal Zbor Interne banke, čigar pristojnost je odobritev združenih investicijskih sredstev. Kljub navedenim težavam Lojze Kosi pravi, da je združevanje denarja v IMP-ju teklo letos precej bolj gladko kot lani. Vse manj je odporov in nerazumevanja, vse bolj je zasidrana zavest o nujnosti združevanja sredstev. To pa je vsekakor spodbudna novica. LOJZE JAVORNIK Problemi so s plačili domačih in tujih storitev, kar seveda vpliva tudi na dohodek tozda. Zaradi manjšega dohodka pa so bili tudi osebni dohodki samo 85 odstotkov od planiranih. Zisov interventni zakon o osebnih dohodkih zadeva tudi Projektivni biro, je povedal direktor Jože Hrvatin, zato je bil v tozdu v 1. četrtletju približno 15 odstotni razkorak med izplačanimi osebnimi dohodki in doseženim dohodkom. To so sicer v 6. mesečni bilanci uredili, vendar na račun manjših osebnih dohodkov. Delavci s tem seveda niso zadovoljni in imajo probleme, kar mladi inženirji odhajajo drugam. Vzrok za to, da tozd ne dosega realizacije oziroma dohodka, jev pomanjkanju dela. Konstantno se namreč pojavlja, da je določen del projektantov brez dela, je povedal direktor Hrvatin. V tozdu to spremljajo in skušajo urediti, vendar jim ne uspeva tako, kot želijo. Tudi v Projektivnem biroju, pravi Hrvatin, se pozna, da IMP nima več toliko del, kot jih je imel v tujini, pa tudi na domačem tržišču je manj dela. Zato se na domačem tržišču pojavlja velika konkurenca, pa se zaradi tega sklepajo pogodbe tudi za nižje cene. Pozna se nadalje tudi to, da je Inženiring skle- nil tako za dela v tujini kot tudi*1 dela v domovini zelo malo p6- 6 godb. t( Za tretje četrtletje tozd neb16 polno zaseden z deli, še slabši P1 (] so izgledi za zadnje četrtletja si Na domačem trgu so za leto5 sl predvideli, da bodo opraviliž’ ! 400 milijonov dinarjev del. DJ J konca julija pa so imeli le za l"1 p milijonov dinarjev sklenjeni’ pogodb. b Po sedanjih izgledih žal ne W’ 1 zadnjem četrtletju nobenega $ ž vega objekta v tujini. Zato so' tozdu zaskrbljeni glede pošlo'1 Si nih rezultatov ob zaključku 1( J tošnjega leta, skrbi pa jih tud1' j. kako bo prihodnje leto. M. P- n Iz dela Republiškega sindikata gradbenih delavcev Za osebne dohodke le toliko, kot ustvarimo Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije si julija ni privoščil počitnic. Pred obravnavo polletne bj' lance gospodarjenja so sklicali na posvet predstavnike sindikata iz največjih gradbenih organizacij in občinskih sin*5*' kalnih odborov gradbenih delavcev. Na tem posvetu so opredelili nekaj izhodišč, ki so sindikalnim organizacij®"1 dala osnovo za stališča v obravnavi poslovnih rezultatov in pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodki' Ib P J si P Sindikalni aktivisti iz gradbenih organizacij 24. julija še niso mogli imeti povsem natančnih podatkov o polletnem poslovnem obračunu, imeli pa so že grobe ocene, ki kažejo, da je gradbeništvo v tem obdobju poslovalo bolje, kot je bilo pričakovati. Organizacije s področja gradbeništva so izgube od prvega kvartala močno zmanjšale in dokazale, da so bile v glavnem res sezonske, kar je za to panogo, ki ima pozimi mrtvo sezono, tudi sicer značilno. Nekaj tozdov je sicer zaključilo prvo polletje z rdečimi številkami, vendar vsi zatrjujejo, da bodo izgubo lahko pokrili v okviru svojih poslovnih sistemov. Celo industrija gradbenega materiala je svoje poslovne rezultate močno popravila. Vzroka ni težko ugo-f o vi ti: Ta proizvodnja je lažje zadihala zaradi cenejše energije (mazut za proizvajalce gradbenih materialov se je pocenil za 40 odst., plin pa za 20 do 25). Tako je celo večina opekam popravila svoje poslovne rezultate — z izjemo mariborske opekarne Košaki, ki je v resni krizi. Skrbi pa, ker proizvajalci gradbenih materialov zmanjšujejo obseg proizvodnje, ali pa se jim kopičijo zaloge. Tako so se pojavile zaloge celo v cementarnah, česar v Jugoslaviji po vojni še nismo doživeli, je povedal sekretar Splošnega zdmženja gradbeništva in IGM Jože Vu-čajnk. Med podatki, ki so jih navajali sindikalisti iz združenega dela, so bile najbolj zgovorne številke, s katerimi je Bogomir Žerjal iz koprskega Investbiroja pokazal, kakšni so rezultati nenehnega razpravljanja, kako nujno je razbremeniti gospodarstvo: Delež družbenih dajatev v dohodku te organizacije je bil v 1. polletju 1984 18,2 odst., lani 21,3 in letos 22,2 odstotka — torej iz leta v leto višji. A vrnimo se k doseženim poslovnim rezultatom, ki v celoti gledano niso bili slabi! Kako jih ocenjevati? Predsednik republiškega odbora Franc Berginc je opozoril, da sta" nujna kritičnost in pogled naprej. Vprašati se je treba, koliko so k ugodnemu izkupičku v letošnjem prvem polletju prispevali avansi investitorjev, saj je znano, da so zlasti nekateri investitorji neproizvodnih objektov na začetku leta v strahu pred prepovedjo teh investicij pohiteli s predplačili. Razen tega pomenijo predplačila zajamčeno ceno — kakšen bo uspeh teh gradbišč ob zaključku del? In vprašati se je potrebno, kako bo z delom jutri, saj slišimo v projektantskih organizacijah tarnanje, da jim dela močno primanjkuje. Če so danes brez dela projektanti, grozi, da bo čez 6 mese-manjkalo dela opera ti vi. zivna delovna panoga in bi že majhni odstotki prin*" velike vsote prihrankov. Posveta se je udeležil tudi sekretar republiškega si"' dikalnega sveta Franc Hribar, ki je ob spodbudnih p°'. letnih rezultatih izrekel priznanje vsem gradbincem,sa’ so ti dosežki brez dvoma rezultat velikega napora zap°' slenih. Ob tem je povedal, da so tudi druge panoge s*0' venskega gospodarstva v primerjavi s prvim četrtletje"1 dosegle opazno izboljšanje poslovnih rezultatov. r\\--1 1—i—iM—i-------i--- i • i •« —giir Ob nalogah sindikata pri spremljanju poslovnih rez' tatov je Hribar poudaril naslednje točke: — Mobilizirati je treba vse delavce za uresničevan]6 gospodarskih ciljev. Takšna mobilizacija je možna s6' veda le na osnovi programov, zato mora sindikat vztr®' jati, da poslovodni delavci konkretno opredelijo nalog6 za uspešnejše tekoče poslovanje in razvoj. — Posebno pozornost je potrebno posvetiti družb*' nim obveznostim, ki jih je nujno postopno zmanjšaj1’ kajti brez večje akumulacije gospodarstvo ne bo m°S. posodobljati svoje izrabljene opreme in se prest ruk tu" rati. Vse to so po Berginčevem mnenju vprašanja, ki jih morajo načeti tudi sindikalne organizacije. V pripravah tov smo slišali tudi r na obravnavo polletnih obračunov smo slišali tudi mnenja, da so ukrepi za pridobivanje dohodka in sploh za poslovanje zadeva poslovodnih delavcev, medtem ko je naloga sindikata predvsem ščititi delavčevo življenjsko raven, je dejal Franc Berginc. Toda sindikat ne more mimo vprašanj, ki so povezana s poslovanjem in produktivnostjo, še zlasti ne v situaciji, ko se srečujemo z mnogimi slabostmi — od socializacije ne dovolj izkoriščenih zmogljivosti, nelojalne konkurence, do premajhne odprtosti za skupne nastope. Berginc je opozoril tudi na vprašanje stroškov, ki jih je treba pozorno pregledati. Res so v večini organizacij pri zniževanju stroškov že marsikaj naredili, po drugi strani pa tudi drži, da je gradbeništvo kapitalno eksten- — Sindikat mora imeti v času zaostrenih gospod®" skih razmer še posebno izostren posluh za življenjske ra! zmere svojih članov. Osnovni cilj seveda mora bi" zdravo poslovanje, tako da delavec ob normalni delov"1 uspešnosti ne sme biti socialni problem. — Posebej je Hribar spregovoril o programu gosp0' darskih ukrepov Zveznega izvršnega sveta in poudari1’ da slovenski sindikati zastavljene akcije podpirajo zavzemanju, da morajo biti selektivni in jih je treba p°v' sod dosledno izvajati. Gotovo bodo ti ukrepi močno p"6' tresli odnose, je dejal Hribar, toda zavedati se moram0’ da po utečenih kolesnicah ni mogoče naprej, zato v3$ prosim, da tudi v sindikalnih organizacijah te ukrep6 podprete. Posebej so na posvetu obravnavali naloge sindikata p" usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. N*' kateri sindikalisti iz delovnih organizacij so se pritožil1’ da interventni zakon, ki omejuje pretirano delitev oseb' nih dohodkov, ni dovolj razumljiv. »Spet smo dobi" predpis, za katerega izvajanje potrebujemo kup d od®1 nih pojasnil. Pripravljaici zakonov bi morah napisati b«' sedila, ki bodo razumljiva, ne pa da potem sklicujem0 seminarje za branje zakonov,« se je pritožil eden od ra*' pravljalcev. Vendar pa takšne pripombe ne držijo. Predseduj komisije podpisnikov Panožnega Sporazuma o deli"!1 dohodka in osebnih dohodkov Ranko Krašič je dal o°' govore na vprašanja, ki so se zastavljala pri praktične1" izvajanju tega Zakona. Komisija podpisnikov spo"a zuma in Komisija za vprašanja delitve dohodka in ose" nih dohodkov pri sindikatu gradbincev sta namreč f? problematiko podrobno obravnavah in tudi uskla^1 _ stališča z RS ZSS. Osnovno pa je, da sindikat ne bo d°, volil poviševanja osebnih dohodkov, ki nima podlag6 ustvarjenem dohodku. Sicer pa v gradbeništvu, tako50 zatrdili predstavniki sindikalnih organizacij, ni mn°(L delavnih organizacij, ki bi za osebne dohodke razde*"6 preveč, tiste, ki pa so prekršile delitvena razmerja, p® * še v predpisanem roku sprejele programe, kako bo° " " ' ’ ' • • - - -vile" spravile preveč izplačane osebne dohodke v odnos z ustvarjenim dohodkom. LOJZE JAVORI^ l$o bo uvedel nov proizvodni program a Sad skupnih vlaganj ^ slovenjekonjiškem Isu osvajajo nov proizvodni program: to je nizkonape-:ljiva,S* °stno avtomatsko stikalo, ki ga bodo proizvajali v sodelovanju z ohridskim na —* | °m. Za uvedbo nove proizvodnje bo Iso tudi povečal proizvodne prostore OujaČ^ Z1 "skupil precej kvalitetnih strojev. O novem programu, investiciji in sodelo-»nju z Emom sem se pogovarjal z direktorjem delovne organizacije Iso Lojze-16 Kračunom. t tudi*’ Proizvodnja avtomatskih nizko-lalo P" Tetostnih stikal je za Iso pomemb-I ’ saj je to tehnološko zelo kvalite-d ne W i/ *zde*ek. V IMP-ju smo namreč , .v:gi .Mavljali, da naša elektrooprema trtletji in Tenova) po kvaliteti že zao-L za opremo drugih jugoslovan-23 ■ 1 Proizvajalcev. Po drugi strani ne avili ^s° ne Ten nimata samo dovolj deti el. „arla za nakup drage opreme, ki je ; za 1" n ,na za tehnološko posodobitev enjenJ ^'zvodnje. t>il 1 ’e Povedal Lojze Kračun, so I W' Te3 ta dejstva odločilna, da so se s „ , "pni dogovorili o usmerjanju ra-ie8a ( | °inih načrtov in vsaka od teh delto ./"ih organizacij se je odločila poi-poslo' ^ ati partnerja v Jugoslaviji, da bi čku F v manjše delovne organizacije ih tud1, i "redsebojnem sodelovanju lahko M. P- „ "kurirale kot enakovreden part-: ,r velikim jugoslovanskim proizva-si ,Ceitl elektroopreme. Tako je Ten enil sporazum o sodelovanju pri i 'zvodnji srednjenapetostnih sti-Pr s TSN-om, so pa sporazum za t*zvodnjo nizkonapetostnih stikal 4 tmom. Em 3*cai 50 se v I$u povezali ravno z To je hitro razvijajoča se de- er s« k3 0r8anizacija, ki je v dobrih de-ža*" letih zrasla od 16 ljudi na 3.600 i-P^lenih. Njihov program obsega eike na področju srednje in delno , ke napetosti. Že njihova rast kaže, lit;,ln,ai0 zelo prodorno razvojno po- Itiko, ki je uspešna na tržišču —tudi j),.v4Vozu, s katerim ustvarjajo pri-n° 28 odstotkov celotne realiza- cije. Iso jn Emo sta naš|a skupen interes °svajanju nizkonapetostnega av- 0r"atske; e"ak, ga lzvodnji stikala, pri katerega bosta sodelovala kot etne b|' h sin*' racij*11 iodk«v' prinesi* ;ga si"' lih P°\ :em, si[ a zap°' 3ge sl"' •tletje"1 hrezul' ievanj« žna s6' t vztr3' nalog« Jružbe; anjšat’-t mogl° ■uk«*' ;podaf' sker3: ira bi« lelov"1 vic KoPravna partnerja vsak s polo-bc? Proizvodnje. Končni izdelek tah ° sestavlja*i v Slovenskih Konji-pa ^r0(lajo bosta organizirala oba ftperja po dogovorjenih cenah. k .tkalo bo narejeno po dokumenti* Hunt und Weber, ki so jo (bori*'' 1(01 najugodnejšo. Program l ,a° osvajali v dveh etapah: zdaj i«.Pravljaj° proizvodnjo za paleto Pa k °d do3.150 amperov, nato (M i zaoel* proizvajati še stikalo 250 do 630 amperov, n roki? V Isu zdaj pripravljajo r'"'Vodno dokumentacijo in zbi-jih° Ponudbe za stroje in orodja, ki si Zahteva nova proizvodnja. Pod tov ° ie tuc*i že prizidek obstoječe čanarne. k* rnora biti gradbeno kon-v- .do konca septembra, da bodo tj, 1 Poselili del proizvodnje iz se-(, 1*1* prostorov. Prihodnje leto kon° namestili nove stroje in pred f. Cem leta načrtujejo tudi ničto se-novih stikal. lani Pr*z*dku, ki so ga začeli graditi Pov -°° *so pridobil 2. lOOkv. metrov C1"-Od tega meri 540 kv. metrov Zv0H ^'slnnic3, 720 kv. metrov proi-Pritl '3 ^a*a’ ostal* prostor pa je v Prei 9U. namenjen za orodjarno, PiceSkUSevalniC0 *n povečanje jedi 1-Za r V etaz’ Pa bodo uredili prostore azvojno in tehnološko službo. ,rostnovi lakirnici bodo uvedli elek-■ tsko barvanje obstoječega gosp0 ludab" a j o o” ja pov' 10 prč' aram0’ ato vas ukrep« ata p" v. N«' i tožil*' r oseb' dobil* doda1' atibe' uje*0 )d ra«' sednfj delit?