Leto LXVi 40 Ljubljana, petek 19. februarja Cena Din i.- ^^i^^n^^^ to praznike. - Ineerati do 80 petit 1^ vrrt 1^ 2^, od 100 do 300 vrst a Din 3,—, večji ineerati petit ▼rata Din 4,—* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. ij.4 ju ►NISTVO IN UPRAVNT8TVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica it. 5 Telefon «t 3122, 3123, 8124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101____ Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. BANOVINSKE DAVŠČINE Banovinski svet je sklenil odpravo banovinskega kuluka in diferencijacijo doklad — Vprašanje trošarine — Kriza vinogradništva in lesne industrije Ljubljana, 19. februarja. Na včerajšnji popoldanski seji je banovinski svet obširno razpravljal o banovinskih davščinah, ki služijo za kritje banovinskega proračuna. Razpravo je otvori! načelnik finančnega oddelka dr. Orel, ki je pojasnil posamezne postavke. V svojem referatu *e poudaril, da so zaradi sedanjih gospodarskih razmer dohodki za okroglo 4.4 milijona manjši od lanskih. Banska uprava »1 je prizadevala, da bi kar najbolj znižala bremena, toda kmetijstvo, šolstvo in socialno skrbstvo zahteva baš sedaj izdatnih podpor. Govornik je nato podrobno raztolmačil posamezne banovinske davščine Obča doklada k državnim neposrednim davkom (neizpremenjena, 35%) bo predvidoma nesla 2 milijona Din manj, ker se je davčna osnova zmanjšala. 10%-na zdravstvena doklada ne pomenja nove obremenitve, ker odpade doklada zdravstvenih okrožij. Druge banovine so z zdravstveno doklado uvedle že z lanskim proračunom. Pobirala se bo le na področju združenih zdravstvenih občin. Med trošarinami je na prvem mestu trošarina na alkoholne tekočine. Trošarina na umetne brezalkoholne pijače se je uvedla na poziv kmetijskega ministrstva. Radi boljšega donosa bo odslej v prvi vrsti zatrošarinje-na ogljikova kislina in šele v drugi vrsti pijače same. ta sicer pri uvozu v območje dravske banovine. Trošarina bo znašala Din 15 za 1 kg ogljikove kisline. Pri sedanjem načinu proizvodnje se napravi iz 1 kg ogljikove kisline 11.25 i sodavice. Za pokalice. šabeso in joguro se porabi 25% manj. Na 1 liter pijače pride trošarine Din 1 in poldruga para Na tako zvane »Spar-klet« steklenice za izdelovanje sodavice je predvidena pavšalna trošarina v letnem iznosu Din 100. Predvidena je tudi obdač-ba tablet >Clwx za peneče umetne pijače. Z lanskim proračunom je bila uvedena trošarina na pneumatiko. V bodoče se bo ta trošarina pobirala kot 100%-ni pribi-tek k banovinski taksi na motorna vozila. S tem bo ustrežena želja avtomobilskih krogov, da se plačevanje te davščine poenostavi. Donos trošarin je predviden s 4JJ milijona Din manj. Nove takse Novi sta taksi: 50%-na doklada k dopolnilni prenosni taksi in taksa na nakladanje in razkladanje. Zadnjo takso je banska uprava hotela uvesti že lani. Finančni minister pa jo je bil črtal. Dočim pa bi bda lani znašala 25 par na 100 kg. se bo v smislu pravilnika k novemu proračunu ta taksa diferencirala po notranji vrednosti blaga in bo znašala 20 do 50 par od vsakih začetih 100 kg tovorninske teže. Podrobnejše predpise o uvrstitvi blaga v posamezne tarifne razrede bo izdal g. ban naknadno. Banski npravi so znani pomisleki gospodarskih krogov proti tej davščini, znižanje proračuna za 8 milijonov pa bi pomenilo še večjo škodo za splosnost. Taksa na živinske potne liste je Lzpremen jena Na živinski potni list za male živali se lahko vpise poljubno število drobnice proti enkratni taksi. Taksa za veliko žival je znižana s Din 6 na Din 3 od glave. Ta toprememba je bila uveljavljena že lani zaradi padca cen. Iz novega proračuna je Izpadel davek na kmetske hiše, ki ga je g. ban že lani ukinil Odprava kuluka V nato sledeči razpravi je mariborski župan dr. Lipold najprvo sprožil vprašanje kuluka ter podal poročilo finančnega odbora ki je prišel do naslednjega sklepa: >Odprava kuluka se naj izvrši ob istočasnem izenačenju sreskih cestnih doklad vsaj v kolikor gre za kritje izdatkov za redno vzdrževanje banovinskih cest (t. s. izdatki i. poglavja proračunov sreegin cest nin odborov). Kuluk se da odpraviti s 15V» cfokladaml na neposredne davke, vprašanje sreskih cestnih doklad pa spraviti na pravičnejšo osnovo s tem, da se za prispevanje h kritju izdatkov za redno vzdrževanje cest določi enotna desetodstotna doklada za vse sreze dravske banovine. Iz naslova odprave kuluka in rednega vzdrževanja cest se naj pobira skupaj 25% nadomestna doklada na državne neposredne davke. Hkratu naj se maksimirajo cestne doklade. ki so obremenjevale sreze dozdaj z dokla-dami do 45%. z 20% dok I ado, ki se ne sme nikjer prekoračiti.« Ban dr. Marusič je izjavil, da je odbor na zadovoljiv način rešil to vprašanje. Odprava kuluka bo naložila sicer LJubljani večje breme, toda LJubljana je dala s tem lep izraz solidarnosti s podeželjem. Je tudi pravično da se cestna bremena enakomerno razdele na vse Banska uprava bo znala ceniti žrtev Ljubljane in bo krila morebitni primanjkljaj, če bi ljubljanska občina ne mogla sama kriti vseh potreb za svoje fceste. G. Ivan Tavčar je v daljšem govoru naglasi!, da bo morala Ljubljana po novi ureditvi doklad plačati sicer 700.000 Din več. toda odločila se je za to iz naslednjih raz- 1. ) Odpraviti hočemo kuluk, ki obremenjuje bas najrevnejše občane. 2. ) Podpreti hočemo hvaležno vredno prizadevanje banovine za poenostavljenje cestnih doklad In vzorno ureditev naših cest. S.) ponovno hočemo pokazati dobro voljo za sodelovanje s podeželjem in poudariti gospodarsko solidarnost z narodom, katerega prestolnico predstavljamo. Tem oesedam g. Tavčarja, sprejetim z burnim aplavzom v sen članov banovinskega sveta, je sledila le še kratka debata, po kateri je bil predlog za odpravo kuluka soglasno sprejet. fessa^S **• Diferenciranje đoklad G. Ivan Tavčar je dokazoval v daljšem govoru, da je nepravična m gospodarsko škodljiva enotna banovinska doklada za vse davčne vrste rn vse obdavčence ne glede na njihovo gospodarsko moč Zahteva! ie. da se banovinska in sploh vse samoupravne doklade diferenciralo Zakonitega zadržka za to ni. saj državna davčna zakonodaja v zadnjem času sama uveljavlja diferencijacije Unificirane doklade so na korist izključno veliki industriji ki predstavlja mnogokrat inozemski kapital. Pri manjših industrijah m pri denarnih zavodih pomenja unifikacija doklad le zneske, ki resno ne pridejo v postev Z diferencijacijo doklad bo pomagano v prvi vrsti najmanjšemu pridobitniku, malemu trgovcu in obrtniku, pa tud na?emu kmetu. Končno predlaga govornik naslednje ba novinske doklade: za zemljarino 28 odst., za zgradanno 32 odst., za pridobmno 28 odst^ za rentmno 100 odst., za družbeni davek 60 odst in za uslužbenski davek 30 odst. Na ta način bi naši kmetje plačali 1.7 milijona, hišm posestniki 0.6, trgovci in obrtniki 1-5. nameščenci pa 02 milijona Din manj doklad. Več doklad bi pa plačali rentniku banke, veleindustrija in denarni zavodi V nadaljnji debati je g. Bonač izjavil, da se ne more strinjati z diferencijacijo doklad. Njegovo podjetje bi sicer imelo koristi od tega, toda zakon o neposrednih davkih je skušal davčna bremena pravilno porazdeliti. Med glavnimi nauki davčne politike je ta, da obdavčenje ne sme iti nikdar preko one meje, ki ogroža gospodarsko eksistenco davkoplačevalca. Kdor nima večjega dohodka iz pridobitnega dela placa progresivno večje davke. Finančno ministrstvo se je že svoječasno postavilo na stališče, da samouprave ne smejo diferencirati doklad. Pri nas posameznik nima dovolj kapitala in zato je potrebno, da pospešujemo ustanavljanje družbe. Diferenciranje doklad pa predstavlja večje obdavčenje družabnih podjetij. . G. Lončar je izjavil mnenje, da bi se morale pobirati samoupravne doklade tudi k dopolnilnemu davku. G. Litrop je predlagal davčne olajšave za Prekmurje. Pri glasovanju je bil predlog g. Tavčarja o diferenciranju doklad sprejet z vsemi proti enemu glasu. Trošarine Proračun ani dohodek trošarin znaša 41,330.000 Din. Zadruga sodavicarjev je prosila, naj se popolnoma ukine trošarina na umetne brezalkoholne pijače. G. Ore-hek je predlagal, naj banovina kar najbolj pospešuje treznostno gibanje in naj zaradi tega ukine trošarine na umetne brezalkoholne pijače, mesto tega pa obremeni na pr. radenska voda. G. Krulej je predlagal, naj se ukine banovinska trošarina na preužitkarsko vino. Poviša pa naj se trošarina na pivo, tako da bi bila enaka z vinom. Je proti ukinitvi trošarine na umetne brezalkoholne pijače, ker se s tem pospešuje proizvajanje naravnih sadnih sokov. Dr Orel je pojasnil, da banovina ne more povišati trošarine na pivo, ker jo je finančno ministrstvo maksimiralo. Za vinogradnike G. dr. Lipold se je toplo zavzel za vinogradnike in predlagal naj se pobira trošarina na vino šele tedaj, ko je vino na pipi. Trošarina naj bi se tudi diferencirala po kakovosti vina Predlaga posebno trošarino na ocetno kislino in na kvas. G. ban je pojasnil, da je banska uprava v tem pogledu že intervenirala v Beogradu, da pa je pobiranje trošarine združeno s pobiranjem državne trošarine in da je samostojno težko izpremeniti G. dr. Koder je pojasnjeval, da je glavni vzrok vinske krize način pobiranja trošarine na vino. Podpira oredlog dr. Lipol-da, kateremu se pridruži tudi g. Janzeko-vič. G. Detela je naglasil da mora banovinski svet podpreti prizadevanje narodnih poslancev, da dosežejo izpremembo zakona o trošarinah. Kartel kvasa G. Rudolf Gotouh je sprožil vprašanje kvasa. Industrija kvase je kartelirana m ima nekak monopol Zaradi cen kvasa se je podražil kruh za 30 par m ta podražitev predstavlja najhujši davek v državi. Id p« gee HMJoftio na korist tovoren kvasa, Prodno je bilo omejeno podelejevanje koncesij, je stati kvas 12 do 13 Din kilogram, čeravno 00 bile takrat surovine mnogo dražje in delavske mezde višje. Tovarne kvasa zaslužijo letno 300 "Tmlijonov. Predlaga, naj se izvoli trifcalnski odbor, ki naj to vprašanje prouči m stavi konkretne predloge, da se ta ncfiocialni davek odpravi. G. ban je pojasnil, da predto^ g. Golo-uha ne spada v kom.peten.co banovrrisk ega sveta, da pa bo pokrenafl to vprašanje na pristojnem mestu. Naposled je bil spre j < naslednoi predlog g. Detele: Banovinski »vet je prišel do prepričanja, da je način pobi ranja trošarine na vino v času splošne gospodarske krize, ko primanjkuje denarja glavni vzrok, da vi nogradniki tako težko prodajo večje 1 eli-cine vina in da &e i tem povečuje kriza v vinogradništvu. Zato prosi bansko opravo, naj posreduje pri vladi za izpremembo