* lal *1' ične* spo*' oseb' reč * 30 ^ lage tko s° nn°.L .delil« paS° ’t> avile*1 nja P^dnega programa, saj je seda-mer akirnica v Isu tehnološko nepri-b0(j0a' V novo proizvodno halo pa Za t Preselili proizvodnjo opreme sred 0tnPleksne objekte nizke in cijH* napetosti ter elektroinduk-ga]0 a,Peei, za kar potrebujejo dvi-Ml0r’ ■ 1 8a v sedanjih prostorih ne $e n 1° namestiti. Na to proizvodnje ga bnH6ZU-ie tud* preiskuševališče, ki °dlili 0 °Premili tako, da bodo lahko skUsj|T0skusne šarže litine in prei-ž v e*e.ktroindukcijske peči. dat,;: S^m' temi selitvami bodo v se-st0r elektrodelavnici pridobili pro-ZVod_V katerem bodo uredili proi-Zvodtf° nov'b stikal. Za to proi-Qpre 1° bodo nabavili kar precej Zvodn^° nov'l* stikal. Za to proi-°Prem° d°d° nabavili kar precej irivest■e.'..*car kažejo tudi podatki o gramu'eiJ1' investicijskem pro-1,27 1.4.maJa )e od skupne vrednosti obrtn?l.a-iarde dinarjev gradbenih in ""rjev ‘h del le za 290 milijonov di-lod tp’Vse ostalo je vrednost opreme dinarj°a za Približno 120 milijonov stva CV Uv°žene) in obratna sred- ka£eS j*4 delež opreme v investiciji P°Sod a.f bo Iso tehnološko precej ^"nsk t,1 Sal ^°d° kupili vrsto nanjo. § strojev za novo proizvod-doSe ,. eai- pričakujejo v Isu, bodo 8 4°-°dstotni delež serijske am je dolgčas? 'Napišite prispe-ek za Glasnik! trfiefon uredništva: (^61) 321-043 proizvodnje. Po drugi strani pa je nakup strojev za Iso zares nujen, saj je sedanja oprema te delovne organizacije že 92-odstolno amortizirana. Investicija v Slovenskih Konjicah je ena največjih IMP-jevih naložb v zadnjem času in Iso je ne bi zmogel sam brez angažiranja skupnih sredstev, ki znašajo približno 30 odstotkov. V istem času tudi Emo gradi novo tovarno in opremlja orodjarno za svoj delež proizvodnje novih stikal. Pri tem je treba povedati, da se precejšen del potrebnega denarja za ta projekt zbira iz sklada za pospeševanje razvoja nerazvitih republik in Ponudbi na novih tržiščih pokrajine Kosovo. V tem okviru je angažiranih tudi 490 milijonov dinarjev sredstev, ki jih v ta sklad združujejo IMP-jevi tozdi in delovne organizacije. Ob tem se je Lojze Kračun zahvalil vsem delavcem v IMP-ju, ki so svoje prispevke v sklad za nerazvite združile namensko preko Isa za uresničitev tega za Konjičane tako pomembnega razvojnega načrta. To skupno naložbo iz sklada za nerazvite sta podprli tudi makedonska in slovenska gospodarska zbornica (slednja tudi s 460 milijoni dinarjev iz tistega dela sklada za nerazvite, katerega lahko usmerja.) Tu se torej srečujemo tudi v IMP-ju s primerom neposrednega sodelovanja pri investicijah za pospeševanje razvoja manj razvitih, kar je gotovo najboljši način za kvalitetno angažiranje tega denarja. LOJZE JAVORNIK Posnetka z Isovega gradbišča: Zgoraj nova proizvodna hala, spodaj dela v lakirnici. Sposobni konkurirati V tozdu Marketing smo dobili podatke o nekaterih prizadevanjih za sklenitev izvoznih poslov na novih tržiščih v Turčiji in Bolgariji. Tako je bila s firmo Tehnoeksportstroj podpisana pogodba o izvozu Klima-tovih evaporalivnih hladilcev zraka. Naprave so namenjene končnemu kupcu v Iraku in bodo plačane v konvertibilni valuti — vredne so 115.000 ameriških dolarjev. Iz Turčije še ne moremo pisati o sklenjeni pogodbi, pač pa o tem, da je Telekomova oprema prišla v najožji izbor v investicijskih načrtih turške radiotelevizije za gradnjo oddajniške in pretvorniške mreže. Za ta projekt je bil razpisan mednarodni tender, na katerem sta Telekom in Marketing sodelovala preko beograjskega Jugoelektra, ki ima predstavništvo v Ankari. Vrednost ponujene opreme je okrog 10 milijonov zahodnonemških mark. Konkurenca je bila zares huda, saj je sodelovalo še sedem znanih firm od francoskega Razmišljanja Kratko, a važno Marsikdo more na široko govoriti, zapisati tega pa ne zmore. O pač v nekaj besedah, stavkih bi bil sposoben spraviti na papir sveže misli skoraj vsakdo izmed nas. Zakaj ne bi kaj pomembnega povedal drugim, o uspehu, pripombah? Začeti je težko, a ko prebiješ led, ne bo težko nadaljevati. Nekaj vzorcev... Leto inovacij. Tudi v tozdu A. In kako začeti? Vodnik ima svoje pravilo: Inovacija je, če se pri delu znajdeš, malo trpiš, a veliko narediš. Osebni dohodek je — standard. Te mesece se bo o njem veliko govorilo, koliko komu in zakaj, pa izgleda, da se konkretno delo spel ne bo nagrajevalo po učinku, a vendar se neučinkoviti spet najbolj vlečejo za vrednost. Katera smer bo torej zmagovala? Dosti se sliši o pritožbah. Se splača, morda za kakih sedem let, kot do zdaj... Bojimo se uravnilovke, še bolj pa zdaj v Avtomatiki, da bodo pri enakem delu večmilijonske razlike v dohodku. To pa, kakor kdo komu na srcu leži. Mislijo: Enostavneje dela, pa več, vendar manj velja od onega, ki malo dela, zato pa zna doseči s temeljito razlago svoje vloge. O, ko bi se tako trudili z obsegom in kvaliteto dela! Že leta spoznavamo, da je delovna zavest pri mnogih še zelo nizka. Če dva delata popoldne v tovarni, bi potrebovala še nadzornega, da bi manj posedala in kaj naredila. Nekateri predlagajo, čeprav je to že jasno določeno, da kdor dela v izmeni, ne more imeti gibljivega delovnega časa. S tem bi mora! biti seznanjen vsak, ko je sprejet na delo, ki mora teči kontinuirano. Morda pa ne vemo več, kakšen je umik dela, ko kar gledamo tiste, ki zamujajo? F. V. Thomsona do japonske korporacije Nee-Surnitomo. Vse firme so tudi vložile velike napore, da bi na natečaju uspele. Tenderje so odprli 11. julija in v najožji izbor sta prišla milanski TEM ter IMP. Vodja Marketingovega Izvoznega oddelka Edo Dežman je ob tem povedal, da je Telekomova ponudba celo nekoliko ugodnejša od italijanske, Italijani pa imajo prednost, ker so tudi radioteleviziji že lani dobavili 50 TV oddajnikov in pretvornikov. Investitor se mora odločiti v štirih mesecih, odločilni pa bodo verjetno septembrski pogovori, na katere bo naročnik povabil predstavnike obeh najugodnejših ponudnikov. Ne brez razlogov pa lahko napišemo, da je določen uspeh že uvrstitev Telekomove ponudbe v najožji izbor na takšnem natečaju. IMP ni na turško tržišče nikoli izvažal, nismo ga poznali, prav tako smo bili mi tam povsem neznani. Da so IMP-jevo po- nudbo sploh obravnavali, je bila zelo pomembna pisna izjava Siemensa o več kot desetletnem uspešnem sodelovanju, kjer je Telekom dosegel zahtevano kvaliteto. Uvrstitev v ožji izbor na takšnem natečaju je sama po sebi dokaz, da smo sposobni ponuditi opremo primerne kvalitete in cene. To je spodbuda, da bi s ponudbami lahko uspešno sodelovali tudi na tender jih v drugih državah — na primer Egipt, Tunizija, Alžirija, Maroko. Po drugi strani so tudi naši predstavniki dobili dragocene izkušnje o razmerah na turškem tržišču. Telekom j e v Ankari poiskal turškega zastopnika in pokazalo se je, da brez takšne pomoči sploh ne bi mogli delati, saj je na primer predsedujoči ob odpiranju Tender jev predstavil ponudbe samo v Turčiji. Čez nekaj mesecev bomo torej videli, ali bo ponudba turški radioteleviziji prinesla pomemben posel, ki ima tudi dolgoročnejše perspektive, vsekakor pa nakazuje, da izvozne možnosti obstajajo. Posel z bolgarsko firmo pa je dogovorjena zadeva, sicer enkraten posel, a koristno bi bilo poskusiti, če so možne tudi druge oblike sodelovanja z bolgarskimi partnerji. L. J. Fakturirana realizacija — junij 1986 Real. Plan (v 10idln Izvršitev Indeks izvršitve 1986 za 6 mes. junij junij 6 me s .86 t mes.1985 letni plan plan za 6 me s. plan izv. jun. * 86/88: Tn2P 1 2 3 4 5 6 8 9 i 10 ov 5.911.765 2.440.157 496.182 739.034.347 2.567.031.921 1.145.414.317 43 105 149 224 KM 2.617.870 1.089.031 211.200 240.806.727 1.239.536.493 ! 474.684. t>96 47 114 114 261 MK 2.403.485 998.800 194.000 179.039.509 1.236.356.711 , 550.033.196 51 124 92 ; 225 PMI 7.874.500 3.155.800 722.200 664.040.910 3.070.021.417 : 1.534.508.480 39 97 92 200 MM 5.644.000 2.243.000 519.000 464.667.837 2.207.431.316 ; 1.083.187.215 39 98 90 - 204 IB 253.700 124.800 20.900 23.667.924 113.897.031 37.351.216 45 91 113 305 PROJ 273.800 111.300 25.600 24.755.803 99.-871.495 45.053.002 36 90 97 1 222 EKO 1.703.000 676.700 156.700 150.949.346 648.821:575 368.917.047 38 96 96 176 EM 3.890.000 1.799.000 320.000 1.046.033.805 3.165.383.667 1.025.092.224 81 176 327 ! 309 3.640.000 1.684.000 300.000 1.035.278.158 2.882.761.749 833.722.387 79 171 345 346 dvig 1.719.988 753.867 134.135 170.671.125 750.769.731 311.837.534 44 100 127 241 TEU 2.799.000 1.042.628 223.337 198.758.317 1.109.576.121 . 681.353.294 40 106 89 163 TELEKOM 2.270.000 940.000 ■ 190.000 286.108.554 1.063.306.663 574.673.907 47 113 151 185 ISO 1.595.000 795.000 160.000 224.149.623 1.011.873.733 338.916.241 63 127 140 299 KLIMAT 4.430.000 1.940.000 385.000 403.485.573 1.971.039.123 752.878.538 44 127 105 262 TIO 2.911.000 1.222.620 232.880 212.427.519 1.238.225.162 599.677.425 43 125 91 206 PANONIJA 6.260.712 3.234.008 566.511 796.665.542 3.171.830.242 1.623.872.991 51 98 141 195 BLISK 1.980.003 740.150 173.000 139.209.004 706.338.926 430.215.710 36 95 80 164 : KMP 4.280.709 2.493.858 393.511 657.456.538 2.465.491.316 1.193.657.281 58 99 lb / 207 IKO 11.800.000 4.917.700 919.100 1.195.347.318 6.386.196.190 2.836.182.027 54 130 130 225 AVTOM 4.300.000 1.694.200 339.700 412.244.486 2.266.798.182 954.859.543 53 134 121 237 ČRPAL 3.500.000 1.543.500 259.000 296.090.327 2.010.405.745 798.755.117 57 130 114 252 ITAK 1.800.000 736.200 142.200 180.351.225 945.399.844 424.838.951 53 128 127 223 SKIP 2.200.000 943.800 178.200 306.661.280 1.163.592.419 657.728.416 53 123 172 177 LIVAR 8.511.950 3.874.600 724.300 792.349.427 4.050.558.469 2.085.605.893 48 104 109 194 | LSNL 4.730.000 2.180.000 401.000 406.149.891 2.288.340.725 1.123.701.073 48 105 101 204 ; TA 1:633.000 743.000 138.000 157.341.432 765.300.828 423.982.456 47 103 114 181 j VIPO 738.950 365.600 65.300 127.481.797 418.808.293 158.440.869 57 115 195 264 ; LBK 1.410.000 696.000 120.000 101.376.287 578.108.623 379.481.495 41 95 • 84 | 152 KLIMA 5.690.000 2.400.150 428.450 536.753.184 3.203.006.636 1.369.039.742 56 133 125 234 j ip 4.000.000 1.680.000 300.000 367.350.385 2.110.688.996 941.866.922 53 126 122 j 224 MP 1.690.000 720.150 128.450 169.402.799 1.092.317.640 427.172.820 65 152 132 S 256 IZIP j 4.209."700 1.899.200 381.200 623.896.569 1.878.960.294 983.763.793 45 99 j 164 191 INŽ 1 611.200 300.700 50.400 41.615.347 309.433.895 116.379.924 51 103 1 83 266 . ARK 636.600 313.200 52.500 48.839.549 258.586.453 115.571.925 41 83 * 93 224 ; 'B 792.000 344.000 61.700 149.396.198 335.386.392 146.071.963 42 97 242 230 1 HUNOM 923.300 379.500 72.200 177.439.019 389.089.467 259.856.764 42 103 ! 