dosedanjih predpisov tako, da bi se trosari na pobirala Šele tedaj ko pride vino v konzum. Današnja seja Po otvoritvi današnje dopoldanske seje banovnskega sveta je delovodja dr. Sene-kovič prečita! zapisnik včerajšnje popoldanske seje. Zapisnik je bil odobren. G. ban je glede na vprašanje g. Litropa na včerajšnjem zasedanju o davčnem količniku v Prekmurju izjavil, da ta količnik res ni v sorazmerju s sosednimi kraji in bo g, ban na odločilnem mestu priporočal, da se bo to vprašanje ugodno rešilo. Banov pomočnik dr. Pirkmajer je glede na nadomestno 25% doki ado pojasnil, kaj pomeni ta transakcija v praksi. S sklepom o odpravi kuluka in uvedbi nadomestne cestne doklade je bilo treba uravnovesiti proračun. G. ban je nato otvoril debato o obdačbi mineralne vode. Priglasili so se gg- Ore-hek, Lipold, Tavčar in Kurent. Po razpravi se je ugotovilo, da bi bil finančni efekt te obdačbe minimalen, zaradi tega ne kaze uvesti trošarine na mineralne vode. Trošarina na bencin in električni tok Višji finančni sekretar Božič je nato pre-čial določbe pravilnika o trošarini na bencin ln nato o trošarini na električno energijo. Glede trošarine na električno energijo je g. Bonač izvajal: V sedanji gospodarski krizi bi morali zlasti mi v dravski banovini stremeti za tem, da odpravimo vse tiste davščine, ki neposredno obremenjujejo in podražujejo produkcijo. Z našimi produkti, z našim lesom in našimi industrijskimi izdelki moramo ml v druge dele države ali pa v tujino. Povsod so cene znatno znižane in je konkurenca najostrejša- Će naj izhajamo s cenami, ki so dosegljive, ne smemo sami povečati produkcijskih stroškov. Zato sem slejkoprej mnenja, da je trošarina na elektriko in na premog kvarna in da povzroča naši industriji znatno večjo škodo nego morda dona-ša koristi banovinski blagajni. V načelu je torej nasprotovati vsaki obdačbi pogonskih sredstev. Taka obdačba pa je se občutnejša, ako se uvede le v posameznih delih države, ker povzroča neenakost produkcijskih pogojev v primeri z ostalimi deli države. V novem proračunu nikakor niso ukinjene te davščine, temveč je trošarina na električni tok še povišana in to na ta način, da se po novem trošarinskem pravilniku ukinejo vsi popusti, katere je uživala doslej industrija in obrt. Leta 1931 se je določila trošarina z 2 % za luč, 1 % za pogon in 0.5 % za kemično industrijo ter je bil dovoljen za luč in pogon 50% popust, za industrijo pa 75% popust. Za leto 1932. se je pa trošarina povišala in popusti so se zmanjšali, in sicer znaša trošarina 5 % za luč, 2.25 % za pogon (25 odst. popust) ter 1.5 % za kemično industrijo (50 % popusta). Letos so pa po pravilniku vsi ti popusti ukinjeni. Neutemeljeno se mi zdi, naj se plača za strujo, ki se uporablja v pogonske namene v metalurgični ali elektrokemični industriji, trošarino v isti izmeri kakor za razsvetljavo. Ce naj se že obdrže te davščine, čeprav kot rečeno nikakor niso priporočljive, prosim nujno, naj ostanejo vsaj v veljavi dosedanje olajšave za obratni tok. Tej moji želji bi se tem lažje ustreglo, ker je določeno v proračunu za to trošarino isto vsota, kakor lani, to je 1,500.000 Din, ko je bila ta trošarina diferencirana glede na luč, pogonsko silo in kemično uporabo. Tej prošnji g. Bonaca se je v celoti pridružil tudi g. Zadravec v svoji izjavi, v kateri je tudi podrobno prikazal nesorazmernost obremenitve obratov in industrije z električnim pogonom v primeri z obrati s parnim pogonom. Nesorazmernost gre seveda v škodo električnih pogonov. Po pojasnilih g. bana banska upra-osvojua pr-Mog dr. Liroida, da ae do- voli popust, če znašajo stroški pri električnem pogonu več kot 70 para za kw. Plesne takse Nato je bilo v razpravi postavk o trošarini na premog in o taksah na plesne prireditve, ki jih plačajo le kraji z nad 5000 prebivalci. G. Božič čita nato postavke o davščinah na lovske karte in takse na zakupnino lovišč ta ribolovov, ki znašajo skupno 1 milijon Din napram 1,300.000 Din v dosedanjem proračunu. Kriza lesne industrije O taksi na sečnjo gozdov, ki je bila znižana od 500.000 Din v dosedanjem proračunu na 350.000 Din, je g. Rus naglasil, da posega ta taksa globoko v našo lesno trgovino in lesno industrijo. Industrija mehkega lesa je v Sloveniji tako rekoč v razsulu. Zaradi sovjetske konkurence bo morala lesna Industrija v dravski banovini preboleti še dolgo krizo Zaradi tega se ji ne smejo nalagati nove davščine, temveč je treba znižati v postev prihajajoče cestne doklade in železniške tarife. Bančne obresti za dolgoročna posojila težko tlačijo našo lesno industrijo in tudi v tem pogledu bo treba nekaj ukreniti, kajti lesna industrija živi že dve leti od rezerv, ki so pa zdaj izčrpane. Zato predlaga črtanje takse na sečnjo gozdov in takse za nakladanje in razkladanje. G. Mravljak se priključuje izvajanjem predgovornika ter opozarja na nad vse kritični položaj naše lesne trgovine ki industrije. Cene lesu so padle za preko 50% ki v isti meri tudi izvoz. Prebivalstvo dravske, mežiške in mislinjske doline, ki se je preživljalo skoro izključno iz gozdnega gospodarstva, je danes v obupnem položaju. Kmet danes ne dobi za les ničesar. Les na žagi se plačuje po 120, največ po 125 Din za kub. meter. Stn ški do žage pa znašajo za kub. meter na 110 Din. Zato smatram za nujno potrebno, da se to stanje tudiv ban oviri;-k ern proračunu u važu je. Tako bo davščina za nakladanje in »skladanje na železnici praktično težko odjeknila v naši lesni trgovini. Zato pro- sim kr. bansko upravo, da v interesu našega kmeta ne otežuje neugodnega položaja našega kmeta z novimi davščinami. Ce se davščina na nakladanje in razkladanje že uvede, tedaj naj se brezpogojno uvrsti lesna trgovina v prvo skupino s 5 parami na 100 kg. Dalje apelira, naj banska uprava stremi za revizijo orevisokih prevoznih tarif. Tudi naj plačujejo lesna, trg-ovskA in industrijska podjetja Izredni prispevek za uporabo cest le za prekomerno uporabo, L j., preko 52 ton. G. Detela pravi, da naj to davščino, če se že uvede, plača kupec ne pa prodajalec. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer se zahvali g. Rusu za jasno sliko o stanju naše lesne industrije. Banska uprava je že lani izvedla korekturo tega davka ter je določila minimum, od katerega naj se davek pobira, na 10.000 Din. Ta davek se pobira samo na večje sečnje. Pobiranje te davščine pa je pravilno in primerno, kajti kdor izkoristi konjunkturo in proda gozd, ta se odtegne bodočim davščinam za dolgo dobo let in ni primerno, da ae ga ne bi obdavčilo v trenutku, ko ies proda Lesna kri« ni v nobeni zvezi s to davščino. Kdor ima veliko zalogo lesa, itak ne pride v postev. Kar je lesna Jcriaa. M malo soka in torej rudi mak) plača. Dozdaj je bilo te davščine pobrano komaj 367.000 Din m za nas m nikakor me roda jen finančni efekt, temveč princip. Ta davek je pravičen. V Ko krški dolini so z izvorom lesa n. pr. zaslužili milijone in mi Id Jone, toda uničil: so nam naše ceste. Zato je treba dati nadomestila, kajti kako pridejo zanamci do tega, da popravljajo to, od česar se je nekdo drugi davno pred njimi okoristil. O tem se mnogo preveč govori, mnogo več kot znaša notranja vrednost tega davka. Ta davščina ni nikakšna obremenitev lesne trgovine, kaj tri na nr* ne znaša niti 1 Din. Kar se pa tiče takse za nakladanje in razkladanje, pride les itak v najnižjo kategorijo obremenitve. Seja ob 12. še trnja. Painleve na delu Malo upanja na uspeh njegove misije, ker sta Laval in Tardieu odklonila sodelovanje Pariz, 19. februarja. V raavoju vladne krize še vedno ni prašio do razčiščen j a položaja Včeraj popd'.dne je predsednik republike poveril mandat za sestavo vlade Paurievetfu, ki pa si je rzjprosil rok za premislek. V teku popoldneva je Psrinlcve konfori ral z nožnimi poli trk i ter je ob 23. sporočil predsedniku republike, da sprejme maodat. O polnoči so bili iagfledi za vlado široke koalicije, ki bi obsegala vse skupine od radikalov pa do Maginotove skupine, se precej ugodni. 2e ob 1-30 zjutraj pa je ta kombinacija propadla, ker je Tardieu stavil zahteve, ki jih Painleve na mogel i zapolniti. Tardieu je nato umaknil svoj pretanek za sodelovanje v vladi. Laval in * rvsa kolonijalni minister Renauid sta se izjavila solidarna s Tardi ©ujem. Vso noč so se nadaljevala poganja med Pa m leve jem ter omenjeno trojico, V zunanjem mfnististvu 90 se vršile neprestane konference, k' eo et zavlekle vee do jutra. Tardieu, Laval, Renauid eo zahtevati da obirže svoje dosedanje resore, to j« vojno, zunanje zaideve in kolorrije, d očim naj bi notraojc njim sfcrstvo prevzel pristaš dosedanje desničarske vlade. Na to zahtevo pa Painleve ni mogel pristati, ter bi radikalni eociaAieri nc pristadi na tako razdelitev reeorov, ki bi prepuščala vse važnejše resore desničarskim skorpiriem. P-araJcve je zarada tega trn zashteve odklon H, doČim eo Laval, Tard«w in Painleve odkloniti sodelovanje v vlardL Painleve je nato ob 5. zjutraj prekinili pogajanja in jiih bo nadaljeval v teku dopo dneva. On še vedno upa, da se mu bo posrečilo scetavitd vlado. Izgledi na uspeh pa so po splošni sodbi zelo mafld. Izrecno levičar ka viada bi pad i a že pri prvem glasovanja. Izraizito poslovna vlada pa bi prav tako naletela na oopor desnice. Desničarske ^-la-de pa lev^čarbko usmerjena PaiHeve ne more sestaviti. Tako mu po splošni sodbi ne bo preostalo nič drugega kakor, da bo v teku današnijega dne vrnil mandat. Bržkone bo predsednik nato poveril mandat La-Tltfll ali pa Tardieu h:. Znižana vožnja za železničarje pri Dubrovrriski provitbi Beograd, 18. februarja AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic se obojestransko irpremeni reciprociteta z Dubrovniško paroplovbo d. d. v Dubrovniku za privatna potovanja aktivnih nameščencev in članov njihovih, rodbin, in sicer takole! 1_ Za aktivne nameščence državnih železnic znižana vožnja na potniških parni-km omenjene paroplovbe a 75% popustom normalne tarife, ~o je Četrtinska cena, na podlagi njihovih legitimacij. 2. Za člane rodbin aktivnih nameščencev državnih železnic znižana vožnja na pot-niakib parnikm omenjene plovbe s 50% popustom normalne tarife, to je polovična vožnja, na podlagi njihovih legitimacij. 3. Za aktivne nameščence omenjene paroplovbe in Člane njihovih rodbin znižana vožnja na progah železnic v državni eksploataciji na vseh mesanin. potniških in brzih Wakih v odgovarjajočem razredu 8 50% popustom normalne tarife, to je polovična cena, na podlagi njinovib legitimacij 8 fotografijo, ki jih dobe od omenjene paroplovbe, direkcija državnih železnic pa jih potrdi. Vozni listki po m&nni ceni na podlagi tega odloka in z legitimacijami se kupijo na postajah ali pa pri blagajni agencij. Nov polet v stratosfero Augsburp, 18. februarja, č. Sem je prispel inž. dr. Kipfer. ki je s prof. Piccardom poletel v stratosfero, da se pripravi na drug tak polet. V stratosfero bo poletel s Napredovanje profesorjev Beograd, 18. febr. p. v višjo skupino so napredovali srednješolski profesorji dr. Janez Kociper, Karlo Prijatelj m Ludvik Va-0xj v Mariboru; dr. Peter Sorli v Ljubljani; f"ran Mravljak v Celju; Eroeat Tomcc, Mihajlo Kambič, dr. Joža Lavrenčič, dr. Gregor žerjav, Fran Voglar, Ivan Alvec. Anton Anzič, v Ljubljani; Fran Osterc v Mariboru; Ivan Bajželj, VTkto Zaletel, Marijo Leben, dr. Josip Dc, Ivanka Klemene in Ljudmila dliber v Ljubljani Visoka kazen za tihotapstvo Beograd, 18. febr. AA. Finančni minister je kaznoval z globo 156.000 Din denarne kazni Mihajla Urnauerja, ki so ga zalotili pri tihotapljenju dinarskih bankovcev. AH si ?e obnovil članarino Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2272.33 — 2283.69, Berlin 1331.68 — 1342.4S, Bruselj 783.19 do 787.13, Curih 1096.15 — 1101.65, London 193.37 — 194.97, New York ček 5590 23 do 5618.49, Pariz 221.33 — 222.45, Praga 166.32 — 167.18, Trst 291 65 — 294.05. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.05. Pariz 20.19, London 17.65. New York 612, Bruselj 71.46. Milan 26.675. Madrid 19.75. Amsterdam 207.30. Bertm 121.70, So*rja 3.71. Ptraga 16-176. Varšava 57.45, Bakaredta o.OS. Stran 2 >SLO VENSKI NAHOD«, dne 19. februarja 1932 8*ev 40 Gospodarske krize f in poti iz njih Zelo dobro obiskano predavanje ravnatelja veleseima dr. M« Dolarja Ljubljana, 19. februarja. Ne toliko zaradi gospodarskih kriz, seveda, temveč predvsem zaradi tistih to-iažljivih »poti rz njih*, je snoči ravnatelj veleseima z* dr. Milan Dular privabil toliko poslušalcev iz najrazličnejših krogov k svojemu predavanju, ki ga je hnel v okrilju trgovskega društva »Merkur«, da »e bila prostorna vrtna dvorana »Zvezde* natlačena do zadnjega prostorčka. »Mer-kurjevi« družabni večeri, kjer nastopajo kot predavatelji naše najpomembnejše osebnosti, sicer že vživajo upravičen sloves, da so naj resnejši javni forum za razpravljanje vseh aktualnih vprašanj z narodnogospodarskega stališča, vendar le bila pa snoči slika večera v marsičem drugačna, kakor navadno. Skoraj bi namreč dejali, da so bili člani ■ Merkurja« v manjšini, ker so hoteli slišati izvajanja ravnatelja g. dr. Dularja kot svetovno poučenega strokovnjaka, ki slovi zaradi svojih originalnih idej. razen trgovcev tud: vsi ostali krogi, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja. Kakor vedno, se je tudi to pot udeležilo predavanja več zastopnikov obrtnega stanu pod vodstvom 'kvidatorja Zveze obrtnih zadrug g. Filipa Prlstoua. tudi ZTOI je bila seveda zastopana po tajniku g. dr. Plesn in g. dr. Kocetu, prišei je tudi nekdanji gen. tajnik g. dr. Viktor Murnik, Zvezo trg. gremijev je zastopal predsednik g. J. I. Kavčič, Društvo trg. potnikov predsednik g. Krek. razen njih je bila zastopana tudi Zveza industr'jcev pr; tajniku g. ing. Šukljetu, posebno mnogo smo opazili uradništva denarnin zavodov, dosti je bilo tudi advokatov, nekaj vseuči-Iiških profesorjev, vej zastopn'kov niske kolonije. Društvo hišnih posestnikov je poslalo predsednika g. Freliha. Pjkon nsvi za\od d;rektorja ?. Jr. Sagraditi:« Kmetijsko družbo je zastopa! ravnatelj g. htg Lah. podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva predsednik g. nadzorni ^trekelj z večimi odborniki, za Jngosl.-če škoslov. ligo je prišel predsednik g. dr. Egon Stare, Društvo za proučevanje angleškega jezika in Panevropsko unijo je zastopal prvi tajnik g. dr. Ferdinand Ma-jaron in mnogo drugih uglednih osebnosti, ki gledajo daleč čez meje po svetu. Da je bil navzoč tudi ves velesejem s predsednikom banovinskim svetnikom g. Bonacem in upravnimi svetniki na čelu, pač ni treba niti omenjati. Kakor vedno je otvorH večer predsednik »Merkurja« g. dr. Fran VVindischer ter predstavil predavatelja, ki so ga poslušalci pozdravili s simpatičnim aplavzom. Ker jutri objavimo daljši izvleček iz vsestransko zanimivega predavanja, polnega novih ugotovitev in bistrovidih predlogov ter na naši gospodarski solidnosti temelječega zaupanja v bodočnost in mladostno krepkega optimizma, a tudi objektivne kritike razmer, zato za danes le konstatiramo, da so prav vsi poslušalci sprejeli razpravo g. dr. Dularja z najodkrito-srčnejšo in tudi resno pohvalo. Njegovi dokazi so bili skozi in skozi logični in na njih utemeljeni predlogi zato tudi tako prepričljivi, da si upamo trditi, da je predavatelj dosedaj še vedno z dvomi v bodočnost zročim utrdil vero v moč našega naroda in zbudil zaupanje v optimistične principe reševanja gospodarske krize. Taka tehtna predavanja so torej že sama na sebi močni faktorji za omiljenje krize in za take so jih smatrali tudi poslušalcu ki so d reda vani e večkrat prekinili s pritrjevanjem, po predavanju pa z vseh strani predavatelju čestitali. Posebej se je govorniku zahvalil še predsednik g. dr. Wmdisćher kot »možu velike živahnosti na trgovskem polju,« ki Z2 ne razjeda bolni pesimizem. Potrpež-i'ivost v našem, v vseh nesrečah prekaljenem narodu je tista zadnja rezerva, ki oremaga tudi današnje hude čase. Nesreča se preveč povdarja — naša volja naj bo pa energična, da pridemo iz zadušnih sotesk preteče resignacije zopet na jasne ravnine zaupanja v bodočnost! do imalo ve ve _ _ <*•• Nekateri veletržci za nameščence Prav predvčerajšnji Cdanek v vašem e*3ij. Listu pod naslovom >Naši trgovci za reveže* mi je dal povod, da pozvonim še na drugo plat, ki prav v teh dneh tako prijetno don" od samih dobrot in aocijalnega čuta Novi obrtu: zakon, ki stopi v veljavo a dnem 9 marca 1932, prinaša tudi starejšem trgovskim nameščencem malo izboljšanje v pot»led*a odpovedi, dopustov in odpravnin. Te drobtinice, a i se dajo v praksi itak še precej zdrobiti in zmanjšati, so nekatere nase socijalno čuteče veletržce tako osupnile, da so se pod okriljem Gremija trgovcev zbrali na posvetovanje prav na tisti dan. to je ▼ petek, dne 13. t. m , ko je sklical Pomočniški zbor gremija trgovcev v sporazumu z Gremijem trgovcev v dvorani Delavske zbornice shod, da se zakon o pokojninskem zavarovanju obvezno raztegne tn-ctf na trgovske sotrudnlke Na tem saoftu je zastopnik Gremija trgovcev trgovskim sotruoniKom tako lepo govori!, da so mu navzovi priredili prav navdušen aplavz. Seveda če bi navzoči vedeli, kakšno l;u-heznjivo presencčenje jih že v nekaj dneh čaka. bi prav gotovo ne verjeli izrazom simpaitšj, ti so bik? žal le napisane na vedno potrpežljivem papirju, že v soboto 13. t. m. so gg. šefi dobivali okrožnice — rezultat petkovega sestanka. Vsebina teh je bila točno objavljena v ponedeljkovi štev >S«lov. Naroda«: na prvi strani v poročilu iz seje banskega sveta. Takoj v ponedorjek se je začelo šuAlja-nje med nameščenci o neki formalni in za nekatere žal tndi faktični odpovedi. V resnici pa so nameščenci nesaterib gg. veletriccv deloma že v ponedeljek popoldne in doloma v torek prejeli v podpis izjave, k: glase: >Gospod X. Y. LJubljana — V skladu z določbami sotru dn iškega zakona z dne 16. januarja 1910. ki je gJede prenehanja službenega ra>zmerja v veljavi. Vam odpovedujem mesto (sotrudnika, blagajnika itd.) z dnem 17. februarja 1&32 za konec marca 1932. Ob enem Vas z 17. februarjem 1932 na novo nastavljam kot (sotrudnika itd.) po določbi § 32,3 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931. Odpovedni rok v smislu določbe tega § določam na (5 tednov, ki se prične prvega odnosno 16. vsakega meseca rn sonca po preteku šestih tednov od dneva odpovedi. Kaj so dotični gg. veletržci s tem hote li doseca, dobro vedo, kaj so pa faktično dosegli, jim pa momentalno &e ni jasno. Hoteli so obiti S S 329, 332 ta 333 obrtnega zakona, ki še ni stopil v veljavo ki postavita svoje 10, 20. 30 ta več let o«hi*bene nameščence v stalež začetnikov brez vsakih pravic, ki so el ji« v slabih ta v dobrih easib v korist podjetju prav gotovo pridobili, ker bi sicer ie sdavnaj btti med brezposelnimi tovariši. Dotični gospodje veletrfo! se poleg vsega menda ne zavedajo, da je ravno nameščenec najboljši konzument, na katerega računati Sicer bo pa zadnjo besedo izpregovori-la državna oblast, kot varoval &a izdanih zakonov ta zašoitnica zatiranih. Pa tudi strokovne organizacije ne bodo držale križem rok. Javnost pa prosim, da sama presodi početje teh gg. veletržcev. Trgovski nameščenec. Sezonski delavci Pri javni borzi dela v Ljubljani prosi podpore več sezonskih delavcev, ki jih pa borza izključuje od podpore, kar velja tudi za nekatere druge delavce. Vprašam mero-dajne činitelje, kaj misHjo o sezonskih delavcih? AH morda mislijo, da so bogataši in tako dobro preskrbljeni, da jih lahko meni nič tebi nič vržejo na cesto? Mar niso sezonski delavci ravno tako potrebni podpore, kakor vsi drugi ali pa še bolj? Kam naj se obrne delavec zdaj. ko dela sploh ne more dobiti, ker ni sezone? Ali naj prosjači po hišah, ko so pa vse hiše že itak polne starih in onemoglih revežev, ki so drugače sploh ne morejo preživljati? Kaj bi bilo. če bi začeli še sezonski delavci beračiti po hišah. Mnogim pa res ne kaže drugače, saj na borzi dela ne dobe nobene podpore. Sezonskim delavcem, kd delajo največ pol leta v letu, pač ni mogoče prihraniti toliko denarja, da bi se lahko preživljali v drugi polovici leta. Zato naj bi sezonske delavce enako podpirali, kakor vse druge, da bi se vsaj lahko za silo preživljali. Ne vem. zakaj baš sezonski delavci ne dobe podpore. Saj plačujejo davke kakor drugi in menda so tudi ljudje, kakor vsi drugi. Res je med njimi nekaj bolje situiranih, toda večina se preživlja iz rok v usta in nima nobenih prihrankov. Borza dela pa pravi, da sezonski delavci nimajo pravice do podpore. To stališče je fereb3 na vsak način revidirati, ker je beda prizadetih tako velika, da jih žene v obup. Sezonski deiavec. Jutri film mladostnega študentovskega veselja, film lepih deklet, ljubezni in petja o o o Novo! Prvič v govorečem filmu elegantni Werner Fiitterer LUCIE ENGLISCH TRUDE BERLINER PRIDE! JUTRI! KINO IDEAL Človek se z lastno sramoto najprej sprijazni, ne more je pa odpustiti jemu bližnjemu. Nadučitelj Janko Leban | {Be teini Novo mesto, 19. februarja. Snoči ob pol 6. j© nenadoma umrl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji znani naš mladinski pisatelj« pesnik in skladate.] g. Janko Leban, nadučitelj v pokoju. Pokojni ie bit rojen 21. aprila 1755 v Kanalu. Kanalska dolina ima mnogo mož, ki so se proslavili kot kulturni delavci in med te moramo šteti tudi Lebana. Bil je najmlajši sin vzglednega kanalskega učitelja Valentina Lebana. Mati trm je bila sestra grajščaka viteza Franca Malniča pd. Fiegarja, k: je nad 50 let županova* v Kanalu. 