246 150 /uCH 1.120.000 500.600 134.400 191.109.641 524.095.985 317.859.597 47 105 142 165 IC 126.600 61.800 10.000 15.496.815 62.368.102 28.023.620 49 101 155 223 - CK 206.320 104.400 17.000 27.089.373 113.175.886 53.234.703 55 112 159 213 - SD 32.554 16.100 2.700 3.026.000 17.959.780 5.707.427 55 112 112 315 - PD 73.752 14.900 11.200 27.939.950 36.668.501 13.818.518 50 246 249 265 IMP 75.207.596 32.654.963 6.319.395 8.367.623.372 37.281.478.740 16.960.294.946 49 114 132 221 OBJEKTI, KI JIH GRADIMO: PLOŠČAD BORISA KRAIGHERJA : ; j mmmmmt „1,n ^ , m Hlinim^ f *E1***I Pogled na vso skupino objektov, ki tvorijo Ploščad Borisa Kraigherja. i' J j ■■ -5 Priključki klimatizacijskih kanalov strojnice na vrhu stolpnice, Instalacije v kletnih prostorih 40 investitorjev — nešteto različnih želja in zahtev Gradbišče Ploščadi Borisa Kraigherja je veliko, če seštejemo vse podzemske in nadzemske prostore, mnogo pa je na njem tudi delavcev, ki ga gradijo. Če seštejemo vse gradbince, naše monterje, pa druge kooperante, je na gradbišču kar okrog 500 ljudi, pravi Marjan Tičar iz OV-ja. ki je koordinator montažnih del na tem gradbišču. Naših monterjev je na gradbišču 150. Ploščad Borisa Kraigherja je poslovni objekt — kletni in pritlični del je namenjen raznim lokalom, stolpnica pa pisarnam. O zasnovi tega objekta in urbanističnih vizijah pišemo posebej, za ta zapis pa je pomembno, da se tu pojavlja cela množica investitorjev kar okrog štirideset — ki si je vsak kupil večji ali manjši prostor in zdaj prihaja k izvajalcem z različnimi posebnimi željami. Nasploh je objekt instalacijsko precej zahteven, je povedal Marjan Tičar, ki koordinira ekipe monterjev OV-ja. Klime montaže in Elektro-monterja. Pogodbo imamo z Gradisom. ki je izvajalec gradbenih del. Skupna pogodbena vrednost montažnih del je 3.5 milijarde dinarjev, kar tudi priča o njihovi velikosti. Dodatno pa je tu še montaža dvigal, ki jo tudi izvaja IMP-konkretno delovna organizacija Dvigalo, vendar po posebni pogodbi. Skratka, to je velik in zahteven objekt. kjer se pojavljajo vse vrste naših monterjev, zato je na prvi pogled čudno, da izvedbe ne koordinira tozd Inženiring, pač pa je to nalogo prevzel OV. To je. bi rekli, zgodovinska dediščina. Gradnja Ploščadi Bo- risa Kraigherja se je začela že pred lepim časom, in ko so lani stekla resna dela v kleteh, je OV tam izvajal instalacije v zakloniščih ter meteorno kanalizacijo. Tako je bilo nekako normalno, da je zdaj vključen v delo tudi na naslednjih etapah in obenem je ta delovna organizacija prevzela tudi koordinacijo vseh montažnih del. je povedal Marjan Tičar. Ta koordinacija je. kot smo že nakazali. precej zahtevna, saj ima vsak investitor nove ideje, cilje in zahteve, tako da kar naprej nekaj spreminjajo, Tako imajo na gradbišču operativne sestanke dvakrat tedensko, fl^r so prisotni poleg izvajalcev tudi nadzorni organi in projektanti. Marjan Tičar pravi, da sta glavna projektanta arhitekture inž. Janez Lajovic in inž. Boris Vovk zelo angažirana in se trudita hitro dajati rešitve problemov — seveda pa arhitekt ne more dajati pravih projektov za inštalacije, torej je pri vseh monterjih, še posebej pri električarjih, potrebnega mnogo prilagajanja. Inštalacije na tem objektu so precej zahtevne. Pri ogrevanju je posebnost, da imajo kalorimetre za odčitavanje porabljene energije za vsakega investitorja po- sebej. Vgradnja teh naprav je dala precej dela elektromonterjem. ki so morali narediti potrebne povezave. Sicer pa je ves kompleks priključen na Komunalno energetiko in dobiva toploto preko toplotne postaje, v kateri so tudi kalorimetri za vse uporabnike. Pri prezračevanju omenimo, da je na objektu dosledno uporabljena re-kuperacija. Vgradili so Tiove ekono-vente. ki bodo lovili vso odpadno energi jo pri odvodih zraka in prezračevalnih naprav. Doslej smo imeli monterji največ problemov v kleteh, ki so nizke in tesne za množico inštalacij. Spomladi (na tem objektu so IMP-jevi monterji začeli delati februarja) so bile delovne razmere v kleteh zaradi vlage zelo težke. Problem zase pa so bile spremembe, tako. da je moral Gradis formirati ekipo delavcev, ki so prebijali luknje in odpirali poti za spremenjene inštalacijske vode. Največ težav zaradi sprememb so imeli elektromonterji. Takole pripoveduje Elektromonterjev vodja montaže na tem objektu Bojan Mehle: »Projekte smo dobili aprila in takoj naročili ves material: kable, razdelilce. šibkotočno opremo, talne kanale. Opremo smo v glavnem dobili. potem pa so prišli investitorji in povsem spremenili inštalacije v stolpnici. Spremenili so tako rekoč vse: od razporeda prostorov, kar Instalacije v stolpnici so položene v pod, tako električne, kot za centralno gretje. pomeni drugačen raster svetilk, do Sistema prižiganja luči (nekateri želijo tabloje namesto stikal za posamezne luči), namesto projektiranih treh talnih kanalov želijo združiti elektroinštalacije v dva kanala, spremenjen je tip doz.« Za elektro-monterje je to precejšen problem tudi zato. ker mnogo nabavljene opreme ne bodo uporabili, pač pa morajo naročiti novo. Ker je še veliko zadev odprtih, tudi ne morejo delati s takim tempom, kot bi želeli. Sicer pa so elektroinštalacije na tem objektu precej zahtevne in mnogo je tudi šibkotočnih inštalacij, ki predstavljajo približno polovico vrednosti vseh elektroinštalacij. Stavba bo imela centralni računalniški nadzor in avtomatsko požarno zaščito v vseh prostorih od kleti do stolpnice. V stolpnici bo tudi več telefonskih central — različne firme bodo seveda imele vsaka svojo centralo. Precej dela bodo imeli šibko-tokaši tudi s terminalskimi priključki. ki bodo navezani na oba računska centra (Rudisovega in Iteojevega). Skratka, tudi na inštalacijah se odraža, da se bo v objektih na Ploščadi Borisa Kraigherja odvijalo živahno poslovno življenje. Upajmo, da bodo dela potekala v redu in bodo nove stavbe v prihodnjem letu sprejele svoje uporabnike. LOJZE JAVORNIK Tako je bilo treba zaradi prestavljenih instalacij prebijati zidove. Ogrevanje bo varčno: Vgrajeni bodo Tiovi ekonoventi. Ploščad Borisa Kraigherja spreminja podobo Ljubljane Ploščad Borisa Kraigherja na Ajdovščini je ključna točka ljubljanskega mestnega središča. Dovolj je spomniti, da se na Ajdovščini srečujejo praktično vse proge mestnega prometa, kar pove, da je to pravo središče Ljubljane. Stav-be, ki jih zdaj gradijo na tem mestu, bodo dale podobi Ljubljane pomemben pečat. Zato sem zaprosil enega od obeh glavnih projektantov (drugi je inž. Boris Vovk) teh objektov, dipl inž. arhitekture Janeza Lajovica za pogovor o teh objektih in njihovi dolgi zgodovini. Dva posnetka instalacij v kleti. Mestni očetje so očitno že v precej odmaknjeni preteklosti določili območju med Dalmatinovo in Nazorjevo poseben pomen. Že leta 1956 je bil razpisan prvi javni natečaj za urbanistično ureditev tega območja. Točno tri desetletja so torej minila, da se zdaj začenjajo te vizije uresničevati. Od takrat sta bila še dva natečaja — na prvih dveh sta bili nagrajeni zasnovi prof. Edvarda Ravnikarja, na tretjem, leta 1969, delo Majde in Janeza Lajovica. »Na drugem natečaju leta 1964 nagrajena zasnova prof. Ravnikarja je že tudi vsebovala zamisel, da se od Ajdovščine proti Tromostovju naredi dva diagonalna prehoda in se odpre pogled proti Gradu, kar sva potem z ženo razvila naprej,« je povedal arhitekt Lajovic. Vidimo torej, da se zdaj uresničuje le del ureditve območja, ki sega tja do Nazorjeve (točneje prva od treh etap). Vse območje pa je prostor, namenjen pešcem, posejan z raznimi lokali — od veleblagovnic, prodajaln, do večjih in manjših go- stinskih in drugih lokalov. Vmes pa je tudi nekaj stavb s poslovnimi prostori. Kdo ve, kdaj bo končana celota — če je že do začetka sedanjih del minilo toliko časa. Od omenjenih natečajev se na tem območju ni kaj dosti spremenilo. Metalkina stolpnica in blagovnica sta zunaj urbanistične zasnove tega območja. Njun proejktant je Edo Mihevc — in vsaka od teh stavb je zrasla po enem od urbanističnih natečajev za celovito ureditev tega zazidalnega otoka. Precej let je tudi že minilo, kar so porušili hiše ob Titovi. Kdo se danes še spomni nekdanje veletrgovine Šnajder-Verovšek (iz nje se je razvila Metalka), pa stavb, v katerih sta bila prodajalna Mavrice in prostori Vina Koper? Ostala je Šestica, nekoliko polepšana, a tudi določena, da bo nekoč padla, ko se bodo dela na tem območju nadaljevala. No, prvi začetek gradnje, kjer se tudi začne Ploščad Borisa Kraigherja, je bila sredi sedemdesetih let gradnja podhoda pod Titovo cesto. Tega ni projektiral Arhitektni biro, je pa del celotnega konpleksa in b° ® tudi povezan z objekti, ki jih gradi) ^ zdaj. Potem se je v Ljubljani dolga govorilo, da je treba Ploščad zgrad® z — narejenega pa ni bilo nič. Jasno. sedemdesetih letih so se začeli časi. * ^ niso bili naklonjeni investicijam poslovne prostore — in to vsako 1® manj. No, saj tudi danes niso — pa j vendar gradi in to s precejšnjo nač. co. Največjo zaslugo za to pripi$u^ arhitekt Lajovic dvema ženskam3 Ldjuviu uvcma zensKai*’- i, prejšni predsednici občinske skvP.^ čine Center in sedanji predsed®,. mestne skupščine Nuši Kerševafl vodji Lizovega inženiringa inž. O $ riji Sešek. Prva je dala polit®3 ^ spodbude, da je treba to zaplanka® zaplato v mestnem središču odpr ,6 in postaviti stavbe, ki bodo spr6r *** jzojiuuii Jtavut, M UVUU \rt Ljubljančane in tuje obiskov3' mesta, druga je z ogromno truda gani žira la investitorje in zbifahi denar. Verjetno pa stavba le ne ^ | pognala iz tal, ko ne bi prejšnji pr6 e s sednih mestne partijske organizacij j Jože Smole rekel kar nekaj proti številnih omahljivcem, ki menili, da si v stabilizacijskih sili r Ljubljana takšne gradnje ne smp P, dj*° voščiti. Je mar bolj stabilizac. pustiti tako dragoceno območje n rejeno in neizkoriščeno? Konec na 5. ^ dmrnmmmmM KS-iSSi-i- : irTn’ immm' mm mmm NOVO V DELOVNI ORGANIZACIJI TIO Tiov program tehnološke posodobitve |jei) ^ — TIO Idrija imamo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 zastav-tazv okai zahteven program razvoja tovarne na tehnološkem področju in na lelu ^{“orodjarne in konstrukcije. Prvi del programa smo začeli izvajati že v P°sod ” z uvedbo avtomatskega varjenja pod praškom v proizvodnji valjastih sfconst P°*°čju sestave rototermov pa z ureditvijo montažnih mest in doma strjn- ni'ran“n in izdelanim namenskim vrtalnim strojem za vrtanje lukenj v ,cah °hišij, uvedenim v proizvodnjo v marcu letošnjega leta. snio let°5n)em *n naslednjih letih pa at a zastav'li še naslednje naloge: sku( . v8usta letos bomo pričeli s po-pro;i ‘rn. ‘iejom na liniji za sestavo delov1023111**1 *°Put z medseboj od tažn: ne®a takta neodvisnimi mon-nje 'pesti. Za razliko od seda-načina proizvodnje bomo na ■nate Za®otovili kontinuiran pretok na,a od začetne do končne se-bon, Protipožarnih loput. Polizdelke neoI° transPort>rali od enega delov-vaij- mesta do drugega s pomočjo spon6?3 transPorterja. Ob tran-oPr;eVu bodo delovna mesta, vittii ■ 6na. z Pnevmatskimi vrtlji-eitenmiZam*’ vardna mesta bodo zaš-sQva,3 z varilnimi zavesami in odse-sPrem'k' dimnih plinov. S temi °bse embami želimo povečati fizični loPu? Proizvodnje protipožarnih lav- • er doseli večjo kvaliteto izde- bo «°iu nov aluminijast profil, ki rešetk en°stav'l tehnologijo sestave nost ’ °°enem pa se bo odprla mož-keni 3vtomatizacije prebijanja lu-Z n"a Profilu in žaganja na dolžino, blep, *m.Profilom bomo rešili pro-klavirskek*amac*i zaradi izpadanja gainik« e Zlce. 'n odtisov spojnih vo-kar ie V na čelni strani rešetke, na tržišče P°Sebei občutljivo italijansko stroia^l'°e** smo z razvojem novega kePj n 3 avt°matsko prebijanje lu-šetk in -Slran'cah aluminijastih re-n žaganje stranic na dolžino. Poskusno obratovanje tega stroja predvidevamo v prvi polovici leta 1987. Uspešno obratovanje tega sistema bo pomenilo velik korak naprej na področju izdelave rešetk, saj se bo čas izdelave stranic močno skrajšal, odpadla bodo tudi medfazna skladiščenja, ker bodo izdelane stranice prešle takoj na montažo. S to racionalizacijo bomo pocenili končni izdelek, dosegli večjo kvaliteto in število izdelkov in nenazadnje večjo konkurenco na domačem in tujem trgu. Stroj razvijamo skupaj s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. d) V začetku leta 1987 predvidevamo, da bomo v obratu v Godoviču uspeli realizirati projekt centralne obdelovalni ce polizdelkov, kjer bomo namestili stroje po principu grupne tehnologije. V to skupino strojev bosta prišla tudi dva nova CNC stroja. Takoj v začetku leta 1987 bomo začeli uporabljati novi japonski CNC obdelovalni center za prebijanje pločevine, proti koncu leta pa še CNC krivdni stroj (abkant). S to posodobitvijo in reorganizacijo strojev se bo produktivnost na polizdelkih povečala za štirikrat, močno bomo skrajšali dobavne roke. e) V letu 1987 načrtujemo še drugo fazo ureditve montaže rototermov z izdelavo stroja za avtomatsko vrtanje lukenj in vrezovanje navojev na križnih nosilcih rototermov, kjer pričakujemo močno skrajšanje izdelovalnih časov križnih nosilcev. f) Poleg navedenih nalog bodo v ievanje s 4. strani "ih organ!° Seje’ da n' tnalo družbe-trebuiein ,] m zasebnikov, ki po-llar>skem\POS1OVne Prostore v ljub-a in V> Zadnji 4oed,sču- ZdaJ sodeluje pri lasno,v ,CmlJQ. 0 kv' metrov nad 'jjarn v "I delnoatudiV“ pritličje' P™3 klet ,k0 let" s,ropje na prvo m drugo nad-nemu javnem njen° tako imenova-_ pa s< ®0vinam in ,u,pro8ramu — torej tr-o nag**- ?tr°pjih so oka*orn- V višjih nad-ripisf k]eti pa sklP^aroe, v drugi in tretji atttaT kl°nišča sca' Parkirišča m za-' .i,„nš' V aI** S' V, . 