2e v zgodnji mladosti je odlikovala dečka izredna nadarjenost. Prvi glasben? pouk je dobival pri bratu Avgustu v VVerdenbergovem zavodu, kamor se ie hodil učit klavirja. Že kot dijak je bil orga-nist v Gorici. Leta 1870 je Leban priobčil svojo prvo pesem »Tožba ptice« in s tem nastopil literarno pot. Kot tretješolec je I. 1S71 izdal knjižico »Pesmi in povesti na poskuš-njo«. Knjiga 16 letnega dečka je vzbudila v javnosti precej pozornosti in to ga je vzbudilo k nadalinemu literarnemu udej-stvovanju. Leta 1877 je maturiral in že takrat ie sodeloval skoraj pri vseh slovenskih društvih, pisal je povesti, pesmi in poučne rarprave. Splošno znane so njegove »Iskrice«,, pesmi in povesti za mladino v treh zvez kih. Izda! ie še več drugrh mladinskih knjig, poučno delo »Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoJK »Človek v pogledu na njegovo telo in dušo«, vzgojno knjižico »Otrok«, v slovenski in nemški knjigi nam je opisal in odkril življenje junaka domačina Andreja barona Cehovina. Leban je bil pa znan tudi kot spreten prevajalec. Prevede! je mnu^o del iz hrvatskega, nemškega in italijauskesa jezika, tako poljudnih kakor znanstvenih. Kot glasbenik je priobčeva! svoje skladbe v prilogah »Vrtca«, >Glasbeue Zore« in v »Novih Akordih«. Znana je njegova »Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor« in »Domači glasi«. Po maturi je Leban služboval v Komna pri Nabrežini. pozneje je brl šolski upravitelj v Lokvah pri Divači, v Avber-ju v sežanskem okraju in v Begunjah pri Cerknici, od koder je bil 1. 1S96 premeščen v Trebelno pri Mokronogu, iz Trebelnega pa na Bukovico nad Skofjo Loko. Tu je bil L 1°11 po 34 letih službe vpokojen. Po smrti žene L 1°?1 se je potrt, zapuščen in osamljen preselil v Kandijo, kjer je dobil zavetje v bo!nici usmilienih bratov. Kot navdušen narodnjik je moral pol AtuUijo monog pretrpeti. Leta 1916 ga je rade'a kap na možgane, ohromeli sta mu desna roka in noga. Zadnja leta je starček preživel v miru v Kandiji, kjer je bil zaprt v svojo sobico, rad je prebiral znanstvene raanprave in čital liste. Zadnja leta je bil nekoliko holehen. toda nihče ni sluti!, da £a bo smrt tako naglo pobrala. Pokojni je bil znan CNekdo<. Svetovno znani dramatik in pisatelj tudi to pot na originalen in duhovit način razpleta dejanje in v ki ene kot naslovno vlogo nekoga, ki sploh ne eksistira in je samo plod rafinirane domišljije duhovitega pustolovca. Glavno moško vlogo, katero je kreiral v Berlinu v Rein-chardovem gledališču Bassermarm, igra pri nas g. Levar. Glavno žensko vlogo pa igra ga. Nablocka. Režijo vodi prof. Sest. Predstava se vrši izven abonmaja in opozarjamo na njo vse prijatelje našega gledališča. Nedelja v ljubljanski drami. V* nedeljo popoldne ob 15. vprizori naša drama izvrstno detektivsko komedijo Arsene Lupin v režiji g. Skrbinška. Zvečer ob 20. pa bo prva repriza Shawove drame »Zdravnik na razpotju; v režiji g. Debev-ca. Zasedba obeh del ista. kakor pri pre-znijerah. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. OPERA Začetek ob 20 Petek, 19.: Simfonični koncert opernega orkestra v Unlonski dvorani. Sobota, 20.: Trije mušketirji. Red D. Nedelja, 21 ob 15.: Viktorija m njen hu-zar Izven. Znižane cene; ob 20.: Sevlijaki brivec. Izven. Znižane cene. Sprememba opernega repertoarja. Jutri zvečer je bila določena predstava >Luize«. Ker pa je ga. Gjungjenac močno prehlajena, ne more pet« tako težke in velike vloge. Mesto >Luize« se poje za red D. torej za isti abonma, opereta »Trije mušketirji.« »Seviljski brivec«. Letošnja vprizo-ritev najboljše komične opere svetovnega repertoarja »Sevlljski brivec« se bo bistveno razlikovala od prejšnjih naših vprlzo-ritev. Delo je namreč na novo inscenirano in sicer tako, da je oder razdeljen na dva odnosno na tri dele. Desni del odra je javen trg. na katerem se od i era začetek opere. Levi del pa kaže notranjost hiše in sicer pritličje ter prvo nadstropje. Glavno naslovno vlogo poje barttonist g. Primožič. Vlogo Rozine poje ga. Oberwa1derjeva, ki bo pela tudi vložko in sicer Mozartovo koncertno arijo »Povsod pomlad se smeje« s klavirskim spremljevanjem in obligatnim violinskim solom, ki ga igra koncertni mojster opernega orkestra g. T ros t Ivan. Zasedba je izvrstna m prepričan; smo. da bo imela opera tudi letos velik uspeh. Na-študiral je delo ravnatelj Polič. Veljajo znižane ooerne cene »Viktorija tn njen traz&r«. Abrahamova opereta, ki je bila tako toplo sprejeta v našem repertoarju, se ponovi v nedeljo 21. L m. popoldne ob 15. v naši operi. Glavne vloge pojejo* ga. Poličeva. Je-romova in Španova, ter gg. Gostič. Janko. Zupan, Peček in Povhe. Opereto dirigira kapelnik ftvara. režija je Po vb eto va. Veljajo anltane operne cene. i KOLEDAR Danes: Petek 13. feburarja, katol.čanf Konrad, Bratom.], pravoslavni t> fobru arja, DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V preiskavi. Kino Dvor: rv.ki*-ta današnje d<. Kino Ideal: Slu prerije. ZKD: »Arijana« ob 14.30 v kinu Muttei II. simfonični koncert opernega orkestra ob 20 v Umom i. Javno zborovanje trgovskih in privatnih nameščencev ob 20. v Dnlavski zbornic:. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec. Kon^rt\sn: trt U» Ustar, Sv Peitra cesta 78, Hočevar, Ljubljana VI!.. Celovsaa cesta 3 4. Spomenik nadškofu Sedefu SLOVENCI! Dne 28. novembra 1931 je umrl v Gorici nadškof dr. Frančišek Borgija Sedej. Ko je leta 1906. postal slovenski metropolit, je s sebi svojsko odločnostjo pred duhovščino in verniki izjavil: >Mec nosim!^ — Zaman so takrat ugibali, kara naj bi merile te njegove besede . .. Prišla in minila je svetovna vojna. Prišle so mirovne pogodbe. Nad njegove vernike ie planil val krivic. Gazile so se prirodne pravice slovenskega naroda. Krivično nasilje je seglo v cerkov in hotelo zatreti slovensko besedo i^elo tam. Tedai je metropolit Sedej dokazal, da za brambo pravice res nosi meč, ki .^e vse dotlej miroljubno počival. Zato BO je vsa krivična jeza obrnila vanj kot voditelja. Stal je sam. Tlačeni narod mu ni mogel dati opore, mi smo gledali na to velikansko borbo tako, kakor da se nas ne tiče. Toda nadškof Sedej n; klonil. Stal je kot hrast. Na njegovi palači so kričali madeži in napisi »Smrt Sede-ju!«. Metropolit Sedej ni trepetal. Rasel je v heroja, boritelja za naravne in božje pravice slovenskega ljudstva, dokler ni dorasel vrha vse tragike in je posekan padel. Slovenci! Metropolit Sedei zasluži, da se mu slovenski narod oddolži vsaj s skromnim spomenikom. Danes ga že gledamo odmaknjenega svetu kot poduhov-ljeni simt ^1 narodnega trpljenja in herojskega odpora. S te n spomenikom hočemo združiti tudi imena in spomin vseh tistih, ki so z metropolitom Sedeiem vred dali za svoj zasužnjeni narod življenje, ki so zanj trpeli in trpe. Ta moment nam bodi vsem opomin, zgled in živa vest. V Ljubljani, dne 10. februarja 1932. Akcijski odbor. Prispevke je pošiljati > Slovenski Matici« v Ljubljani, Kongresni trg, čekovni račun St. 11.672. Knez Igor z g. Pugl jem G. M. Puueij se je vmfl te Partza a pevđkiAi študijev m je nastopil snoči v naslovni partiji »Kneza Igorja«. Nič mu t>* očitam, «aj je storil pošteno vse, kar zna m zenore. Zelo je marljiv, ambicijozeii isj rrKirrkalen. Ali urt?ovaff-j;i«i. da ee mladec« pevca izpostavlja v nartovni partiji, ki zahteva celega umetn fca v apevu, — fjlaeovTn prabojnosti in igri. Tak umetnik g. Puj H seveda ni in zato nikalkor ne f?re. da motajo o»bsarventje C gledati začetnika namesto g. Primožiča, ki v itak ne baš močni operi podaja «vojc najboljše, a vzlac temu opere ne more polno trveljaviti. Labreto je patč šibko in vt>a fakture zastarela. G. Pu-gtjlj se »i tgralec in glasovno je šibak, krhek. V osrtalen empatičiri debitant je prejel šopek, ki ga >zpodibuja k vTrtraj-nos*i. Kot solistka plesalka ee je prarv lepo uveljavila ga. Si+va .1 a p e 1 j - Ad«movn-čeva. Predstava je bik v celem dokaj modla. Morda je teg-a kriva tudi publlika, ki je na C ćodovito bre^teroperamentnđ. Nekatere predstave morajo zmraovati spričo avoiega ledenega abč'iisfva. Brez kolofonrioa — aplavza — mora otrpndti celo najbolj napet !ok. Zelo nerodno tudi, da nri na razpolago operne vsebine. Zato vecma gledalcev dejanja čisto nic nc razume. ZaložVba bi morala vendar imeti shranjen tiskarski stavek, da zmerom Lallvo natisne por sto gledaliških hstov ali vsaj vsebino na zadnji strani plakata. Neverjetno smo v praktičnosti še nespretni. OdHčni eo bili tudi anoči ga. Thierrv Kavčnikova, Kogojeva, Janko, Zupan tn Kov a C Fr. G. — Hockej na ledu. Ilirija-KAC (Celovec). V nedeljo se bo v Ljubljani vršila prva tekma v hockeju na ledu. Ilirija je povabila celovški klub KAC, ki ie za Potz-leinsdorfora drugo najboljše moštvo Avstrije. Celovčani goje že ta sport nad deset let in so zato na višku, ker jim je omogočen reden trening. KAC se je nedavno vrnil z uspešne turneje po Nemčiji, kjer je absolviral več težkih rekem in je povsod častno odrezal ali pa zmagal. Seveda Ilirija rutmiran^m gostom ne bo kos. vendar upamo, da bo svoj krst častno prestala. Njeni igrači so imeli letos dovolj prilike za intenziven trening. Tehnično so nekateri prav dobri, vsem pa manjka rutina. Tekma se bo vršila ob 10.30 na drsališču SK Ilirije. Vstopn na je običajna. Ob 9. dopoldne se bodo vršile na drsališču mladinske drsalne tekme za dečke in deklice do 14. leta. Sobota, 20. februarja. 12.15: Plosce; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče; 17: Salonski kvintet 18: Viktor Pirnat: 2umberaski uskoki: 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 19: Ga. *Ort-haber: Angleščina; 19.30: A. Modic: Stroj in človek: 20: Kvartet »Glasbene Matice«; 20.45: Rahmaninov op. 18, koncert za klavir in orkester (na ploščah); 21.SO: Salonski kvintet; 23; Napoved programa za naslednji dan. Mev. 4u »SLOVENSKI KARO D«, dne 19. februarja 1932 Str« 3 ce bi Vam postalo slabo od neprestanega smeha pri najkočljivejših prizorih, pri izvrstnih dovtipih in šalah, ki jih uganjajo ERNST VEREBES, HERMANN THIMIG in OTTO WALLBURG oficirji in vojaki d rajonskega polka Jutri premiera ] Veselil Itavaierifa je zdravnik takoj pri roki! Elitni kino Matica Dnevne vesti — Vse cenjene naročnike, ki naročnine za tekoči mesec še niso po" ravnali, oziroma so z naročnino na zaostanku, vljudno prosimo, da isto čim orel obnove. Vsem onim, ki bi do 26. t. m. naročnine ne obnovili, bomo pošiljanje lista ustavili. Uprava »Slov. Naroda.