3' ----- n, ca- sedni° tffsta trgovin' ,0kale ka‘kleli pri iskanju kupcev za ’Zciie. v ta koa P°aebne merila- kaj I peS6^ Judi,se P ror, da bo privlačen za 1 ki 5" »pred pSalarhitektaLajovica. h čas|b aarejenecet l ^-gradnje 50 bile ntepP; ?aihne denar' 'Je ~ ln ne za -arijsk” b‘biU najboa e ~ kakšni programi ;ie neU ,°da od pnmerni za te objekte. ° K°biUdorga "* bil° n'č. Prostor je „i brez ovinkov P°kaZal denar,« mi je , str8 -in ne brez določene razvoju še ostale kot so razvoj avtomata za avtomatsko vstavljanje vo-galnikov in stiskanje stranic alumini- jastih rešetk, razvoj točkalnega aparata za avtomatsko spajanje protipožarnih loput itd. g) Na programu Efaflex vrat, kot pomembnem elementu za preprečevanje izhoda toplote iz industrijskih hal, so v razvoju hitropregibna PVC vrata. V industriji je veliko povpraševanje po tem tipu vrat, ker so najboljša rešitev zahteve po hitrem odpiranju in zapiranju, pri najmanjši porabi prostora. Ta razvojni program bi zaključili v začetku leta 1987. Drugi del programa posodabljanja in razvoja tovarne bi začeli v letu 1988, s posodabljanjem orodjarne z nekaterimi CNC obdelovalnimi stroji in pa uvedbo CAD /CAM sistema v konstrukcijo in tehnologijo. Za uresničitev drugega dela programa pa bomo morali pridobiti nove strokovnjake strojne in računalniške smeri. Vodja razvojne tehnologije in konstrukcije: IVAN RUBNIK, dipl, inž. Boljše in hitrejše delo Proizvodnja ohišij toplotnih izmenjevalcev je v IMP Tio predstavljal enega ključnih tehnoloških problemov predvsem zaradi enoličnega in fizično napornega dela. Tehnološki postopek izdelave je bil za delavca na sestavi zelo neu-gocen zaradi dveh razlogov. trpkosti — opisal stvarnost. Seveda so bile mnoge težave. »Za vsak prostor so se kupci tudi po večkrat menjavali. Eni bi radi prostore, pa niso imeli denarja, drugi so imeli denar, pa niso mogli čakati tako dolgo, kot so se vlekle priprave na gradnjo.« Gradnja se je sicer začela že leta 1980 — toda Ljubljančani večinoma niti nismo vedeli, kaj se dogaja onkraj gradbiščne ograde. Pa nič čudnega, saj so začeli v kleteh, ki so obsežne — saj vidimo, da je skupnih površin p. ecej več kot nad zemljo — in kjer je bilo delo zelo zahtevno. Od februarja letos, ko je začela poganjati kvišku najvišja, desetnadstropna stolpnica, pa vsi Ljubljančani vidimo, da gre zares. In vsi tudi želimo, da bi načrtovani lokali čim prej zaživeli in da bomo v mestnem središču dobili nove površine, kjer bomo šli v prijetno okolje po nakupih in drugih opravkih. Narediti okolje, kjer se bo človek prijetno počutil in kamor bo rad prišel, je bil tudi arhitektov namen. Zelo poudarjeno mi je inž. Lajovic naročil, naj ne pozabim omeniti, da so pri projektiranju zagotovili na vse površine nemoten in enostaven dostop tudi za invalide na vozičkih. Upamo, da so imeli denar za lokale investitorji, ki bodo imeli mestu kaj ponuditi. In upajmo tudi, da bomo na nadaljnje urejanje tega območja čakali manj časa, kot smo na njegov začetek. LOJZE JAVORNIK 1. ) Varilni aparat COa se je nahajal v enem izmed 4 kvadratov ohišja, ki jih tvori križni nosilec, zato je bil delavec utesnjen pri varjenju kotnih zvarov v ohišju. Poleg aparata in njegovih kablov je morala biti do montažnega mesta napeljana elektrika za brusilne in vrtalne strojčke, ki so potrebni za izvajanje posameznih delovnih faz. Na majhnem prostoru so se vsi ti kabli s časom uničevali, pojavljali so se zastoji v proizvodnji in nezadovoljstvo pri delavcih in nenazadnje veliki materialni stroški za nabavo nove opreme. 2. ) Velik napor pa je predstavljala tehnološka operacija vrtanja lukenj po stranicah ohišij s premerom 11,5 m 14 milimetrov. Na obeh straneh ohišij je od 150 do 200 lukenj, odvisno od velikosti ohišij in presledkov. V obratu Godovič izdelujemo ohišja za premere rotorjev od 2.900mm do 5.000 mm. Operacijo vrtanja sta izvajala dva delavca: prvi je izvajal predvrtanje s 4,8 milimetrskim svedrom, drugi pa je za njim vrtal s svedrom premera 11,5 mm ali 14 mm, odvisno od zahteve naročnika. Pri takšnem ročnem vrtanju smo opažali: — veliko utrujenost delavcev — nevarnost poškodb sklepov rok zaradi velikih vibracij, — proti koncu vrtanja, ko zaradi neenakomernega podajanja naraste moment, se je dogajalo, da je delavcu vrtalni strojček iztrgalo, pri čemer je bila velika nevarnost poškodb, — ogromno število polomljenih svedrov in uničenih vrtalnih strojčkov zaradi neenakomernega pritiskanja svedra ob obdelovanec, — slab izkoristek delovnega časa, — nehumano delo. . Pri analizi sestave ohišij toplotnih izmenjevalcev smo ugotovili, da mo- ramo zaradi povečanja obsega proizvodnje vse zgoraj navedene pomanjkljivosti z ustreznimi tehničnimi ukrepi odpraviti, da se pri sestavi ohišij ne bodo pojavljali zastoji. Za odpravo naporov pri vrtanju pa je bilo potrebno skonstruirati in izdelati stroj za avtomatsko vrtanje lukenj na stranicah ohišij do premera 14 milimetrov. Vse rešitve so morale biti tako izvedene in fleksibilne, da po potrebi na teh mestih, kjer danes sestavljamo rototerme, jutri izdelujemo katerikoli drug izdelek iz novega obširnega proizvodnega programa. Na podlagi te analize smo izdelali več variantih rešitev in se nazadnje odločili za to, ki je trenutno tudi v uporabi. Značilnosti te rešitve so naslednje: 1. ) Varilni aparat je sedaj nameščen zunaj ohišja ob stebru proizvodne hale. krmilni del aparata pa se nahaja na posebnih konzolnih nosilcih krmilnika, ki so pritrjeni na stebrih hale in vrtljivi obrog dveh vertikalnih osi. Po nosilcu so speljani vsi potrebni kabli od varilnika do krmilnika in električni kabel za priključitev brusilnih stroškov. V delovnem prostoru ohišja se sedaj nahaja samo varilna pištola s priključnim kablom, ki se jo po končanem varjenju obesi na nosilec. Z odstranitvijo aparata iz ohišja je rešen problem vrtenja ohišij okrog središčne osi, kar je pri delu nujno. 2. ) Izdelana je bila posebna vrtljiva miza, ki omogoča dvig ohišja s podpornih nog in vrtenje okrog središčne osi. 3. ) Skonstruirali in izdelali smo namenski transportni vrtalni stroj za vrtanje lukenj v polno do premera 14 mm. Stroj se z lastnim pogonom po korakih pomika po tirih, dostopen je do vseh štirih montažnih mest v skupni dolžini 30 metrov. Stroj je konzolne izvedbe, težak pa je 1.500 kg. Operacija vrtanja poteka tako, da se ena stranica ohišja paralelno poravna s tirnico v oddaljenosti 350mm, nato nastavimo stroj na začetno izvrtino, ki je označena na stranici. Po vklopu stroja se najprej izvrši hitri pomik vrtalne glave do površine stranice, sledi delovni hod in nato avtomatski hiter povratek v izhodiščni položaj. Po povratku v izhodiščni položaj se stroj z lastnim pogonom pomakne za določen korak naprej in ponovi delovno operacijo. Za fino pozicioiranje vrtalne glave v času delovnega hoda uporabljamo dvokoordinativni suport. Ko so luknje na eni stranici izvrtane, se stroj povrne nazaj, ohišje se dvigne z vrtljivo mizo s podpornih nog, se ga obme za 90 stopinj in ponovno prične z vrtanjem. S tako racionalizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ohišij toplotnih izmenjevalcev smo dosegli naslednje rezultate: 1. ) Upravljanje stroja ne zahteva fizičnih naporov, delavec po končanem vrtanju lahko takoj pristopi k naslednji tehnološki operaciji. 2. ) Stroj dela v tolerančnem območju ± 1 mm, s čemer se je povečala kvaliteta dela in stabilnost kvalitete. 3. ) Pri vrtanju je sedaj angažiran samo en delavec, dmgi delavec lahko istočasno vari kotne zvare po ohišju. 4. ) Zelo se je povečala življenska doba svedrov. 5. ) Zmanjšali so se stroški proizvodnje. 6. ) Skupni čas montaže je krajši za 25 odstotkov. Delo je zdaj mnogo lažje in ker ni zdaj več nevarnosti poškodb zaradi vibracij in vrtilnih momentov, se je tudi povečala varnost delavcev. Vodja razvojne tehnologije in konstrukcije: IVAN RUPNIK, dipl. inž. Polletna bilanca — pozitivna Idrijski Tio je ob polletju sicer zaostal za načrtovanimi cilji, vendar je posloval pozitivno. Delovna organizacija je poravnala vse obveznosti in uspela zagotoviti za rezervni skla i 5,2 milijona dinarjev. Tio je imel v prvih šestih mesecih 1,215 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 91,9 odstotka več kot lani. Posebej razveseljivo je, da so uspeli obrzdati stroške, saj so porabljena sredstva v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasla le za 85,9 odstotka, v strukturi Tiove delitve pa so se zmanjšala za 5 indeksnih točk in zdaj predstavljajo še 74,4 odstotka vseh sredstev. Zakaj Tio ni dosegel načrtovanih rezultatov? Eden od razlogov je, da so morali nepričakovano odšteti približno 10,5 milijona dinarjev za plačilo starih obveznosti še izpred sprejema sanacijskega programa. Po drugi strani pa ima delovna organizacija še vedno precejšnje težave, ker njeni kupci neredno plačujejo. Tako so imeli ob polletju približno 100 milijonov dinarjev terjatev. Če bi uspeli izterjati vsaj polovico te vsote, bi bili zelo blizu zastavljenim ciljem, je ob tem rekel Tiov direktor Zdenko Golob. So pa v Tiu uspeli nekoliko po iti osebne dohodke, saj so njiho povišati osebne dohodke, saj so njihovo maso v primerjavi z lanskim letom dvignili za 111,4 odstotka. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v prvem polletju je bil 93.235 dinarjev, kar pomeni, da so Tiovci še vedno pri repu osebnih dohodkov v IMP-ju. In kako kaže za naprej? V prvem polletju je Tio zaostal za planom pogodb za 4 odstotke predvsem zaradi nedoseganja izvoznih pogodb, kjer so bili 31 odstotkov pod planom, medtem ko so plan pogodb na domačem tržišču za odstotek presegli. Toda prodaja teče zdaj dovolj dobro, saj je v juliju presegla plan za 10 odstotkov. Tako ima Tio dovolj dela in jim še vedno pomaga tudi nekaj BUskovih delavcev. Za naprej si precej obetajo od kooperacijske pogodbe z Efaflek-som, ki bo lahko po obljubah pristojnih organov stekla v septembru. S tem bo rešeno vprašanje plačil v tujino, za njimi uvoz in tako bo Tio lahko obseg svoje proizvodnje še povečal. Doma pa so sklenili nekaj Ji govorov o prodaji rototermov proizvajalcem različne opreme. Tako so podpisali samoupravni sporazum z mariborsko Montažo, ki regeneratorje vgrajuje v strešne ventilatorje. Začeli so sodelovati tudi s SOP Krško, ki vgrajuje regeneratorje v opremo za lakirnice. S SOP-om so naredili skupen prospekt, skupaj so tudi že razstavljali na sejmu Lesna 86 v Ljubljani, najbolj pomembno pa je, da so v tem aranžmaju že prodali 20 rototermov. Podobno se dogovarjajo s slovenjekonjiškim Kostrojem pri opremi za sušilnice kož. Prvič bodo rototerm vgradili v kratkem v kožami na Vrhniki. ___________________________________________________________________________,K .. - ........................ ..... ......_ .11 III. ———I ■ ■!■■■_■ ^ N DOBILI SMO NOVO AMBULANTO Pogled v novo zobno ordinacijo. 3.000 pacientov naše ambulante »Prednost obratne ambulante je zlasti v tem. da zdravnik v splošni ambulanti 'nikakor ne more tako dobro sodelovati z delovno organizacijo kot zdravnik v obratni ambulanti. ki bolje pozna naravo dela in delovne razmere v delovni organizaciji, katere delavce zdravi.« je povedal naš zdravnik dr. Sveta Vitorovič. Tako pravi, da ima pogoste stike s kadrovskimi službami in službami za varstvo pri delu. Delavci teh služb ga marsikdaj pokličejo za posvet — predvsem ko gre za vprašanja dela-zmožnosti. Tudi sam včasih išče podatke in mnenja v teh službah. Ob tem pa dr. Vitorovič pogreša sodelovanje pri reševanju problemov. ki posegajo na socialno področje. V IMP-ju imamo to področje slabo razvito. Socialnih delavcev nimamo. vsi ti problemi so dodatna zadolžitev delavcev v kadrovskih službah. ki pa v glavnem niso ustrezno usposobljeni za obravnavo teh občutljivih tem in tudi časa ob drugih zadolžitvah nimajo dovolj. Posledica je. da nekaterih problemov v IMP-ju ne rešujemo dovolj dobro — tako na primer problemov alkoholizma. Ko sva se pogovarjala o delu naše obratne ambulante, sem dr. Vitoro-viča vprašal tudi o vprašanjih bolniškega staleža. To je zelo občutljivo vprašanje, saj mora zdravnik iskati pravo pot — skrbeti za zdravje ljudi, a obenem tudi preprečevati zlorabe z izmišljenimi ali namišljenimi boleznimi. »V vsakem podjetju je primarna proizvodnja.« pravi dr. Vitorovič. »Sčveda pa moram kot zdravnik ravnati po zdravniški etiki. Do določenega števila poskusov zlorab jasno prihaja in dopuščam možnost, da koga spregledam, ker smo se pač učili, da je pacientu treba verjeti. Prav zate je pomembna povezava z ustreznimi službami v delovni organizaciji. da skupa j presodimo, kdaj je kak primer sumljiv.« Sicer pa problem izsiljevanja bol-nišk v IMP-ju sploh ni tako izrazit kot v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Ravno obratno, dr. Vitorovič ugotavlja, da večinoma IMP-jevci ne gredo radi na bolniško. Nikomur ne bo žal vloženega truda Na Parmovi ulici je že nekaj časa smerokaz s puščico, ki kaže, kje je IMP-jeva obratna ambulanta na Smoletovi 18. Toda prve dni avgusta v ambulanti še ni bilo našega zdravnika, pač pasov njej hiteli obrtniki in inštalaterji, ki nameščajo opremo. 