« —• Jugoslovensko.po!jski večer v Pragi. Jugoslovensko akademsko društvo »Jugoslavija« v Pragi sodeluje že drugo leto s poljskim akademskim društvom aOgnisko Polskies na polju medsebojnega spoznavanja in kulturnega zbiižanja. Lani so priredili naši in poljski akademiki v Pragi prvi jugoslovensko-poljski večer, drugi večer se je pa vršil v torek. Pose t ili so ga poleg naših in poljskih študentov naS poslanik v Pragi dr. Grisogono. zastopnik poljskega poslaništva, vojaški ataše polkovnik Czerwtnski člani poljskega in ju-jr-"vsIovenskega poslaništva in konzulatov, vseučiliški profesor dr. Murko itd. Pred pričetkom dela večera sta pozdravila odlične goste predsednik poljskega akademskega društva Kosowski in predsednik ju-goslovenskega akademskega društva BaČ. — Odbor za počastitev spomina dr. Gregorja Žerjava ponovno vljudno prosi vse one, ki še niso vrnili nabiralnih pol da ♦o takoj stor^ in nabrane zneske nakažejo, ki se nujno potrebujejo za plačilo računov. _ Omejitev predaje vrednostnih pisem in nakaznic za inozemstvo. Uradno se je dognalo, da oddajajo nekateri pošiljatelji vrednostna pisma in postne nakaznice za inozemstvo ne samo pri pristojnih, temveč tudi pri drugih, zlasti bližnjih postaj. S tem se hočejo izogniti določilom člena 15 pravMnika o devizah tn valutah ter poslat: v inozemstvo mesečno večje zneske kakor 3000 Din. Da se to prepreči, odreja direkcija, da pazrjo pošbe na to ter za vsakepa pošiljatelja, ki po svojem bivališču ni tja Pristojen, sestavijo zapisnik Ta zapisnik morajo pošte predložiti direkciji, ki bo ugotovija, ako ni morda predal pošiljatelj T*ri pristojni pošti že v istem mesecu slične pošiljke do zneska 3000 Din ter v pozitivnem primeru ukrenile v»e potrebno. — Direktorji podružnic poštne hranilnice imajo po ministrskem odloku pravico do službenega telefona v svojih stanovanjih. — Razpisane službe. OUZD v Beogradu raspisuje natečaj za pomočnika-upravnika v kategoriji A položaj IV. konceptne stroke in šefa računovodstva kategorija B položaja IV računovodske stroke Prošnje je treba vložiti do 15. marca. Banska uprava zetske banovine razplsu.je natečaj za sreskega sanitetnega referenta v Andrije-v.lci. Prošnje je treba vložiti do o. marca. — Natečaj za ljudsko Igro. Matica hrvatskih gledaliških prostovoljcev v Zagre-bu razpisuje svoj tretji natečaj za najboljša ljudsko igro, ki jo je treba poslati do 31. avgusta na naslov A. Freudenreich, Zagreb. Ilica 53. V poštev pridejo samo še ne objavljena in ne vprizorjena dela. Vse avtorske pravice ostanejo avtorji ohranjene Igre naj bodo pisane po možnosti na stroj in poslane v zapečateni kuverti z označenim geslom. Nagrade znašajo prva •5000 Din v gotovini, ki se izplača teden dni po objavi rezultata, druga 15% kosmatih dohodkov od prve predstave, ki jo priredi Matica v Zagrebu, tretja pa 10% kosmatih dohodkov od vsak* nadaljnje predstave. — Odprte planinske koče. SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče -n domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbc vana). Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljama In prazniki). V Karavankah: Valvasorjeva koča pod Stolom, Planinski dom na Kofc&n (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv. Gori. Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju. Celjska koča nad Celjem ter Piskernikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini. — Angela Skušek naj se javi. Angela Skupek ias Maribora je kupila pri ban kovnem komajidttnem društvu A. Raein & drug v ZagreDu več obveznic vojne šKods, ki so ji bile poslane v začetku leta 1927. 16. t. m. je bio žrebanje tn izžrebana je bila ena nji prodanih obveznic z večjim dobitkom Pisali so Skuškovi. pa je prišlo pismo nazaj, češ, da je neznana Skuškova naj se Javi. da j; izplačajo dobitek. _ Liter človeške krvi 800 Din. V Zagrebu ustanavlja kirurgična sekcija zdravniškega društva organizacijo darovalcev krvi. člani organizacije bodo pod stalnim »dravnišfejn nadzorstvom In bodo zdravni-som za transfuzijo krvi vsak čaa na razpolago Liter Človeške krvi bodo placevaM povprečno po S00 Din. Posebno tir aga člo- veška kri torej ni. Doslej so imeli nm ki-rurzični kliivki v Zagrebu ae okrog 200 transfuzij krvi. prvo leta 1926. — Smrtna kosa. Davi je umrla v Ljubljani po dolgi težki bolezni posestnica ga. Ivanka Brezovšek. Pokojna je bila v mestu splošno znana in priljubljena, saj je vzorno gospodinjila v znani gostilni v Ko-menskega ulici. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz Komenskega ulice 26. Blag ji spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, v splošnem pa neizpremenjeno. kakor je bilo tudi včeraj. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 4, v ZagTebu, Beogradu in Skopi ju 0, v Ljubljani —0.4, v Mariboru —1.4, v Sarajevu —5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 777.1, temperatura je znašala —5.9. — Grozen zločin ljubosumnega prilež-nika. V Tuzli sta se spoznala pred leti Amalija JaseniČnik in godbenik Stanko Radosavljević. Amalija ga ie prosila, naj }o sprejme v svojo kapelo in usliša! je njeno prošnjo. Kmalu se Je pa zaljubil v njo, a ona se je zagledala v njegovega nečaka in hotela ie svojega dobrotnika in Mubčka zapustiti. Radosavijveić je pa vze! nož in ga zakrivil, da bi mu žrtev ne ušla, ko bi jo zabodel. Z eno roko je nezvesto ljubico objel, z drugo ji je pa porinil nož v vrat in jo tako razmesaril. da je obležala mrtva. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešce kozarec -»Franz Josefove« g renčite. Po izkušnjah nabranih aa klinikah za notranje bolezni ie »Franz Josefova« grenčica izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijan in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —h VSEM TRGOVSKIM IN PRIVATNIM NAMEŠČENCEM! Podpisane organizacije sklicujejo za dr«vj ob 20. v dvoran! Delavske zbornice lavno zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o odpovedih, kj so jib te dni sprejeli skoraj vsi trgovski in privatni nameščenci v Ljubljani. Udeležba na tem zborovanju mora pokazati, da s) ne pustimo v teb resnih časih jemati že pridobijte pravice. Vsi In vse na zborovanje! Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije. Pomočniški zbor gremija trgovcev. Zveza društev privatnih name-ščenjev. Strokovna zveza privatnih ha trgovskih nameščencev za Jugoslavijo. —lj Prvi samostojni koncert slovenskega vokalnega kvinteta bo v ponedeljek, dne 22 t m ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Slovenski vokalni kvintet (£tlber-nik, Jug, brata Petrovčič in šule) obstoja nekako dobri dve loti. Kot vsaka pevska skupina, ki se resno peča s petjem a cape II a skladb, je tudi Slovenski kvartet stai mesece neKako v zatišju samo pri pevskih vajah. Pozneje je začel nastopati v javnosti, predvsem na raznih društvenih in dobrodelnih prireditvah. Z zborom Grafike so b"li kvintetovoi tudi na ć e aoal o v aške m. Povsod, kjer so nastop ili, je njihovo petje v&led vestnega in natančnega študija in vsled lepih blagozvočnih glasov ioredno ugajalo V ponedeljek nastopijo prVic na svojem lastnem koncertu. Zato je doltnost vsega našega občinstva, predvsem pa članov društev, pri katerih je Slovenski kvintet tolikokrat požrtvovalno sodeloval, da posetijo v mnogobrojnem številu njihov koncert. Vstopnice so v preerprodaji v Matični knjigami po običajnih koncertnih cenah. —lj Sadjarski tečaj podružnice SVD je vse večere izvrstno obiskan, saj predavajo naši najboljši stroko vinjaki, na žalost je pa obolel nadzornik g. H u mek, ki ga je v ponedeljek zamenjal vedno pripravljeni predsednik g. nadzorni k štreketj, t sredo pa naš znani strokovnjak, tajnik Kmetijske družbe g. Kafol. Prva večer je nadzornik g. Štrekelj prav nazorno in lahko umljivo opisal vzgojo raznih oblik pritličnega drevja, kakor piramide, kordone, pahnete in špaiirje, v torek je pa isti predavatelj otvorU serijo predavanj o sadnih Škodljivem m njih zatiranju Ob barvan.:b skiop-tičnib slikah je obdelal sadju ŠKodljive metulje, v sredo je pa tajnik Kmet. družbe g. Kafol prav obširno razpravljal o škod Ijivih sesavolh. Listnih osen, zlasti pa o kapar jih, ki prete uničiti vse bogate nasade slo i v po Si bij: in Bosni, ki so don asa le naši državi z izvozom težke milijone. Tudi pri nas se kapari: silno naglo Sirijo, prav tako pa razne Listne uši, ima pa vsaka vrsta sadnega drevja tndi svojo vrsto uši. kakor pri živalih. Kar se zajca, največjega škodljivca sadjereje. Uće, Je lani t nadi banovini na sadnem drevju napravil »kode — pottretji mtHjon dinarjev, kaaeno škodo pa naprav J o nesramni voluharji ali krtice, si pa lahko predočimo, saj ima en par volu- harjev v enem letu okrog 400 potomcev, domača miš 360, potiska miš 480, par podgan se pa celo razmnoži v 860 ogabnih požeruhov in dokazano je, da tak rod potre na leto poldrug vagon hrane, toliko je tudi onesnaži in napravi nevžitna Ni čuda. da je zagrebška občina podganam napovedala vojno! G. Kafol je izvrsten predavatelj, ker zna govoriti tako, da si poslušalci tudi brez zapisovanja mnogo nauče, pokaže pa tudi vae šivali s sklop tikom ter tudi nagačene ali preparirane, vae priprave in sredstva sa sati ran je kakor pasti in dr. pa prinese seboj, sakor je pri predava-n&a podrušnice sploh navada. Snoči je govoril g. Kafol o dvokrrleih. torej o raznia m-uhab in grizlicah, ter o škoddjtvih hroščih, drervi bo pa predavaj višji vin. inspektor g. Gombač o sadju škodljivih rastlinah, a v sredo zaključi g. Kafol to serijo s krasnim filmom o sadnih škodljivcih in njih zatiranju. —tj Sneg na Sv. Petra oaaipo je bii že prava nadloga ter je delal delavcem veJike preglavice. Dovazaii so ga skoraj teden dni od vseh koncev in krajev ter ga nazadnje niso mogli »rti več odlagati, toliko ga je že bik) nakupičenega Predvčerajšnjim je začel kopneti ter je voda silila tudi v hiše. ker ni mogla odtekati z brega Včeraj so pa delavci začeli metati sneg v Ljubljanico in se ljudem ni treba več bati poplave. —VI Današnji simfonični koncert. Vse p. o. občinstvo, ki se zanima za naše koncertno živlenje, opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert opernega orkestra. Generalka nam je pokazala, da bodemo imeli nocoj koncert, ki ga lahko prištevamo k u aj lepši m koncertom poslednjih sezon. Spored koncerta je skrbno izbran ter naj-vestneje naš tu diran po dirigentu ravnatelju Polđču. katerega cenimo kot enega najboljših naših dirigentov sploa. Program obsega v prvem deln dve klasični skladbi: Mozartovo ouverturo k Flgarovi svatbi In Beethovnovo IV. simfonijo. V drugem delu pa d«ve BravničanJevi simfonični skladbi in Mnsorgskega Bitke z razstave v Ravelovi instrumentaciji. Občinstvo poživljamo, da v obilnem številu početi koncert ter tako pokaže zanimanje sa najple-menitecišo umetnost — za glasbo, obenem pa da z lepim obisaom vsaj nekaj priznanja orkestru, ki najde poleg svojega obilnega posla tndi še toliko časa, da študira simfonične koncerte. Sedežev in stojišč je še dovolj na razpolago v Mart ičn: knjigarni. Cene navadne koncertne. —Tj V društvu >Soea« predava v soboto v salonu pri >L#evu< ob navadni uri strokovni tajnik gospod Vladimir Kravo« >o francoski revolucij i <. To lepo predavanje bo spremljalo nad 100 barvan in skiop-tionih slik. Vabimo vse člane to prijatelje društva, da se polnoštev.Uno udeleže tega zanimivega predavanja. Vstop vsem svoboden. Predavate&ski odsek. 12&-n — U Dao o« >Arijana< v k*r*u Matici. 7jKD prinaša ta teden ▼ svojem filmskem programu krasni film yArijana z Elizabeto Bergner v slavni vlogi. Film je izdelan po slovitem istoimenem romanu Član de Ane ta. Predvajala ga bo ZKD danes In jutri ob 14.30 v cinu Matici ob najnišjln cenah. Radi erotičnih prizorov In vsebine fiJm m ledini nI primeren. —U šentjakobski olodsltški oder ponovi jutri in v nedeljo ob 20.15 izborno burko v $ dejanjih s pevsko predigro >Sedexo njegovih grehov«, ka je pri premijeri tako izvrstno uspela. V g!, vlogah nastopijo gdc. Wrisoher Ervina. g. Larvrič te g. dkerLj. Pevsko predigro izvaja ta g. Nilo Bučar in mešani zbor. Ker je odšlo pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, pozivamo občinstvo, da si kupi vstopnice ie v predprodadi. —Ij Namesto vsnea na grob pokojnega 9. L. Demšarja, dar nje g. Josip Peteline 250 Din (dvestopet deset dan ar Je v) sa di-jašao kuhinjo >Domovine<. —4J Jugoslovanski ionski savez opozarja članice vseh žensk m društev na spominsko proslavo, ki Jo priredi Zveza gospodinjskih pomočnic umrli Mariji skrin-jarjevi, ki je ustanovila in dolgo let vodila prvi zavod, kj js trii namenjen slovenskim gospodinj« k trn pomočnicam, prihodnjo nedeljo ob ta.so t trverani Delavske sabornice. —Ij Koncert ojfcsstra as orglice. Ljubljanski orkester ns orglice priredi v ne deljo ŽA. t. tn. ob 11. uri dopoldne v dvorani kina Ljuo-«ans*i Dvor (Kolodvorska ulica) koncert sa našo mladino. Bilo bi umestno, ds bi naši šolniki posvečali orglicam — narodnemu instrumentu več zanimanja Ceškoskrvaška, Poljska, Amerika, Francija tn večina drugih kulturnih držav je uvedla v svojih šolah orkestre orglic. Bolgarija je sprejela pouk na orglice celo v učni načrt osnovnih šol; njihove šolske pevske zbore spremljajo vedno orkestri na orglice. Pravilno sviranje o a orglice v orkestru tvori važno pripravljalno »topudo za bodoči pouk v glasbenih instrumentih in teoriji. Koncert Ijubljan-ssega orkestra na orglice, ki se vrši jutri ob 11. un dopoldne v dvoran! kina Ljubljanski Dvor (Kolodtvorsks ulica) naj bi dal našim vzgojiteljem pobudo za to važno glasbeno vzgojno panogo. Predprodaja vstopnic (2.50 Din) v Matični knjigarni (Kcngresni trg) m t trafiki Pu-gelj (Miklošičeva cesta). __D Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih m industrijskih uradnikov Jugoslavijo podružnica ujubljana poziv« vse svoje članstvo, kakor tudi naše stanovske tovariše, da se udeleže zborov soja glede odpovedi privatnim nameščencem, ki se vrši danes ob 30. ari v Delavski zbornici —4J O šegi ss sseiHSsj 4*jeatfk* predava na prošnjo Zveze gospodinj ga. dr. H. KonvaJlnko-TsvčarJevs v ponedeljek. 22. t. m. ob 20. v dvorani Okrožnega urada sa zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Ga. dr. Konvalinka-Tavčarjeva deluje ss več let kot zdravnica v Dečjem domu kraljice Marije in ima poleg tega, ds ie speci jal Utka ss otroške bolesni, tudi veliko prakso, kako negovati m prehranjevati dojenčke. Ker bo pretfavaoje ispopoinjeral dolg film, bodo mlade matere v ponedeljek imele priliko, videti in slišati nego dojenčka v sliki in besedi. Dobrodošel je vsakdo, vstopnine ni; pobirali se bodo samo prostovoljni doneski za kritje stroškov. —Ij >cajanka — Jenkove plesne šole v Kazini — je jutri v soboto ob pol 9. zv. Sonny-Boy. 127-n Iz Celja —c Razglas. Po naročilu kr. banske uprave dravske banovine se obveščajo vsi 20% delavski Inralidi, ki so bili 6voječasao na delu v Nemčiji in so prejemal: reute na podlag: konvencije o socialnem zavarovanju delavcev od 23. sept. 1923 v domovini, da je Nemčija ukinila dalnje izplačevanje rente Mestno načelstvo Celje. —e Dramatično bajko »Izgubljeni raj< vprizore v nedeljo 2-1. t. m. popoldne ob 15. na šoiszem odru celjske okoliške deške narodne šole gospodinjsko nadaljevalna šola v Celju. Igrale bodo sojen k e te šole. Ker bo zelo lepa scenerija Ln bo za m al denar imel vsakdo lep užitek, vabimo prijatelje mladine na to prireditev, katere čisti dobiček je namenjen v prid gospodinjsko nadaljevalne šole. —c 'Slovanske države i« problem Srednje Evrope« je naslov zelo zanimivega pre davanja, ki ga bo imel pod okriljem tukaj- šnje podružnice J ugoslovaufcke-č* k u^lo^ « ške lige v ponedeijcii 22. t. m trscer ob 20. v mali dvoran: Narodnega doma g. dr. Vokoslav Knkovec is Maribora Kno uro poprej se bo vrš-J istotam občni zbor —c Himen. Preteklo ne-dcl>> sta se poročila v Ljubljani g Stanko Joraj. trgov-ski zastopnik v Celju in gdč Jožica skro barjeva. Mlademu paru obilo BrSŠsl —c Proračun okrajnega cestnega odbo ra v Celju izkazuje za tekoče leto znatvo primanjkljaj, k: ga je sklenil odbor pofcr.-ti 6 30% cestno doklado na drZa. ne uepo srodne lavice Event. pritožbe prot temu sklepn morajo biti vložene do koiiea t. di pri gornjem odboru. —c V cetjskt mestni klavntci je bilo • preteklem tednu zaklanih 5 volov. 2 bika. 8 telic. 36 teiet. &3 svinj in 1 konj. dočim je bilo na klavniMtib pristojbinaa vnlača nih 461C Din Uvoženo pa je bilo v mesto 615 kg t*»ietine, 'MG k* svinjine in l'K)3 kg slanine. —c vKongres ple«e< tudi v Celju. Tukajšnji Mestni kino predvaja t« dni. vsa<£ večer ob pol 21., Krasni rvoen ve!*?film >Kongre8 pleše<, ki je na vsej turneji po naši driavi žel Dajvečji uspt-h Spričo navala pri večerni blagajni naj bi obč!n«tro kupilo vstopnice ž> v prodprod:v Počastitev spomina Marije Skrinjarjeve V nedeljo se bo spominjala velike pokojnice Zveza gospodinjstrih pomočnic V nedeljo popoione Do Lmerto sk/venako ženstvo žalni sestanek v spomin veliki Jugoslaven ki, pijonirki ženskega socijal-nega dela. mučenici Mariji Sarinjarjevi. Umrla je — 80-letna — o božiču v To-maju na Krasu, na zemlji, ki jo je t&Ko silno Ijttbila, sredi kmetskoga iivjja, ki mu je posvečala toMko lepih misli izdatnega dela in žrtvovanja. >Ko delate po društvih, ko ponujate jiacim ženam ...vo, »medte v prvi vreti pred očmi delavko in kmetico. Jacs jia dobro poznam, ne morem vam povedati, kako sil do sta potrebni izobrazbe. Gosposke žene se raje ravnajo po tujin zgledih in sprejemajo tujo hrano, priprosta žena pa je res naša žena in dobro bo naložen edino tisti Kapital, ki ga daste njeni du-šLc. Tako nas je učila srvolasa starka, ko smo zahajale k njej. telesni invaH^lkicji, a vedno mladi udealietkinji. >K-lo so naše delavske žene, matere otrok po tržaških slovenskih šolah? Ali niso to kmetice, ki so prišle v mesto kot služkinje, so se tu poročile tn ustanovile družine, ki tvorijo naš slovenski živelj v Tretu? Koliko ga je! In koliko več bi ga bik>. če bi se biia naša Latejlgenca prej pobrigala za dekleta, ki ■o prihajala z dežele v mesto, >a so a*i tu izgubljala, propadala moralno, uar->inc-, kot žrtve nevednosti in izkoriščanja. Zato sem vse svoje življenje posvetila skrbi za službujoča dekleta, mnogo nehtvaležnost/. ssm uiila pri tem, mnogo preziranja doživela, celo lastna družina je bila včasin prizadeta — ali ni mL žal, to še danes sem vam na razpolago, kadarkoli vam morem prt tem deln kad pomagat4. Delo za najnižje je taKo plemenito ln lepo. vedno se o-J-ptirajo nova pota in potrebe. S slovensko sluškinjo so nrinajala tndi druga dekleta, Čehinje, Nemke, Italijanke. Poljakinje, celo zamorke — pa sem videla, da je moje delo ss slovensko mladenko zadobilo obče-čiovečan&kii pomen, in še večje je bkio moje veselje na tem polju*. Tako nam je govorila Marija Skrmjar-jevs pred lebi, ko je bilo naše prosvetno delo v Trstu najbolj razmah njeno in ssdu obetajoče. Podobno je govorila pred S. leti, ko je bilo to nese dek> i „- . m * 4 ___ >N"a kmete grem, h kmetski že- ni, taca je res naša duša. Pa se bom a nji- mi pogovarjala, ročnin dej Ln gospodm> stva jia bom učila, pa c^Krzarjaia jih boro. kaj so in čigave so; posebno dekletom b1. rada dopovodala, da jih čaka prevažna n«i-tercnska naloga . . .< >L». 1S0S je ustanovila Zavod .Ntkoi« ja. zavetišče za brezposelne »hižkinje v Trstu. Vse svoje duševne in gmotne moč. je kot voditeljica žrtvovala za svoj zavod. V odboru so stale poleg nje še druge odlične slovanske žene ta dekleta, ki so pripomogle, da se je zavod širil ta so, da je sprejel na leto tisoče brezpotx.li b deklet v svoje okrilje. Da je bila prava mati navoda, je ra-avldno iz dejstva, da fa celo kupila zavoda mlšo. Ali usoda je hotuda dVo-gaće: gospa Marija Skrinjarjeva k> posta la žrtev zavoda; ko Je hotola namroč pokazati neki služkinji, kje je spravljen as podstrešju njen kovčeg, je padla blaga ž** na z lustve tako nesrečno, da si je zk>m ,a nogo. Nepopisno je trpela doma in v boLnl-cl, a končno so ji morali odr^za'ti nogo . . . Ugled zavoda Sv. Nukolaj* se je -nil. kajti prihajala so Kleta ki razn'h držav m dežel, med njimi tudi učitelj m-« . vzgojteljioe itd.. Po inlcijatiivi gp. Bkrin jarjeve Je odprl zavod nekako nadaljeval m» šolo za služkinje, kjer so se nčile računstva, pravopisja, šivanja, gospodinjstva itd. Koliko deklet ss je rešilo propada, vedo povedati zapibki odtboruvih n*ri Velikokrat je blaga žena poenvkrvala na polksj' Ln aodniji, med gospodinjo in služkinjo v sporih, a vsakokrat je ščitila svojo gojes-ao. Celo v zapor je hodila ponje, jih ▼cd>-la v zavod, jih vzgajala ter skrbela, da ss postale dobre članice človeška rt«rn«h* (ženski Svet, 1925). Kdo priredi spomxneko •prosisvo ••*>*>.<.»