15. avgusta bo otvoritev in od takrat bomo hodili k zdravniku v nove prostore. Tako bo končano delo, ki je trajalo dve leti in pol. »Sam objekt in obseg zdravstvenega varstva, ki je bil v njem možen, je bil že dolgo časa precej pod potrebami IMP-ja,« je rekel namestnik sozdovega generalnega direktorja Janez Stanovnik, ki je koordiniral akcijo za ureditev nove ambulante. Ta trditev brez dvoma drži. Z dosedanjo barako niso bili zadovoljni niti zdravstveni delavci, ki so v njej delali, pa tudi ne pacienti, ki smo tja hodili po pomoč. Prostori v baraki, kjer je bil nekoč samski dom, so svoje odslužili. IMP je dobil svojo obratno ambulanto z novim letom 1972, od takrat pa se je število zaposlenih močno povečalo, pa tudi zahteve in potrebe zdravstvenega varstva so danes drugačne, kot so bile takrat. To je bil razlog, da smo v IMP-ju začeli iskati nove prostore. kjer bi lahko uredili ambulanto povsem na novo. Marsikdo je kritiziral, da se vsa zadeva, kar preveč vleče. Ob tem pravi Janez Stanovnik: »Pridobitev objekta za ambulanto je bila bolj komplicirana, kot katera koli nova IMP-jeva investicija v zadnjem desetletju. V poštev so prišli le prostori, ki so že v IMP-jevi lasti in so tudi na primerni lokaciji. Čim bližje sedežem naših organizacij. Po številnih zamenjavah smo se odločili za Smoletovo, tu pa smo naleteli na absoluten, vendar nerazumljiv odpor hišnega sveta. Zaradi nestrinjanja stanovalcev v stolpnici sta postopka za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja trajala skoraj dve leti in se končala šele na Republiškem vrhovnem sodišču.« Poškodb je vse več V IMP-jevi obratni ambulanti se zdravi 3.000 oseb. Letos v prvem polletju so imeli že 1.400 prvih obiskov. Poleg IMP-jevih delavcev so deležni zdravstvene pomoči v naši ambulanti tudi delavci nekaterih drugih delovnih organizacij, ki sodelujejo z našo firmo kot kooperanti, pa mnogi upokojenci tudi po upokojitvi še hodijo k našemu zdravniku. IMP-jevci v povprečju nismo najbolj zdravi, ugotavljajo v naši obratni ambulanti. Posledica dela. ki ga opravljamo, je precejšnje število raznih obolenj in okvar tudi pri mladih ljudeh. Precej pogoste so tudi poškodbe pri delu. Zato bi morali več narediti za svoje zdravje. Marsikdo, za katerega zdravnik predpiše bolniški dopust, pravi, da bi raje delal. Kaj je vzrok takemu odnosu. Dr. Vitorovič pravi: »Vzrokov je gotovo več. toda menim, da so odločilni tisti, ki so materialne oziroma denarne narave — dohodek v obliki variabilnih delov, terenskega dodatka in drugih oblikah, ki ga delavec izgubi, če gre na bolniški dopust.« Po drugi strani pa v naši ambulanti opažajo tudi določeno povezavo med odnosi v kolektivu in številom bolniških izostankov. »Če so v tozdu razmere oziroma odnosi slabši, se to pokaže tudi v večjem številu bolniških.« pravi dr. Vitorovič. Ko sem našega zdravnika dr. Sveto Vitoroviča vprašal, katere so najpogostejše bolezni, s katerimi se zatekamo IMP-jevci v svojo ambulanto po pomoč, je odgovoril naslednje: Na prvem mestu so sezonske bolezni: na primer pozimi gripe in infekcije dihal, poleti angine in prebavne motnje. To je normalno in podobno ugotavljajo v vseh zdravstvenih domovih. ških. na prepihu, mrazu, vlagi. Celo v tistih vejah naše proizvodnje, kjer delo sicer ni toliko fizično naporno, prihaja do nekaterih pogostih obolenj — na primer poškodbe vratnih hrbteničnih vretenc pri Tenovih delavkah. Na drugem mestu pa so bolezni hrbtenice in gibal — na primer išias, bolezni ramenskega obroča, kolen, gležnjev in podobno. Te bolezni so zlasti pogoste pri monterjih in so očitno posledica težkih delovnih razmer: delo v odprtih stavbah, v ja- Dr. Vitorovič meni. da bi delavci lahko marsikaj tudi sami naredili za boljše zdravje. Predvsem bi morali uporabljati zaščitna sredstva. Poleg tega meni. da bi bilo koristno, če bi v naši proizvodnji uvedli rekreacijo. Znano je. da imajo Japonci v tovarnah posebne odmore, med katerimi delavci napravijo nekaj vaj za razgibavanje. To prispeva k bol jšemu počutju in predvsem k zdravju, saj gibalne vaje odpravljajo škodljive Prostori naše nove ambulante so lepi in dobro opremljeni. Strojnica. učinke enoličnega dela in z njim povezanih neenakomernih obremenitev določenih delov telesa. Tudi v nekaterih slovenskih tovarnah so uvedli organizirane rekreacijske odmore, ki gotovo precej dobro vplivajo na zdravje. V večini naših delovnih organizacij omogočajo delavcem preventivne dopuste in letovanja — tu je zlasti aktiven sindikat. Večinoma tudi sodelujejo z ambulanto, da naš zdravnik predlaga delavce, ki bi jim bilo takšno letovanje najbolj potrebno. Dr. Vitorovič samo želi. da bi bilo tega še več. V Gradisu, na primer, imajo za preventivna letovanja poseben sklad. Delavce sistematično pošiljajo v zdravilišča in ugotavljajo, da jim to precej koristi, saj so precej zmanjšali število ponovnih bolnišk. Poglavje zase so poškodbe pri delu. Zanimivo, da je več poškodb v proizvodnji — so pa večinoma lažje. Na gradbiščih je manj poškodb, a te so v povprečju težje. Na drugi strani se naša ambulanta redko srečuje s poškodbami izven dela ali pa na poti na delo ali domov. Bolni naj pridejo zgodaj Pred selitvijo v novo ambulanto sem dr. Sveto Vitoroviča tudi vprašal, kakšen bo urnik v novih prostorih. Povedal je. da v začetku niso predvidene nobene spremembe, torej bo ordinacij-ski čas splošnega zdravnika tudi v novi ambulanti od 7. do 13. ure. Naš zdravnik želi. da bi bolni pacienti prihajali v ambulanto zgodaj, kasne je pa tisti, ki hodijo na kontrole ali prevezovanje. Za same bolnike je mnogo bolj smotrno. če pridejo k zdravniku dovolj zgodaj, saj lahko v tem primeru še isti dan opravijo tudi laboratorijske preglede, če so potrebni. V začetnih dneh dela v novi ambulanti lahko verjamemo, da bodo imeli naši zdravstveni delavci kar precej opravka s selitvijo — predvsem z urejanjem kartotek v novih prostorih. Zato prosi dr. Vitorovič paciente za določeno strpnost in razumevanje. Kdaj bo začel delati zobozdravnik. zaenkrat še ne moremo povedati. Vse odločbe upravnih organov** i; tudi obe sodbi Vrhovnega sodišč3’ bile izdane pozitivno za ureditevst bulante, toda postopek se je vse6” „ vlekel kot jara kača. Celo načeto1" S| bežigrajskega Oddelka za gradb^ n in komunalne zadeve inž. Stan* j Grebenc je rekla, da v svoji trina.r letni praksi ni naletela na takšno n* sprotovanje neki gradnji. Res mn0? u truda je bilo potrebnega, da so f( o vrženi neupravičeni ugovori N, $1 nega sveta in smo dobili vsa potre“ v dovoljenja za začetek del. j Vzporedno z upravnimi in sodi'11' l postopki je tekel postopek za zdlf s v# t ževanje denarja, ki ga je prispe'', vseh petnajst ljubljanskih toi$ s glede na število zaposlenih. »Z®: * ževanje je bilo izvedeno v več krog1", v Investicijska vsota je iz razumi)1'! . J ... J .J vzrokov rasla iz dneva v dan, tako je končna vrednost 71 milijonov nar je v — z vso opremo,« pravi Ja”' Stanovnik in dodaja: »Tudi zdrto’ vanje ni teklo brez težav in zan” Pojavljale so se včasih prav nerazuj1’ ljive ovire tako pri sprejemanju skif pov, nakazovanju denarja in ne 0 ie'* Kot zanimivost naj povem, da je v Gradisu slika precej drugačna: Tam imajo precejšnje število poškodb na poti na delo ali domov. IMP-jevci. kot kaže. se največkrat poškodujemo pri delu. Žalostno pa je. da smo najpogosteje sami krivi. Tako v ambulanto vsak dan pride kak naš delavec s tujkom v očesu — največkrat ker pri varjenju ali brušenju ni nosil zaščitnih očal. Pa delavci, ki so si s pločevino porezali roke — ker so delali brez zaščitnih rokavic. Ali delavci, ki jim je zaradi nepazljivosti kaj padlo na noge. Skratka, ureznine, tujki v očesu, udarnine — to so poškodbe, ki se pojavljajo skoraj vsak dan. Posebej pa skrbi ugotovitev' naših sodelavcev iz ambulante, da število poškodb zadnje čase narašča. To pomeni, da bi morali biti pri delu bolj previdni — in predvsem, da dosledno uporabljati zaščitna sredstva. Pa na higieno bi morali paziti. Delavci v naši ambulanti niso zadovol jni s telesno higieno ljudi, ki prihajajo na preglede. Menijo tudi. da je pod siceršnjo ravnjo v naši republiki. Tu je seveda nekaj objektivnih vzrokov. Marsikje naš delavec nima prave možnosti za higieno. Pa ne le na gradbiščih — kar poglejmo, kakšne so garderobe in prostori za umivanje v naših tovarnah! Prav bi bilo. če bi povsod uredili tuše. da bi se delavec lahko po končanem delu pošteno umil. Seveda pa bo obenem potrebno tudi razviti higienske navade. Ne gre namreč le za lepoto, pač pa tudi za zdravje. Ob tem je dr. Vitorovič rekel: Nekateri menijo, da je bil izum mila najpomembnejše odkritje v razvoju medicine, saj se je z uporabo mila pogostost nalezljivih bolezni zmanjšala za 90 odstotkov. Na to ne bi smeli pozabljati. zadnje pri odnosu do te za IMP-JC delavce prepotrebne ambulante * Tudi to je nekaj prispevalo k " mudam. Pa tudi pri obnavljanju P1 0 štorov in opremljanju ambulante ? ž bile težave, je povedal Janko ŠteP; p iz Službe gradbenih investicij, k1 J p strokovno koordiniral ta dela. Gra - bena dela je izvedlo Gradbeno f f, djetje Bežigrad, instalacije pa lovna organizacija OV (centra11, p kurjavo, vodovod, komprimiran v? c in plin) in Elektromonter (jakot°clv in šibkotočne instalacije). v Toda na koncu smo le dobili tor i opremljeno ambulanto, ki so jo p”! p valili tudi predstavniki Zdravs1'1* p vami tuui picuaiavniM ^uin• , t nega doma Ljubljana-Bežigrad- % \ tudi naš zdravnik dr. Sveta VitorpV’ t je z novimi prostori zelo zadovoljuj § »Mislimo, da smo prostor izkofl5’ | .................... —• ra-1 dovolj racionalno in optimalno^)! poredili vse prostore,« je dejal Sveta Vitorovič. Projekte je izd6 -j Medicoengineering, s svojimi nutoj in predlogi pa je sodelovala tU /j ekipa naše ambulante. r Povejmo še to, da je nova ato1’ lanta tudi povsem na novo opre”, t ljena — od pohištva do vse drw medicinske opreme. Vso oP^jf’ smo nabavili preko Sanolaborja- i je tudi vodila Služba gradbenih to^j sticij in skrbela, da je v ambulj^ | vse, kar je potrebno za dobro medicinskih ekip. ^ s Zato so povsem točne besed6’ 1 katerimi je namestnik generalne^ direktorja Janez Stanovnik sk*6 (-pogovor o novi ambulanti: »Tos’ .............. -eloP°i ni tako velika naložba, je pa zel< membna za ljudi. Vsem. ki s'n0 i trudili pri tej izgradnji, ne bo žali ženega truda. Mislim, da je F*žji dobro naložen, saj bo z bon’^ j zdravjem naših delavcev dajal P” s sredno tudi finančne učinke.« ZAHVALE Ob smrti svojega očeta Franca Zmeca se zahvaljuj61’! sodelavcem delovne skupno5, sozda IMP in sindikalni organ’ zaciji za izrečena sožalja, za da rovano cvetje in drugo pom0., ter spremstvo na očetovi zadnl poti. FRANC ZRNEC Ob smrti mame Ivanke Bla žič se zahvaljujem sodelavcem iz Delovne organizacije Elek tromonter za darovani vene6’ za izrečena sožalja in spretnsb' na njeni zadnji poti. > - kZK SIN IVAN BLAŽ Ob boleči izgubi očeta 56 iskreno zahvaljujem vsem s°' delavcem tozda Marketing izražena sožalja, za venec m vsem, ki ste ga pospremili n3 njegovi zadnji poti. , MARINKA DOLENc Ob boleči nenadni izg”^ svoje drage mame se iskre” zahvaljujem naj bližji m lavcem ža izraženo sožalj-’ sod”' pomoč in sočustvovanje, član0 kolektiva IMP za ustna in p's” sožalja, kolektivoma DO Ele* tromonter in DO ISO Slove” ske Konjice za podafje” venca. Posebna zahvala vsem: ki ste jo pospremili na n]6” zadnji poti v Žaboku. Ob smrti očeta se zahvali, jem osnovni organizaciji s’” kata Klima montaža za da’ vani venec. Še posebej se zah- valjujem vsem sodelavcem izrečeno sožalje ter sprem5’ na njegovi zadnji poti. ŠTEFAN LEVSl Kulturno marljivi mladinci es mn Livar ima menda od vseh IMP-jevih ozdov največ posluha za kulturo, saj de-l*jo v okviru mladinske organizacije igralska skupina, pevski in narodnoza-vj*i ansambel. Vse te skupine so v Livarju dejavne že več kot štiri leta in je i.?nie vključenih več kot štirideset delavcev — predvsem mladih fantov in de-Skupine se nameravajo vključiti v kulturno društvo IMP-ja, ko bo le to bremenile pri kmečkih opravilih, kadar jih imajo največ. Sindikat je doslej dajal nekaj denarja narodnozabavnemu ansamblu za obrabo instrumentov, drugi dve kulturni skupini pa se vzdržujeta sami. Pri Livarjevih proslavah sodelujejo tudi igralske in pevske skupine iz Krajevne skupnosti Ivančna gorica in Stična, pa učenci Izobraževalnega centra Josip Jurčič Ivančna gorica. Igralska skupina iz Krajevne skupnosti Stična je za Livar za lanski 8. marec organizirala brezplačno celovečerno igro, ki je bila v prosvetnem domu Ivančna gorica in si jo je ogledalo večina Livarjevih delavcev. Za letošnji kulturni praznik — 8. februar pa je Krajevna skupnost Ivančna gorica organizirala v Livarju celovečerni koncert narodnih in umetnih pesmi, ki je bil med delov- “»anovljeno. n 'l/°dja pevskega in narodnozabavni ansambla je Karel Ilovar, vodja ■odiS*' ‘Ske lupine pa Majda Može. ditev 8^ „ Narodnozabavni ansambel na-je vse^ naPa tudi zunaj Livarja, v Livarju pa načelni jr v$eh proslavah in praznovanjih gradben uPa) z ostalima kulturnima skupi-■ Stani’ j ®a. Skupine vadijo po končanem i trinaj*1 °vniku v Livarjevi avli. tei delovni organizaciji želijo a dogovorili za čas vaj, saj so L, l „2 vai C'avc* doma s kmetij in bo treba zumlji^ 6 °r8anizirati tako, da jih ne bodo Mako# jonov 9 avi Jaf' li zdruz n zantf ne razu njuskk nim časom v popoldanski izmeni. Za ta čas so prekinili z delom in so tako delavci popoldanske izmene, pa tudi nekaj delavcev iz dopoldanske prisostvovali koncertu. Livar je povabil na nastope tudi druge kulturne skupine. Tako je pri njih že nastopal Slovenski oktet. Pel je lani maja v proizvodnih prostorih tudi med delovnim časom. V tej delovni organizaciji je samostojno nastopal tudi igralec Janez Eržen iz ljubljanskega Mestnega gledališča, pa tudi pevca Ladko Korošec in Sonja Hočevar. Livarjevcem se zdi ta način dajanja kulture delavcem najbolj primeren in bodo tako še nadaljevali. V avli te delovne organizacije pripravljajo tudi likovne razstave, kjer je razstavljal že akademski kipar Tomaž Kolarič, svoja dela pa so razstavili tudi likovniki iz Krajevne skupnosti Ivančna gorica. Tudi s to obliko kulture bo Livar še nadaljeval. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi organizirali svojo knjižnico za delav- Mladinska kulturna sekcija, ki deluje v Livarju v okviru mladinske organizacije, pripravlja programe vseh proslav ob pomembnejših praznikih (29. november, 8. marec, 1. maj) uredi pano in pripravi prostore za svečano praznovanje. Oskrbuje pa tudi spominska obeležja NOB — to sta spominska plošča za 2. grupo odredov in spomenik španskemu borcu Viktorju Kolesi. Za kulturo skrbijo v Livarju tudi s tem, da delavcem preskrbijo karte za obisk gledaliških in opernih predstav, koncertov in drugih prireditev (za vsako predstavo imajo na razpolago okoli 100 kad), za katere nekaj prispevajo delavci sami, nekaj pa sindikat. Delavci se bolj zanimajo za predstave, ki so v domačem kraju, kot pa za tiste, ki so v Ljubljani. Proizvodne delavce najbolj zanimajo ljudske igre, ki jih uprizarjajo v Krajevnih skupnostih igralske skupine. Za aktivno udejstvovanje v kulturi pa je med delavci največ zanimanja za delo v pevski in dramski skupini. Marko Kovač, nagrajen v Pulju Puljski festival igranega filma seveda vsi poznamo. Manj znano pa je, da se v Pulju — pred festivalom jugoslovanskih celovečercev — vsako leto srečajo na festivalu tudi jugoslovanski amaterski filmarji. Ta festival se imenuje MAJFAF (medklubski in avtorski festival amaterskega filma) omenjamo pa ga, ker je letos dobil nagrado tudi I MP-jevec Marko Kovač iz Idrijskega Tia. Za svoj film Odprta cona, ki ga je posnel v Idrijskem kinoklubu Merkur, je dobil zlato plaketo za zvok. Poiskal sem Marka Kovača v skladišču godoviškega obrata in povedal je še nekaj podrobnosti. Nekako skromno je delovalo, ko je na samem začetku poudaril, da so se idrijski amaterski filmarji letos že drugič zapored iz Pulja vrnili z nagrado. Lani jo je prinesel Damjan Bogataj. Lepe uspehe za kinoklub, katerega člani s skromnimi finančnimi sredstvi, pa zato z mnogo zagnanosti, posnamejo pet kratkih filmov letno. Jedro kluba šteje osem članov, torej vidimo, da ne more vsak posneti svojega filma vsako leto. Seveda pa kljub temu delajo, saj pomagajo drug drugemu. »Enkrat eden luč prenaša, drugič drugi,« je rekel Marko Kovač. Sredstva za snemanje, kamero, tr Najbolj privlači zabava Posveti se temu, karte veseli! organizatorica kulturnega in ne IMP-Je lante« ralo k t anfuPj ozi ulante " j- .0| C O » j. t\Jj_ . - --'rvuijU I^UVIU pv icij’^ I Preklne ^e^avce redno obveščajo •la. Gfa prjre?8lasne deske o vseh kulturnih beno P f0r '*vah v Celju in okolici z in-e pa ,, nih tlynim biltenom Zveze kultur-centra"1, pri"fganizacij. Za obiske nekaterih tiranTdev preskrbijo karte za delav-jakotoc" vst0n_ako so imeli lani 6 odprtih Peter Žibret, planer materiala v operativni pripravi dela v tozdu Industrijska proizvodnja je že 7 let pri tamburaškem simfoničnem orkestru Celje, kjer igra tamburaško čelo in je nredsednik orkestra. V glasbi je samouk. Kako in kdaj je začel? Klimi je kulturna animatorka inu-•, živij"rn.a org ŠtePl Klia,enia Ksenija David povedala, da ira k.,.' 81; - forreditV pa f niht'atlVnim bilt entr; Pfedtnizacij-: ran Zf™ £„ ditev nrpeti vst0Tako . 8kot pa gledališče in kino, je def p0v '»teresa imajo za obisk nasto-; b° „o' glasbe Pu*arn'h Pevcev, moderne dajal P skupin' pa tudi za modeme plesne “ « v Jr*. slave oK^ s'nd'kat organizira pro-bru, ^ dnevu žena, ob 29. novem-Veže ? 3 0rganizacijo proslav se podolij °Snovno šolo Šmartno v Rožni nizaejj Z m*adinci iz mladinske orga-athater t-'Z ^hberka v Avstriji in z katerjL|S kulturnimi skupinami, v t>el Sode*ujejo Klimini delavci, obiskal?emvPa želijo omogočiti tudi jevern i kakšno predstavo v Cankar- e.« očeta iljujei” apno1 orgai ni' , zadaj pomo.c zadn)1 rNE^ te Bla' lavceif . Elek' vene6’ emstvo lažič :eta $e etn s°' ting n ec i" mili n3 leNc izgob' iskren0 • sod6' sožalj6’ člano"1 npif )El6k' 51 oven larjen3 ; vsem: i ni60' WEisS hvali0' i sind' dar6' ;em f ;mstv0 rE*i še od,'d°m,U v Ljubljani. Niso pa se si šlj ooi j,’ kakšno vrsto predstave bi ška prph at’ ak naj bi bilo to gledali-l° se hnriStava" °Pera ali koncert. Za toar E- ? odl°čili, ko bo znan reper-*986.^d7lkarievega doma za sezono bo 0rpka!s' ie postavil za nalogo, da jevihsfu'z,ral razstavo slik IMP-8rnater; arjev ali pa celjskih likovnih katutU(1eV' Kazmišljajo pa v sindi- Š°P IKm-jeTO da, bj P°.vabiU,na na' ^otor jevo gledališko skupino Nekateri ...vno Klimini delavci se tudi defevka Udejstvujejo v kulturi. Ena aktivn0 gledalikkp6 vk'j učena v amatersko •vunej skupino Vojnik. Ferdo kestru V celjskem godalnem or- rih pevcif k de'avcev poje v nekate- p Ce|jskem Ztamh Pe.t.er Žibrf 'Sra rai ce p - tautburaskem orkestru Pralnih re^eren- dva delavca igrata v ukVariaf °rkestr'b" dva delavca pa se ]3ta s karikaturami. Najprej je pel vmešanem pevskem zboru šolskega kulturnega društva Tehnik v srednji tehnični šoli. »Potem pa sva se s sošolcem, ki je že igral pri tamburaškem simfoničnem orkestru Celje,« je pripovedoval,« pogovarjala o tem, naj bi tudi jaz začel igrati v tem orkestru. Do te zamisli je sošolec prišel zato, ker je vedel, da sem kot samouk že igral kitaro. Svetoval mi je naj bi se šel k orkestru učit najprej note, da bi potem lahko začel igrati v orkestru. Tako sem tudi storil. Pri tamburaših sem se najprej naučil note in postal notalist. V začetku sem igral malo tamburo-biSemico — potem pa sem prešel na igranje čela in sicer sem v tem orkestru sprva igral stoječe tamburaško čelo in nazadnje prešel na vodoravno tamburaško čelo. Po štirih mesecih vaj pri orkestru sem že nastopil na koncertu — bil je to festival tambu-raške glasbe Jugoslavije v Osijeku, kjer je bila zahtevana precejšnja kvaliteta, do katere sem se dovolj hitro povzpel. Kot član orkestra sem potem začel sodelovati in pomagati pri organizaciji koncertov in nastopov ter drugih organizacijskih zadevah. Tri leta sem že skoraj pomagal voditi orkester. Moj življenjski moto je; »Delaj rad tisto, kar delaš in karti nekaj pomeni ter delaj tisto potem z veseljem in kvalitetno.« Triletna pomoč pri vodenju orkestra je bila pot do predsednikovanja orkestru. Vsaka uvajalna doba nekaj traja, meni pa je uvajalna doba vzela eno leto časa, da sem postal popolnoma samostojen, da sem spoznal določene kroge ljudi, na katere se obračam pri delu v orkestru, se navadil komunicirati z ljudmi, poslovanja in organiziranosti orkestra. Pri delu mi je veliko pomagal ožji odbor orkestra. Pa še o orkestru. Orkester je letos praznoval 40-letnico delovanja. V ta namen je imel slavnostni koncert v dvorani Narodnega doma v Celju. Pred približno štirimi leti je imel orkester samo tamburaško zasedbo. Igrali smo klasične tamburaške skladbe. Ker pa živimo v Sloveniji, kjer tambura slovenskemu poslušalcu ni najbližja, smo tambura-škemu orkestru dodali godala (violine), pihala (flavte, klarineti, saksofon), tolkala (bobni), električno ritem in bas kitaro.Ta sprememba postavitve orkestra je bila vzrok, da smo tamburaški orkester preimenovali v tamburaški simfonični orkester. Za to novo postavitev pa je bilo potrebno napisati popolnoma nove partiture — zato smo se obrnili za pomoč k skladatelju Janku Gregorcu in Radovanu Gobcu. Rada sta nam ustregla in nam v začetku tudi veliko pomagala tako, da smo končno našli pot tamburaške glasbe do slovenskega poslušalca. Zasedba tega orkestra je v Jugoslaviji in v svetu edinstvena. Zamisel za tako postavitev orkestra je našel dirigent orkestra Srečo Cizelj na osnovi ideje, da bi tamburo približali slovenskemu poslušalcu Skladatelja Gregorc in Gobec sta sprva napisala za orkester nekaj ŠPORTNO DRUŠTVO BS-3 ORGANIZIRA ZAČETNE IN NADALJEVALNE TENIŠKE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE , “OPOLDANSKIH IM POPOLDANSKIH URAH 'NFORMACIJE PO TELEFONU: (061) 341-289 skladb, ki pa so koncertnega značaja in jih ni bilo mogoče igrati ob vsaki priložnosti. Ker so v orkestru večinoma mladi ljudje, je bilo potrebno napraviti tudi nekaj takih skladb, ki naj ne bi bile koncertne in zahtevne, ampak take, ki bi bile namenjene tudi širšemu krogu poslušalcev. Zato je začel dirigent Cizelj sam aranžir-ti in prirejati skladbe za nov repertoar. Po teh skladbah smo začeli igrati pred kakšnimi tremi ali štirimi leti tudi operne skladbe, koncertne, večno zelene melodije, reagtime glasbo, moderno glasbo in cerkvene skladbe. Ta glasba je veliko bližja poslušalcem, kot tista, ki jo je orkester prej igral. Sprostitev s petjem Ivan Lipičnik, Kiimin oblikovalec kovin in Vili Špeglič, vodja prodaje pojeta v moškem pevskem zboru France Prešeren Vojnik, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Vojnik. Lipičnik poje pri tem zboru 7 let, Špeglič pa že 15 let. Petje njima pomeni sprostitev in notranje zadovoljstvo. Lipičnik je dobil letos ob praznovanju 50 letnice zbora za sodelovanje pri zboru srebrno Galu-sovo značko, Špeglič pa bronasto. Pravita, da bosta še pela v tem zboru. Oba pa tudi aktivno sodelujeta v Kulturno prosvetnem društvu tako Ivan Lipičnik Kamorkoli smo potem prišli nastopat, so nas z veseljem sprejeli in ob koncu koncertov nagradili z bučnimi aplavzi. Zdaj smo že tako napredovali, da smo dobili stalne aranžmaje v nekaterih hotelih, zdraviliščih — v Dobrni imamo sklenjeno pogodbo za en nastop mesečno, v hotelu Bernardin v Portorožu trikrat letno, kjer so koncerti hkrati priprave za večje koncerte za pomembne praznike (novo leto, 29. november, 1. maj, božič, velika noč). Igramo v glavnem v Sloveniji, na območju Jugoslavije (Osijek, Samobor, Subotica, pa tudi v tujini — pred kratkim smo prišli iz Avstrije, kjer smo bili pri kulturnem društvu Šmihel. Konec avgusta pa bomo šli na gostovanje v Zvezno republiko Nemčijo. MARIJA PRIMC film in drugo opremo, pa dobiš tako, da predložiš scenarij in če je v klubu izbran, snemaš. Marko doslej ni imel problemov: »Če sem si nekaj zamislil, sem tudi dobil film in kamero.« Sicer pa se s filmom še ne ukvarja dolgo -Odprta cona je njegov tretji film. K filmu je prišel od gledališča, ki mu še vrsto let posveča ves svoj prosti čas, saj je član dramskega društva in kultumoumetniškega društva Naprej, v okviru katerega deluje eksperimentalna gledališka skupina Vivat ars. Tako je nekoč nastopil kot igralec na snemanju eksperimentalnega filma, ki sicer ni dočakal premiere — a prav zaradi te igralske izkušnje so se Marku porodile zamisli, ki jih je želel uresničiti v filmskem mediju. Vsekakor meni, da pri snemanju amaterskih filmov dolgo — odprta cona je njegov tretji pri igranju. Gledališče namreč ostaja njegova prva preokupacija. ■ In vsebina nagrajenega filma? Bil je redkobeseden: »Nostalgija, vračanje v preteklost, iskanje.« Kaj pa zgodba. »Ni je. Film je odprt. Gledalec lahko zgodbo sam najde.« S tem si ne bomo veliko pomagali. Pa saj ni stvar avtorja da film razlaga, film mora govoriti sa'm. Toda govori lahko, če ga vidimo. In koliko ljudi vidi vaše filme? sem vprašal Marka Kovača. »Ne vem, najbrž ne ravno mnogo.« Se vam zdi to prav? »Prav je, da gleda tisti, ki ga film zanima.« Merkurjeve! imajo prakso, da enkrat letno zavrtijo svoje filme v domači Idriji. Tu bo priložnost, da si bomo ogledali tudi Markova dela. Seveda bi bil za to, da bi naredili projekcijo tudi v IMP-ju — če bi našli gledalce, ki bi jih amaterski filmi zares zanimali, jasno. L. J. Šolar, pa pravi dirigent Ferda Kuneja, referenta za izobraževanje v celjski Klimi, ki je ob delu končal pedagoško akademijo, razveseljujeta dva konjička — glasba in filatelija. Že 39 let igra violo v celjskem godalnem orkestru, 20 let pa že zbira znamke. Takole je začel glasbeno pot: V tretjem razredu osnovne šole je učitelj v njem odkril glasbene dispozicije. »Dal mi je v roke taktirko,« pripoveduje, »pa sem moral dirigirati otroškemu zboru v šoli. Ko je nekoč prišel v razred nadzornik, je ob koncu učne ure dejal: »No, zdaj pa poglejmo, kaj so se otroci naučili m bomo eno zapeli.« Učitelj me je poklical k tabli, mi dal v roke palico, pa sem moral dirigirati. Ko je nadzornik Rape to videl, je postal solzan. Potem pa je rekel mojemu razredniku Franju Rošu, da še ni videl takega čuta do dirigiranja. Poklicali so v šolo moje starše ter jim predlagali, da bi me dali učiti . kakšnega inštrumenta. To se je tudi zgodilo že takoj naslednje šolsko leto, ko sem šel v glasbeno šolo v Celju, kjer sem se začel učiti violino in violo.« V celjski glasbeni šoli je uspešno končal nižjo glasbeno šolo ter se potem vključil v godalni orkester SKUD Ivan Cankar, ki se je ustanovil takoj po osvoboditvi in se kasneje preimenoval v Celjski godalni orkester. Za svoje delo v tem orkestru, kjer igra violo še sedaj, je dobil poleg plaket in knjižnih nagrad tudi zlato Galusovo značko. Z orkestrom je nastopal po vsej Jugoslaviji. Leta 1953 je orkester na tekmovanju kulturnih skupin v Beogradu dosegel 1. mesto. V tujini je orkester dvakrat igral v Holandiji na evropskem tekmovanju, kjer je enkrat dosegel 2. mesto, enkrat pa tretje. Leta 1946 so nastopali v Trstu. Pred nekaj leti je orkester posnel svojo ploščo s klasičnim repertoarjem. Orkester igra priložnostno na raznih proslavah, tudi v Klimi je že igral in sicer predlanskim na proslavi 29. novembra. V prihodnje ima orkester v načrtu nastope v Stari Gorici in Trstu, čez tri leta pa bo spet odšel na evropsko tekmovanje v Holandijo. V jk Vili Špeglič pri organizaciji nastopov kot pri obnovi kulturno prosvetnega doma Vojnik. Zbor, ki ga vodi profesorica Mira Kodrun, poje predvsem slovenske in jugoslovanske narodne pesmi, pa tudi nekatere umetne. Nastopal je že tudi v Klimi na proslavi 29. novem, bra, v okviru Kulturne skupnosti Celje, pa v Pliberku v Avstriji. Ivan Lipičnik je tudi sedmo leto član mešanega okteta Lokvanj, ki deluje v okviru Prosvetnega društva in ga vodi Marjan Adamič (njegov mentor pa je profesorica Mira Kodrun). Oktet poje največ stare narodne pesmi, ki že tonejo v pozabo. Oktet vsako leto prireja srečanja malih vokalnih skupin, na katerih sodelujejo pevci iz Slovenije in zamejstva. Nastopa pa tudi na samostojnih koncertih v domačem kraju. Sodeluje na proslavah v organizacijah združenega dela ter nastopa v Domovih ostarelih občanov. M. P. Trije bratje pojejo Gusti Oštir, vzdrževalec strojev v orodjarni Kliminega tozda Industrijska proizvodnja že 18 let poje v moškem pevskem zboru DPD Svoboda Gabrje. Zbor je v lanski sezoni zaradi odhoda pevovodje prenehal delati. V jeseni bo z delom nadaljeval, ko bo dobil novega pevovodjo Kasesnika, ki bo prišel iz Kovinotehne. Zbor obstaja že 60 let in ima 36 pevcev. Poje pa od narodnih, umetnih do modemih pesmi od znanih jugoslovanskih in tujih avtorjev. V okviru pevskega društva delujeta tamburaška in harmonikarska skupina, pa tudi šahovska sekcija. Nastopal je samostojno po Jugoslaviji in na Čehoslovaškem in pred nekaj leti prepeval na srečanju pobratenih mest Čuprija. Za uspehe na tekmovanjih in revijah je dobil že nekaj plaket terse uvrstil v drugo kategorijo, kar mu omogoča nastopati tudi v tujini. Gusti in njegova brata pojej o že od otroštva. »Peli,« pripoveduje, »smo ob rejnici, ki je igrala citre. Pojemo zato, ker vemo, da s petjem razveseljujemo ljudi. Vsi bratje pa radi pojemo. Pel sem tudi potem 4 leta v osnovni šoli pod vodstvom profesorja Jurčka Vrežeta. Takrat sem pel 3. glas, zdaj pri tem zboru pa pojem 2. tenor ali pa bariton. Za sodelovanje v gabrskem zboru sem dobil srebrno Galusovo značko. Pri tem zboru pojemo trije bratje: Najprej se je vključil vanj Jože, potem sem prišel jaz in nazadnje srednji brat Emil.« Pevske vaje, pravi Gusti, mu vzamejo kar nekaj prostih ur tedensko — povprečno po 4 ure, pred večjimi nastopi pa vadijo kar vsak dan po 2 uri. Včasih se je treba odreči vsemu drugemu. V tem zboru bo pel še nekaj časa. Ko bo pa dokončal gradnjo hiše v Braslovčah in se vanjo preselil, se bo vključil v braslovški mešani pevski zbor, kamor ga že vabijo. »Boli me,« pravi, »da so nekateri dobri amaterski zbori zapostavljeni in ne dobijo prave strokovne podpore pri Zvezi kulturnih organizacij Celje. Zato zgubljajo zbori dobre pevce in pevovodje in zato je tudi nastal premor pri moškem zboru DPD Svoboda.« Na koncu je še dodal: »Želim, da bi zbor od jeseni nadaljeval s tako kvaliteto, kot jo je že imel.« M. P. Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin iz teh dolgih 39 let, ko ste pri orkestru? »Posebno mi je ostalo v spominu to, kako smo po vojni, ko ni bilo prometnih zvez odšli na snemanje v Koper kar z odprtim tovornjakom, na katerega smo postavili klopi. Za tak prevoz pa smo morali imeti posebno dovoljenje od Uprave javne varnosti.« Pri orkestru bo ostal, dokler bo zmogel, saj mu glasba pomeni sprostitev in hobi, čeprav je delo v orkestru naporno, saj zahteva veliko koncentracije in je zanj treba žrtvovati ogromno prostega časa. Delo v orkestru ni plačano. Kunej je bil v orkestru nekaj let blagajnik, skrbel je za organizacijo in opravljal tajniške posle, sedaj pa je samo član orkestra. Za drug njegov konjiček — filatelijo ga je navdušil oče — vnet filatelist. »Zbiram predvsem znamke iz povojne Jugoslavije,« je dejal. »Znamke iz tujih držav pa imam samo za zamenjavo.« Kot filatelist je včlanjen v filatelistični klub. MARIJA PRIMC S POTI PO HRIBIH Obvestila 6. septembra Montaž V soboto, 6. septembra bo Planinsko društvo IMP organiziralo izlet na 2.753 metrov visoki Montaž. Ta vrh nad Sello Neveo je eden izmed vrhov Poti prijateljstva. Društvo bo za izlet organiziralo poseben avtobus, ki bo odpeljal 6. septembra ob 5. uri izpred IMP-jeve upravne stavbe na Titovi cesti. Vzpon na Montaž je težak, hoje bo 7 do 8 ur — torej za planince z dobro kondicijo. Ker društvo organizira prevoz, se morate obvezno prijaviti pri poverjenikih do 25. avgusta in vplačati 2.000 dinarjev za stroške! Na Tromejo Tudi letos se bo Planinsko društvo IMP udeležilo tradicionalnega pohoda na Tromejo, ki je predviden za nedeljo, 14. septembra. Društvo bo organiziralo poseben avtobus, ki bo s Titove 37 odpeljal ob 7. uri. Tudi za ta izlet se tako kot za Montaž prijavite pri poverjenikih Društva do 25. avgusta in vplačajte 2.000 dinarjev. Izlet bo vodil Oča. 27. septembra na Stol Letni vzpon na Stol je moralo Planinsko društvo prestaviti za teden dni zaradi septembrskega izleta na Olimp. Na Stol gremo torej v soboto, 27. septembra navsezgodaj, da bi se izognili pripeki. Zbor je ob 3.45 pod uro na Železniški postaji, da bomo ujeli vlak proti Gorenjski ob 4.13. Čaka nas okrog sedem ur precej naporne hoje. Skupino bo vodil Jure Novak. L. J. Grčija, kot smo jo videli mi Poskušal bom predstaviti nekatere značilnosti in znamenitosti potovanja, ki smo ga IMP-jevi planinci opravili po Grčiji. Vendar naj najprej navedem nekaj splošnih in geografskih podatkov o Grčiji! Grčija je izrazito sredozemska država, ki meri 132.000 kvadratnih kilometrov in ima skoraj 10. mil. prebivalcev. Glavno mesto so Atene. Grška zgodovina je zelo bogata, saj je grška kultura zibelka evropske kulture. Grška civilizacija se je začela oblikovati v 3. in 2. st. pred n.š., obsegala pa je več kultur — tu omenimo le mikensko. Okoli 1. 1200 pr. n.š. se je začela kolonizacija otokov, Male Azije, Italije in S. Afrike. V 9. st. se začnejo oblikovati posamezna mesta, med katerimi sta najbolj znana Atene in Sparta. Perzijci napadejo Grčijo v 5. st., vendar jih Atenci premagajo. Znana je bitka pri Maratonu. V 4. st. združi grške države pod svojo oblastjo Filip Makedonski, za njim pa Aleksander Veliki. L. 197 pr. n. š. zavzamejo Grčijo Rimljani. Ob razdelitvi Rimskega imperija preide Grčija v bizantinsko polovico, vse dokler je ne podjarmijo 1 1460 Turki. Izpod Turkov se osvobodi I. 1829 in postane kraljevina. V I. svetovni vojni se bojuje na strani antante, v II. sv. vojni pa se bojuje proti silam osi. Sedaj pa k našemu potovanju! Po prestopu meje smo se po avtocesti peljali mimo Soluna in Kateriniya do Litohorona, ki leži ob vznožju podnožja Olimp. Utaborili smo se v avtokampu Stolos. Litohoron ima 5600 prebivalcev, ki so znani kot dobri mornarji. Kraj se je razvil predvsem zaradi zdravilišča za tuberkulozo in je izhodiščna točka za vzpon na Olimpsko pogorje. Drugi oziroma tretji dan smo se odpravili na turo na Olimp. Pripeljali smo se na višino 1100 m in se nato v dveh urah in pol povzepli do koče A, ki leži na višini 2000 m. Sedaj pa malo več o legendah, ki se tičejo Olimpa. Olimp je bil za antične Grke bivališče bogov. Bogovi so bili VODORAVNO: 1. gnoj iz prsti in organskih odpad- kov, 8. vas med Domžalami in Kamnikom, 14. dohodek od naloženega denarja, 15. hrvaški revolucionar, narodni heroj (Rade), 16. redkejše listnato drevo s cenjenim lesom, 17. pritok Sene pri Parizu, 19. oznaka središča Dolenjske, 20. ime ameriške igralke Turner, 21. neprijeten vonj, 22. največji desni pritok Volge, 23. ime pevke Prodnikove, 24. blago z napako, izvržek, 25. pomembna surovina v pivovarstvu, 26. simbol za niobij, 27. gozdna ptica z močnim kljunom, s katerim tolče po deblu, 28. znamka čeških kamionov, 29. drseča priprava za zapenjanje oblačil, 31. velika kamnita gmota, 33. instrumentalna skladba za urjenje tehnike. 35. mesto v Egiptu, veliko arheološko najdišče, 38. del kmečkega voza, 40. madžarsko mesto, po katerem se imenuje vino tokajec, 42. igralna karta z enim znakom, 43. del ladje, paluba. 44. živilski poklic, 45. ime glasbenika Sossa, 46. glas, zvok, 47. gnetljiva masa, iz katere se speče kruh, 48. mesto v notranji Dalmaciji, 49. simbol za zlato, 50. največji italijanski pesnik (»Božanska komedija«), 51. lepo vedenje, takt, 52. upor, punt, 54. izdelovalec okenskih navoj nic, 56. lojna bula, 57. karfijola. seveda nesmrtni — menda zaradi hrane ambrozije in pijače nektarja. Vrhovni bog je bil Zevs, njegova brata sta skrbela za morje (Pozejdon) in podzemlja (Hoder). Zevsova žena in sestra je bila Hera. Njuna hči Atena je bila boginja znanosti in umetnosti, Afrodita boginja ljubezni, Artemida boginja lova. Apolon je bil bog pesništva, preroštva, svetlobe in sonca, Dioniz bog vina. To so samo glavni bogovi, bila pa je še vrsta drugih. Bogovom so Grki posvetili različne templje, v katerih so služili svečeniki. Najbolj znana templja sta Apolonovo svetišče v Delfih in tempelj v Olimpiji, posvečen Zevsu in Heri. Pa bodi dovolj o bogovih, ki so tako usodno krojili grško zgodovino! Ko smo se vrnili z olimpijskih višav, smo podrli šotore in se odpravili na turistični del potovanja. Vozili smo se proti jugu, proti Larissi. Prav kmalu smo zavili v sotesko Tembi. Stiska se med gorovjem Olimpa na eni in gorovjem Ossa na drugi strani. Je 10 km dolga in zelo ozka. V zgodovini Grčije je igrala pomembno vlogo predvsem v bojih proti Špar-tancem. V soteski smo si tudi ogledali cerkev, posvečeno dekletu, ki so jo zaradi ljubezni oslepili in živo zazidali v neko jamo. V jami je veliko molila ter si iztaknjene oči izpirala z vodo, ki je tam tekla. Kmalu se ji je povrnil vid, in ko so jo rešili, je postala nuna. Kmalu smo prišli do glavnega mesta Tesali je, v Lariso. Mesto ima 72.000 prebivalcev in je pomembno prometno križišče. Leži na desnem bregu reke Peneros. Mesto Larissa se ponaša z dolgo zgodovino, saj je bilo ustanovljeno že davno pred rojstvom Kristusa. Larissa pomeni trdnjava, kakršen je bil tudi njen pomen v an-Do današnjih časov je imelo Delfe. Delfi ležijo na južnih pobočjih pogorja Parnasa, ki se vzdiguje do 2500 m in so ga v antiki imeli za prebivališče muz — zaščitnic umetnosti (Za stare Grke so bili Delfi središče sveta. To in tamkajšnji orakelj sta prinesla slavo Delfom daleč po svetu. Po legendi naj bi v neki votlini sedela Phyta (Pitija) zraven kače Phytona, sina matere Zemlje. Phyta je mrmrala nerazumljive besede, ki so jih svečeniki razlagali. Delfi pa so znani še po dveh znamenitostih. Prva je Apolonovo svetišče, druga pa veliko antično gledališče, kjer so prirejali Phytine igre, kar je bil eden izmed največjih praznikov v antični Grčiji. V muzeju smo lahko videli tudi kipe, ki so krasili Apolonovo svetišče, med njimi tudi Sfingo. Tisto noč smo se utaborili nedaleč od Delfov, od koder smo imeli posebej ponoči prekrasen pogled na mestece Iteo. tiki. mesto zelo razburljivo zgodovino, saj je prehajalo iz roke enega osvajalca v roke drugega. No, mesto Larissa se lahko pohvali tudi z meščanstvom dveh slavnih ljudi: pesniki Pindorja in zdravnika Hipokratesa. Vendar je bila Larissa večini bolj zanimiva zaradi svojih trgovin kot pa zaradi zgodovine. Tri ure so minile kot v hipu zaradi nakupovalne mrzlice. Naslednji dan smo se odpravili nazaj v Lamio. Spotoma smo zavili na polje Termopile. Prevedli bi jih lahko kot »topla vrata«. Danes je ta kraj precej daleč od morja, v antiki pa je bila tu obala in ožina, kjer je 1. 480 pr. n. š. divjala bitka med Špar-tanci in Perzijci. Tu je padel špartan-ski poveljnik Leonidis. Na polju spominja na te dogodke ogromen spomenik s posvetilom iz belega marmorja, na njem pa več kot 10 m visok bronast kip Leonidasa. Ko smo si ga ogledali, smo se odpeljali naprej proti severu. Peljali smo se skozi mesti Karditsa in Trikkala. Karditsa je milejše mesto s 25.000 prebivalci. Je precej pomembno trgovsko mesto. Trikkala je malo večje mesto, saj šteje 35.000 prebivalcev. Prav tako je pomembno trgovsko mesto. Toda mi se tu nismo ustavljali, pač pa smo se peljali naprej do Kalambake in skoznjo do orjaških skalnih balvanov, posejanih z samostani, do Me-teore. Kalambaka je že zelo staro mesto s pestro zgodovino in z lepimi cerkvami. Še bolj zanimiv pa je pogled na ogromne balvane (pečine). Nato smo po narodni avtocesti krenili proti Lamiji in Maliakoškemu zalivu. Lamio smo obšli in se začeli vzpenjati v pokrajino Stereo, ki je zelo hribovita. V tej pokrajini ležijo največji rudniki boksita v Grčiji. Videli smo tudi vodovod, ki iz bližnjega jezera dovaja vodo v Atene, ki so oddaljene več kot 100 km. Kmalu pa smo prišli v glavno turistično točko našega potovanja, Skala je iz konglomerata, železne barve. Narava jih je naredila skozi tisočletja s pomočjo vetra in vode. Začetke graditve samostanov lahko iščemo v letu 1336, ko so ustanovili prvi red. Kmalu so jih začeli zidati na veliko, bilo jih je trinajst. Vsi ti samostani so postali tudi zatočišče v času roparskih pohodov Turkov. V 19. st. so se odcepili od patriarhije v Trikkali. Kmalu nato pa je njihov mir pretrgala cesta, ki je pripeljala nepregledne množice turistov. Zanimivost Meteorov so tudi menihi samotarji, ki po več let preživijo sami z molitvijo in premišljevanjem. Menihe so v preteklosti spravljali v samostane z vrvmi. L. 1920 je patriarh dovolil, da se k samostanom zgradijo stopnice. Kljub civilizaciji, ki je prišla Sončni Sonnblick V soboto, 2. avgusta je Planinsko društvo IMP organiziralo izlet na Son-blick. NAVPIČNO: 1. mesto v ZRN ob izlivu Mozele v Ren, 2. zoperstavitev napadu, 3» sladkovodna riba, spada med kra-povce, 4. vrsta poljščine (rdeča, krmna ali sladkorna...), 5. konica, 6. oznaka središča Dalmacije, 7. najboljši nizozemski šahi st (Jan), 8. majhno pravljično bitje, 9. druga najmočnejša karta pri taroku, 10. žensko ime, 11. različna soglasnika, 12. največji slovenski pisatelj in dramatik, 13. največja vojaška formacija, 18. mesto v severni Franciji (preproge), 21. fond, 22. žrtvenik v cerkvi, 24. kronski vojvoda na Japonskem, 25. jugoslovanski narodni heroj (Djuro), 27. človek, ubit med vojno, 28. slovenska alpska dolina pod Ponča mi in Jalovcem, 30. francoski filmski igralec (Alain), 32. prah iz semen kakavovca, 34. pismeno potrdilo, 36. preprosto obuvalo, ki se natakne, 37. otok ob Sardiniji,. 38. interval osmih tonov v glasbi, 39. francoski pisatelj (Marcel, »Iskanje izgubljenega časa«), 41. slovenski skladatelj (Slavko), 44. veletok v In-dokini, 45. žensko ime, 47. najdaljša reka na Pirenejskem polotoku. 48. spodnji prostori v hiši, 50. poklon, 51. vzklik na bikoborbah, 53 oznaka Tetova, 55. različni črki. (Marko Bokalič) Udeleženci smo se zbrali zjutraj na Titovi cesti in ob 6.30 krenili proti Gorenjski. Mejo smo prestopili na Korenskem sedlu, kjer ni bilo gneče, tako da smo lahko hitro nadaljevali pot proti Beljaku. Tam smo se ustavili v veleblagovnici. Največ je v košaro romal »ta ljubi kofetek«, pa tudi za druge stvari so se našli za naše dinarje precej dragi šilingi. Nato smo nadaljevali pot po dolinah Drave in reke Mol ter prišli do mesteca Heili-genblut. Tam smo krenili po gorski cesti proti izhodiščni točki. Kmalu smo jo dosegli in se napravili za pot, ki nas je čakala. Kar kmalu smo prišli do koče Al ter Pocher. Od tam smo krenili okoli treh popoldne. Po dveh urah hoje pod žgočim soncem smo prišli do jezera Zirmsee, ki leži 2500 metrov visoko. Jezero je zagrajeno z nasipom, na katerem je asfalt. Ko smo se odpočili, smo krenili in po uri hoje prišli do ledenika. Med hoj o po njem smo občudovali globoke ledeniške razpoke. Ko smo prišli v kočo, ki stoji na vrhu Sonnblicka poleg observatorija, smo ugotovili, da je zasedena. Kljub temu se je še našel prostor. Ko smo se nasitili in odžejali, je v jedilnici postalo veselo. Čeprav so nam za ležišča določili jedilnico, smo veselo prepevali do 11. ure, ko smo se pripravili na spanje. Vendar se veselje ni končalo kljub temi in ležečemu položaju. Tako je šele okoli polnoči zavladal mir in s tem tudi smrčanje. Naslednje jutro smo vstali ob 5. uri in po zajtrku ob šestih krenili naprej. Po treh urah smo prišli do koče Al ter Pocher, kjer smo se pridno nastavljali soncu in opazovali gamse. Nato smo hodili še pol ure do mesta, kjer nas je čakal avtobus. Nazaj grede smo se ustavili še v Heiligenblut, kjer so ravno praznovali 50-!etnico gorske reševalne službe. Gledati proslavo je bil pravi užitek, saj je bilo na pretek raznovrstnih noš in uniform. do njih, pa redovi ostajajo še naprej zelo storgi. Nato smo se vrnili še tisti dan v avtokamp Stolos, kjer smo preživeli še eno veselo noč. Naslednji dan smo se odpravili po avtocesti do Soluna. To je s 350.000 prebivalci drugo največje grško mesto. Mesto leži v zalivu Salonika. kjer stoji znamenita trdnjava na griču Khortiatis. Mesto se deli na dva dela, na stari del, ki ga je 1. 1917 skoraj popolnoma uničil požar in na moderni del, ki je nastajal po tem datumu. Začetke mesta gre iskati v letu 316 p.n.š. Ustanovil ga je Kassander in mu dal ime po svoji ženi Thessaloni-ki, ki je bila polsestra Aleksandra Velikega. Nato je mesto prehajalo iz rok enega v roke drugega. V preteklosti ga je obiskalo in živelo tam veliko slavnih mož: Cicero, cesar Avgust, Sv. Pavel. Kljub pustošenjem osvajalcev mu je njegova ugodna lega dajala veliko možnosti, da se je Solun razvil v veliko mesto. Mi smo v njegovih trgovinah zapravili še zadnje drahme. Nato smo se odpeljali proti severu, kjer smo na meji zopet premaknili uro, tokrat nazaj. Bili smo zadovoljni, da smo na izletu lahko videli kar dobršen kos ene najbolj zanimivih držav na svetu. MICKA r n Kaj bi tuhtali in tuhtali sami pri sebi, rajši sodelujte v Glasniku! +A Telefon uredništva: 061-314-562 Nagradni natečaj Fotografi pohitite! | Prve fotografije na naš 1 tečaj za dopustniško fotogd' 1 fijo smo že prejeli — posl" ^ nam jih je Franci Kuhar iz Pf nonije. Toda pričakujemo jfl1 še več. Če nam je v počitniški 6 mesecih uspel dober postit' . tek, ga pošljite v Uredništv" J Glasnika, Likozaijeva Ljubljana in na hrbtno stra* * napišite svoj naslov, da val" I bomo lahko slike vrnili. Fot#" C g rafije so lahko barvne ali 'c<' '• nobele, format 9x13 centi’ P metrov ali večji, tema pr ljubim — kar je pač med d"' , pustom pritegnilo vašo puj zomost. Avtoije treh najbolj' j ših posnetkov bo Odbor \ obveščanje nagradil z bat1'') ni mi negativ filmi, nekaj naj’ I boljših fotografij pa bomo ofr javili v septembrskem Gl"' sniku. Toda pohitite — up0*' tevali bomo lahko le fotogi*'! fije, ki jih bomo dobili do 251 avgusta! Panonija odlična na občinskem strelskem prvenci Dekleta najboljša, fantje pa tretji Igral pa je alpski orkester. Vračali smo se po isti cesti, po kateri smo prejšnji dan prišli. Pred mejo smo se ustavili še v neki slovenski gostilni, kjer smo uživali v dobri postrežbi. Nato smo krenili na mejni prehod Ljubelj, kjer smo hitro opravili. Tako smo se dobre volje odpravili proti domu. V Ljubljano smo prispeli okoli sedme ure, in se otovorjeni z avstrijskimi vrečkami poslovili. MICKA I iSilllF1: Občinska strelska zveza Murska Sobota je k. in 9. maja pripraV'j] na avtomatskem strelišču v Murski Soboti letošnje sindikalno prV f| stvo v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 9 ženskih in 30 ij1. ških ekip iz različnih delovnih organizacij. Tako je nastopilo 1 ) strelk in strelcev. Največ uspeha so imele pri dekletih strelke iz Panonije, v konkurenci pa ekipa Mure. Za Panonijo so streljale Metka Ružič ! žica Turner in JolankaSapač ter zmagale s 490 krogi. Med posameZ cami je bila prva Jožica Turner s 178 krogi. Tudi v moški konkutU 1 se je ekipa Panonije dobro odrezala, saj so si Robert Dravarič, Maf Karo in Jože Kovačič s 531 krogi pristreljali tretje mesto. & Nekateri se odpočijejo šele, ko so spet v službi Ne lenarite med dopustom Gremo na dopust — domov, na morje, kamorkoli, samo stran od vsakdanjega, tudi monotonega dela in kajpak — življenja. V tem času bodo v naših razgovorih Ijenja. Drugače povedano: Ležati, jesti, pa piti, samo to " pravi dopust. Kakšen naj bo način življenja med doP^, stom, smo dostikrat slišali. V mnogih nasvetih so Z4/ smo dostikrat slišali. V mnogih nasvetih so Zflrd 1 teme, kam in kako na dopust, skoraj enako prisotne kot aktivnosti v igri, hoji (deloma pospešeni), v športu (tf1^ j tiste o osebnem dohodku, proizvodne in službene naloge itd.), tudi ura ali dve plavanja na dan ima ugodne 5 j pa so potisnjene vstran tudi že zato, ker se o tem le nekaj- na telo, čeravno se čuti v prvih dneh utrujenost. Tod“ I krat na leto bolj aktivno dogovarjamo, drugače pa vsak pravo mero se krepijo telesne funkcije. Zdravniki^ j svojo dolžnost vrši po volji, ki je včasih močna ali tudi ne. dolgo vedo, da je telo dobro obremeniti, kajti z lenari , ■ -............... . . ... njem telo ne pridobiva moči. Zato tudi marsikdo priae. Zdaj se vživljamo v dopust, za katerega pravimo, da je najbolj primeren v dveh vročih mesecih. Kdor si ga privošči prej ali jeseni, že nekako ni v redu. dopusta bolj utrujen kot pa je nanj šel, potem v. »Sel .................... z><; Za krajši (morda prekratek) čas se znebiti dnevnih delovnih obveznosti je pridobljena pravica, da si naberemo novih delovnih moči. Toda kako dopustujemo? Le redki v svojem dopustu pokrbijo za vse tiste kvalitete, ki jih priporočajo zdravniki in drugi strokovnjaki. Tiste, ki si bodo kljub slanim cenam privoščili morje, bodo v večini obdržali stare navade: malo namakanja, kaj plavanja, sončenje. .. Prevladovalo bo poležavanje zraven sklepa: »Trpeti žeje se tudi ne smel« Kot op ravičilopa trditev, saj sem se pri delu dovolj gibal... No za koga bi ta izgovor držal, toda ne za tiste, ki delajo za stroji ali v pisarni. Njihovo gibanje je tako ozko omejeno, da ga ne moremo šteti za neko —rekreacijo, ki ima učinek telesne in dušene osvežitve. Iti na dopust pomeni spremeniti okolje in tudi telesno aktivnost, za kar je potrebno organizirati pravi ritem živ- ele zdaj se bom odpočil!« m V službi sedeča bitja bi morala na dopustu bolj uPolj]l Ijati noge in s tem tudi poskrbeti, da bodo sedalca spet v i bila polkrožno obliko. Veljati bi moralo: Aktiven bo tudi med dopustom — lev spremenjeni ugodni obliki■1 ■ baši se.? hrano in pijačo v zadimljenih prostorih, pa pll> j Živčnost in kritizerstvo obstoječega stanja. Bodi l0'!i sproščen, vesel zase in za družbo, pusti vsakdanje skrDj Dopust ima torej različne smeri in variante, moramo najboljše. Zato ni prav, če nam je morje et možnost. Namenimo nekaj časa tudi naravi in planin11 3 da nam bo znojenje pri vzpenjanju iz telesa spralo šk0 ,. Ijive usedline in bomo dali organizmu več kisika. Zato . velja nasvet: Morje in gore. Tako se bomo po dop^ spet vračali na delo zadovoljni in pomlajeni. Kdorpa bo tak, ni znal dopusta prav izkoristiti. Pa prijeten dopust! ,d FRAN VODo