-niči? -Zveza gospodinjskih pomočnico nese najmlajše žensko društvo . &ta£ktaj> same se hočejo anraležno pokloniti največji zaščttnioi svojega stanu. Zato naj ta prireditev ztlružl v spoštljivi misli vse gospodin jake pomočnice; pridružijo naj se jits tudi člajrice drugih prosvetnih in dobrodelnih u druženj, pri d rodi naj se jim vsakdo, ki je poznal in ki pojmuje delo velike pokojnice. Prireditev bo ▼ nedel*o o*> l*. 10 v Delsrveki zborvrSoi. P. H. Zgodba o skopnelem čudežu S čudeži Slovenci nimamo sreče — 2e drugi je nam splaval po vodi Čudeži so veljali od pamti veka ra prav redke dogodK-55me, lei jim ni vedel človek naravnega vzroka. Nekaj časa je 8črtne! v izredno prikazen pa je klonil glavo, kakor bolna kokoš in ee potrkal na prsi: Caet in sava. čudež se je z-godal.« V starih čaaih je kar mrgolelo čudežev po vsem svetu. Kolikor bolj pa je človek napredoval v spoznavanju narave, tem bul j redki so postajali čudeži. Danes se ta^ce dogodivščine pripete tako redko, da se najdejo ce?o takšni neverniki, k i^.očno dvomijo o čudežih sploh! Cc pustimo te obžalovanja vredne izgubljence na strani, moramo ugotoviti, da so tiudS cerkvena oblastva prav previdna pri presoji izrednih dogodrvšČTn. Leta in leta pretentavajo številne učene komisije vsak izredni primer in šele Če ni mogoče pojasniti izredne dogodivščine, dopusti cerkev, da bi bita morda le od boga poslan čudež. Tako se de!« po vsem širnem 6 ve tu Naša dežela je pa še prav revna vseh posvetnih dobrot, ds ne govorimo o duhovnih, ko §e niti enega svojega svetnika nimamo, če izvzamemo sv. Teodsta, čigar kosti počivajo pod altarjem na Polzeli. Kakor se nas jzogrbljejo svetniki, tako nam tudi trda prede s čudeži V t cen stoletju Sfl je čulo samo o enem, ki je klaverno utonil v telečji krvi. V letu Gospodovem en tisoč deset ©to trideset m drugem pa se nam je naenkrat nasmehnila sreča. Pobožen popotnik je porrka-l na vrata in povedal, da se piše za Franceta Kaca. ki so ga zdravniki takorekoč /apadrab in je izgubil log svojih oči. Kapucinski pater, ki ga je uboga žrtev srečala, um je m vW pogum o za veliko zaobljubo: »Zaobljubi se, da po~ romas pes v Jeruzalem, pa ss K povrne vid.« Slepec jeubogal in glej — sedai sto?i pred nami človek, td spet vidi. Le malo je se krmrSjav, ker so se oči odvalile svetlobe. Položil je na miso pisma, ki so polna pečatov pvjtrvjila čodež. To )e bfio veselje v hW: »Fantje, čudež! Pristni čudež1« In smo čitali lepo gen*jivo legendo o ozdravelem slepcu, kakor da je bila vzeta narav- nost iz zbirk* »Legendae aurcae«. Od vseh strani naic dežele e»o prihajali s* slepca darovi, da nai prvi sloJVSSjId čudež ne bo trpel gtadu na dokji poti v Jeruzalem in se bo povrnil zdrav in krepek nazaj *a bo sramotH še najmanj pol stoletja na£e neverne izgubljence. Se cc7o sjiko smo dali napraviti, da nc bo moge! i>vhč*' dvomiti, da Čodež res živi. Vedno smo rmefc Sdovcoci om ▼ zgodovini in se je seveda mora! tudi ta tatico za/, olj en i čudeiž skal ust i ti. Na5 čudež je hdl dokler so tnu služile oči, hodo z grehi oboien. ki so gA že vicjcrat pr'peljali v hišo pokore. Gospodar te hrše je vzkliknil, ko je videl sliko slovemfceg* čudeža: »To je vendar navaden slepar!« In glej naenkrat >e skop ne! naš drugi slovenski čudež, kakor snežni mož v kresni pripeki. 2e s prvim slovenskim aude-žem pred 25 leti je bila trda za zaigovor. Zato smo sedaj kar lepo priznali, da ie lopar vso deželo os'oparil. Pa ne !e to. — ;--st.. ki so peli Se do tiste ure »Hosan*!«, 90 takoj spremeni'Vi svoj kle: »Sumili smo že v čudež prvo sekundo, Z^ouM>o smo napiiaali le, da sleparja pred vsem svetom razkrinkamo.« £ivi>i rešitelji domovine! Firris. Morda pa le še ni zadeva končane. Znano je namro*, da se po£oSSSSBs dojjod-i. da skrofulozni Holniki naglo oslepe. će a* nabere pod za svetlobo občuti ji vino »lojem v notranjem očesu retrno, voda, ki tako premakne ozadje očesa, do holnik oslepi. Dogodilo »e je pa že tudi da ss je iz raznih naravnih vznikov voda (eksu-dat) resorbirala in ie stopila rebrn-a spet kolikor toliko v prvotno lego in je slepec spet delno izpregledal Znam so primeri, ko je tak bo'nik v^okrat oslepel in spet (spregledal. Vse to se je pa zgodilo brez čudeža in brez si ene rije. Počakati bo treba, kaj poreče Kacu <*ra£ka bornšes. potem tele se bomo pomenili o zastogah razkrinkani a sleparja. Ob čudež bomo pa as vsak nnčza. »tn*u v ekski RASODc, dne TO. februarja 1933 stev 4D Albert Soralt 2 J V čudodelni asdra&niie * Romaš Vino je bilo izborno, likerji odlični; to je še povzdignilo pomen njegovih besed. Toda Rofosse je bil predober Nor-mandijec, da bi se dal takoj ujeti. Rekel ni ne bev ne mev, a zjutraj se je odpeljal v Rouen, kjer se je posvetoval z vsemi notarji. Zvedel je. da je vreden Mondreville trikrat toliko, kolikor zahteva Thuriot, da nima servitutov, niti hipotek. — Sto tisoč frankov bo popustil, — je dejal notar; — pred desetimi leti so mu ponujali stopetdeset tisoč, zdaj bi pa kupci radi dali tudi tristo tisoč frankov. Rofosse je sedel v kočijo, se odpeljal nazaj, sklenil kupčijo in drugi dan je fcfl gospodar. Thuriot mu je prepustil pohištvo zelo poceni in se preselil v krasno hišo na hribu, oddaljenem dobre pol milje od Mondreville. —. To bolje odgovarja mojemu okusu in mojemu položaju, — je pravil. — Hiša ga je spominjala na bivališče modrijana »Emila« Rousseaua, kajti Thuriot je bil velik če-stilec Jeana Jacquesa, po g. Thermidor-JU malo zanemarjenega. On je znal računati Plačal je torej ▼ državnih papirjih in pri tem je mnogo zaslužil; potem ce je pa umaknil v zatišje in rouenski rojalisti so mu odprli svoje salone; tam se je seznanil s Suzano de Fontemors, ki mu je prinesla za doto mnogo dijamantov in mogočno sorodstvo. In potem se Thuriot ni več bal belega terorja. V zgodovinskih dneh je ostal doma in odklonil županstvo, ki mu ga je ponujal Fouche. Cesar mu je poslal iz Otranta uradno pismo, ki mu je v njem izrazil svoje nezadovoljstvo ; to je bila formalna nemilost. Thuriot je skrbno čuval svoje papirje; ko so se vrnili Bourboni in je prišel Fouche zopet do moči, je odšel Thuriot k njemu in mu pokazal Ronapartovo pismo. Fouche je takoj razumel, kaj hoče reči, nasmehnil se je in dejal: — Thuriot, ti se ne boš nikoli postaral. Kaj bi torej rad? Povej kar naravnost. Požuri se, dokler še ni prepozno. — Zase nočem ničesar. Imam pa sina in pa — oženjen sem. — Vem. Nisem pozabil na to, — je odgovoril Fouche. — Nihče ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan; moja žena je mlada. Misliti moram na svoje otroke. Ime Fontemors izgine, moja žena je zadnja svoje rodbine. — Razumem, bodi brez skrbi, prijatelj, tvoji otroci bodo grofje de Fontemors. Cez dva dni je stopil s tem predlogom pred kralja. Kralj je privolil pod pogojem, da ostane zadeva tajna do Thuriotove smrti, da bi imeli od tega korist samo njegovi potomci Tako se js tudi zgodilo. Thuriot je previdno molčal in tako se je izognil izgonu; L 1821 je umrl, zapustivši nosečo ženo. Povila je hčerko in čez tri leta je tudi ona umrla. Maksimilijan je privlekel na dan Napoleonovo pismo iz 1. 1815 in dobil je vamštvo nad mlajšo sestro. Tako je postal sin kraljevega morilca grof de Fontemors. Maksimilijan je bil pa kvartopirec, razuzdanec in častihlepnež. Izposloval si je dostop v Palais-Royal. Lafitte mu je preskrbel dobro službo; toda mož svojega visokega položaja ni znal izrabiti. Pri vsej svoji prebrisanosti je bil intrigant in opravljivec. Leta 1827 je bil skoraj že na bobnu in moral je prodati nekaj zemljišč; kar mu je ostalo, je bilo obremenjeno s hipotekami; ni se mogel dati izvoliti za poslanca in moral je pustiti politiko. Z Rofossom sta bila dobra prijatelja. Slednji je životaril zdaj v Mondre-villeville. Imel je samo svoja zemljišča, ki so pa nesla malo in tako je zašel v denarno stisko. Bil je slabe volje in ljudi se je ogibaj. Fontemors ga je hotel razvedriti in Rofosse mu je podlegel, toda potem je godrnjal. Toda Fontemors ga je znal potolažiti. Potem se je pa Rofosse razburjal in jezil. Hotel se je oženiti. Fontemors mu je dejal: — Pazite! Človek z vašim značajem je lahko zelo nesrečen v zakonu. Saj ne poznate žensk. 2al bi mi bilo in Rmiliii bi se mi, če bi se zmotili Rofosse je pa hotel delati po svoji glavi Leta 1826 je dobil sto tisoč frankov izgnanske nagrade in s tem denarjem si je uredil Mondreville. Potem se je napotil v Pariz Tam je našel sestro Athenaido, ki je hotela nazaj v samostan, kajti vzgojena je bila v samostanu nekje na Bavarskem. Videč, da se hoče brat na vsak način oženiti, ja pa sklenila ostati raje pri njem in prevzeti komando nad njim. Poiskala mu je nevesto, gospodično de Saint-Periers, ki je bila prišla iz samostanske šole in je bila baje bogata. In tako jo je Rofosse odvedel v Mondreville. Bila je lepa, romantična, naivna. Fontemorsovo prorokovanje se je izpolnilo. Rofosse se je kar grizel od ljubosumnosti Leta 1827 mu je rodila žena sina. Cez leto dni je preprosila moža, da jo je pustil k roditeljem v Caen, Od roditeljev je pa pobegnila z mladim častnikom. A že čez pol leta se je zatekla prevarana, obupana in strta v samostan. Rofosse ji je vse odpustil in jo pregovoril, da se je vrnila v Mondreville. Tam je hirala, a Čez štiri leta, L 1833, je umrla. Rofosse se je pa začel bati svojega sina. Tiranizira! ga ni, ljubil pa tudi ne. Dal ga je od hiše in niti videti ga ni hotel. Sam se je zaklepal v svojo sobo, umiral je od dolgega časa in jeze, postal je tercijalski in govoril ni z nikomur, razen s Fontemorsom. In tako je dobil slednji nanj neomejen vpliv. Rofosse je postal hipohonder in sicer tem večji, čim bolj se je njegov vročekrvni temperament branil samotarskega pustega življenja, ki se je bil nanj obsodil. S petmpetriesetimi leti je bil še poln sile in življenja___Mislil je na ženitev, pa se je bal povedati, kakšne misli mu roje po glavi Ta misel ga je preganjala še bolj, ko se je oženil Fontemors. Zdelo se mu je, da je napravil imenitno potezo. Plačal je dolgove, ki so ga težili Njegova žena, bogata meščanska hči, je močno povečala njegovo imetje. In tako je prišel slednjič tudi Rofosse na dan s svojo skrivno mislijo. Tedaj je pa vzel Fontemors k sebi svojo sestro Genovefo, ki jo je bil po svoji poroki odpeljal v Rouen. Rofosse se je seznanil z njo. Bila je najmirnejša, naj nežnejša in najpoštenej-ša duša pod solncem. Zasnubil jo je. Fontemors mu jo je dal. Svatba ni bila svečana. Ljudje so govorili, da je Fontemors žrtvoval svojo sestro. Rofosse ni dobil z njo ničesar, razen njenih dijamantov. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Laudenbach priznal umor pripoveduje, kako je svojo Žrtev zapeljal in umoril, truplo pa razrezal Strahotni zločin, ki je zahteval življenje češkoslovaške državljanke Ane Puberlove, je že pojasnjen. Morilec je že v rokah pravice in umor je priznal. Piše se Franc Laudenbach, po poklicu je jetniški paznik, ki je bil pa zadnje čase brez službe. Ko so ga na policiji trdo prijeli in mu našteli vse dokaze, govoreče proti njemu, se je udal in priznal, da je Puberlovo res umoril. Potem so mu pa živci odpovedali in dolgo ni mogel spraviti iz sebe nobene besede, šele ko si je opomogel, so ga lahko zaslišali Laudenbach je izpovedal, da je objavil v listih ženitno ponudbo in med drugimi se je odzvala tudi Puberlova. Po drugem sestanku jo je povabil Laudenbach k sebi na dom, kjer jo je zapeljal. Sele potem je priznal, da je oženjen. Puberlova je zakričala in hotela zbežati na hodnik, pa jo je zadržal in udaril s pestjo po obrazu. V razburjenosti jo je udaril še večkrat in jo začel nazadnje še daviti, dokler ni obležala nepremično. Videč, kaj je storil je začel razmišljati, kako bi truplo odstranil. Po kratkem razmišljanju je prišel do zaključka, da bo še najbolje, če truplo razreze. Storil je tako, trup je stlačil v kovčeg, ki ga je imela Puberlova s seboj, noge pa v škatlo, ki jo je našel v stanovanju. Kovčeg s trupom je skril pod posteljo. Umor je bil izvršen v četrtek zvečer. V petek zjutraj je odrezal od trupla glavo, da bi oblasti ne mogle spoznati umorjenke, če bi jo našle. Glavo je zavil v papir in vrgel v Dunav. Težje je bilo odstraniti kovčeg s trupom in škatlo z nogami. Ko mu je pa v soboto zvečer v stanovanju že zasmrdelo po truplu, se je moral odločiti tudi za to in v nedeljo zgodaj zjutraj se je odpeljal na dunajski zapadni kolodvor. Kupil je peronski listek in spravil kovčeg s trupom v vlak tik pred odhodom. Potem se je odpeljal z avtomobilom na Franc Jožefov kolodvor, kjer se je pa šele opoldne, ko je bil že drugič na kolodvoru, odkrižal tudi škatle z nogami svoje žrtve. Tudi Laudenbach je bil rojen na češkoslovaškem, in sicer v Radovicah pri Bilini. Policija je aretirala tudi njegovo ženo, ker je najbrž vedela za možev zločin. Morilec je priznal, da je svojo žrtev oropal, odločno pa taji, da bi se bil z njo seznanil s slabim namenom. Misel oropati jo mu je prišla šele ko je Puberlova pokazala denar in hranilno knjižico. Denar je skril v lokalu svoje žene. Policija je res našla v čistilnici njegove žene 1500 šilingov in hranilno knjižico na ime Laudenbachove, na katero je bilo dan po umoru naloženo 1400 šilingov. Manjka še okrog 1500 šilingov, ki morilec o njih trdi, da jih je vrgel v peč. Kar se tiče umora Josefine Mahrove v Speisingu pri Dunaju v decembru lanskega leta, je policija zaslišala več prič in ena je v Laudenbachu spoznala moža, ki je Mah rova z njim zadnje čase pred smrtjo občevala. Druge priče so pa izjavile, da je Laudenbach dotičnemu močno podoben. Preiskava je dognala, da je kupil Laudenbach lani v juniju v neki trgovini več stvari na obroke, ki jih pa ni plačeval. 9. novembra ga je trgovec opozoril na obroke in 9. decembra je Laudenbach poravnal ves dolg naenkrat. Dva dni poprej je bila pa Mahrova umorjena in oropana. Vse torej kaže, da ima Laudenbach na vesti tudi njo. Največji zapravljivec Ameriški listi se spominjajo enega največjih zaprav)jivcev Amerika, bivšega večkratnega milijonarja Steela, ki je umrl v sirotišnici. N&egovo življenje spominja na roman. Jonny Steele je bil velik zapravljivec, kakršnega menda še ni poznal svet. Se nihče na svetu ni tako hladnokrvno razmetaval po ulicah denarja, kakor on. Jotmiv je bil rojen kot fin farmarja v Pensilvaniii. Ko je bil star 20 let, so mu umrli roditelji in ostal je sam s skromno dedšcino. Kmalu se h pa izkazalo, da so na n»je" govem zemljfeču petrolejski vrelci. S trgovcem Slokunom je začel Steele kupovati po Pelsivauiii zemljišča, kjer so bili novi petrolejski vrelci. Imel je srečo. Zanj je delalo 40 agentov in ko ie bil star 26 let, je bol že večkratni milijonar. Srečne borzne spekulacije so še povečale njegovo bogastvo tako, da ni vedel, kam bi z denarjem. Naenkrat je pa začel denar prav tako navdušeno zapravljati, kakor ga je dotlej spravljal na kup. Izmišljal si je vse mogoče zabave, kupoval je obleke, perilo in čevlje, ki jih ie nosil samo enkrat, potem pa vrgel proč. Imel je posebnega tajnika, ki je moral skrbeti, da }a bil gospodar vsak dan od pete do glave nov. Kadil je cigare, ki jih je mo" rala izdelovati posebej zanj tobačna tovarna in ki so bile precej drage. Štiri cigare so stale 1 dolan. Prižigal si jih je pa s 100 dolarskimi bankovci. Njegove ljubice so bile najlepše newyorške plesalke, ki so imele vse, kar jim je poželelo srce. Nosil je palico iz čistega zlata, posuto z blijanti. Na petih železniških progah je imel svoje salonske va" gone. Nekoč je hotel sam poslušati pre-mijero operete. Ravnatelju gledališča je plačal 15.000 dolarjev, da je izpraznil že razprodano gledališče in da so igrali samo za zapravljivega Kreza. Tako ie Steel v 10 letih pognal vse svoje milijone. Baje je zapravil na dan okrog 700.000 Din. Cez 17 let je bil pa že berač. O zdehanju Znani angleški zdravnik Thomas Lewis se je zanimal za vprašanje, zakaj človek zdeha. Zanimalo ga je zlasti, zakaj poslušalci pri dolgočasnem predavanju ali govoru zdeha jo in zakaj je zdehanje nalezljivo. Če namreč vidiš svojega soseda zdehati, začneš zdeha ti tudi sam. Pri pozornosti, ki jo posvečamo temu ali onemu pojavu v svoji bližini, deluje tako zvana reakcija čuta. Srce deluje hitreje, kri se hitreje pretaka po žilah in skuša priti v glavo. Če je pa okrog nas vse dolgočasno, če se za nobeno stvar ne zanimamo, se živčni sistem sprosti, kri začne teči počasneje in toksini, strupene snovi, se zbirajo, da povzročajo bolečino, podobno krču* Organizem se pa vsake bolečine brani in da pospeši obtok krvi, povzroči zdehanje. Zdehanje torej ni nič drugega, nego samoobramba organizma, kakor je vročina pri bolezni, in z njim vzpodbuja organizem v tilniku nabrano kri, da odplavi toksine, ki so se začeli zbirati Če se ta ali ona mišica skrči, stisne sosedne žile in kri teče po njih hitreje. Za žilice v vratu in grlu zadostuje zdehanje, da sprosti mišice v tilniku, ki jih človek potrebuje, če hoče razviti pozor- nost. Angleški zdravnik pravi, da zde-hajo živali vedno po veliki pozornosti Mačka, ki je prežala nekaj minut na svoj plen, pa ga ni dobila, zazdeha. Vse živali, ptice in tudi večina plazilcev zdeha. Ne zdehajo pa žuželke, ki jim jemlje narava toksine drugače. Nalezljivo zdehanje pa nastane iz posnemanja, človek zazdeha, sosed mu vidi na obrazu, kako mu je odlegla, in zazdeha še sam. Nekaj podobnega \*idimo tudi pri kašljanju. Premalo moških Berlin štede zdaj 4,025.000 prebivalcev, kar je glede na že staro rivali teto med nemškim glavnim mestom in Pari" zom zelo razveseljivo. Manj razveseljivo je pa, da je moških v Berlinu samo 1,850.000, žensk pa 2,175.000. Kje vzeti 325.000 moških, potrebnih za ravnotežje med spoloma? Zanimivo je pa. da je kljub temu število novorojenčkov moškega spola stalno znatno večje ^d števila novorojenih deklic. Na 100 novorojenih deklic odpade namreč 107 deč' kov. v 13. letu življenja pa začne že zelo občutno prevladovati število deklic nad številom dečkov, kajti umrljivost je pri dečkih v zgodnji mladosti mnogo večja, kakor pri deklicah. Posledice svetovne vojne se kažejo v razmerju med ženskim in moškim spolom najbolj drastično pri ženskah v starosti od 26 do 36 let. V skupini od 25 do 30 let odpade na 100 mošlkih 131 žensk, v skupini 30 do 35 let pa celo nad 141. Največja je pa razlika pri ljudeh, ki so že prekoračili 60. leto starosti. Tu odpade na 100 moških 152 žensk. Moški so namreč mnogo manj odporni proti boleznim kakor ženske, poleg tega se morajo težje boriti za obstanek. Zato je umrljivost med starimi ženskami marrj-Ša kakor med moškimi. Berlin pa ni ▼ tem pogledu izuema med nemškmi mesti kajti v ce4i Prusiji odpade na 100 moških 1063 žensk, a v ceh" Nemčiji celo 106.7. KUUC Seveda mo oprosti. Uslužbenec šefu: >Oprostite, gospod šef, že drugi mesec nisem dobil plače.« »Seveda, to se razume, da vam prav rad opro* trm. < Najboljši dokaz. >Rad bi vas sprejel v službo, samo ko bi vedet* da ste pošteni. < »Na to se lahko zanesete, gospod. Bil sem 10 let uslužben v kopališču, p« se nisem nad enkrat kopal« Napis. Na vratih kolodvorske restavracije je napis: »Tu se govori v vseh jezikih.« Radoveden gost vpraša natakarja: »Tu morate imeti mnogo tolmačevi* Morda pa imate najetega poliglota?« »Kaj še,« odgovori natakar. »Kdo pa govori vse tuje jezike?« »Gostje.« Občin« Ljubljana, Mestni pogrebni x*vod Umrla nam je nadvse ljubljena soproga« dobra maglica, sestra, teta itd«, gospa Ivanka Brezovšek posestnica dne 19. t« m« ob j, uri zjutraj po dolgi« muka-polni bolezni, previđena s tolažili svete vere« Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 20. februarja 1932 ob v2 4. uri popoldne od doma žalosti Komenskega ulica 26 na pokopališče k Sv. Križu« V Ljubljani, dne 19« februarja 1932« Žalujoči soprog KONRAD in otroci MARJAN, MAJDA, ANČKA in VIDA, ter ostalo sorodstvo MORSKE RIBE Danes v večji Izbiri sardele, skombri, dental, brancini, kala-mari, švelje itd. na razne načine. — Izbira dragih jedil. — Vino prvovrstno. —— Cene nizke! OPERNA KLET, Gledališka ulica št. Z Elitni Kino Matica Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 4^ ^8 in 9*4 zvečer ml Prekrasno, globoko in pretresljivo filmsko delo o najbolj perečem vprašanju sedanjosti Film, Id ga mora videti vsak izobraženec! Albert Bassermann Gustav in drugi umetniki, ki a svojo divno igro napravijo na slehernega gledalca najboljši vtis. Foxov najnovejši zvočni tednik. >*Ha1i o€lasi< Plača ae lohJto tndi — Na vprašanja brca Brivski tn damski salon STANE BARAB LJT7BL-JAN'A, Prešernova nL 7 ae priporoča cenjenemu občinstvu. — Postrežba prvovrstna. Odprto tudi ob nedeljah dopoldne. 941 STANOVANJE treh sob, kopalnice in priti k! m iSče obitelj dveh oseb. Ponudbe na upravo >SIov. Naroda« pod »Lepa točka/394«. MALO SOBICO s posebnim vhodom išče mirna in solidna gospodična za takoj. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Snažnost 938«. ILTJSTBOVANA REVIJA »SVIJET« knjige m. do X. letniki 1927— 1930, nevezan, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ugodna prilika za knjižnice in čitalnice. Naslov v upravi >S1. Nar.«. 937 BRINJA 2000 kg, postavno Ljubljana po Din 1.50 kg prodam Pojasnila daje A. Lacko vic, Vrginmost. 936 STAREJŠO PRODAJALKO z znanjem cirilice, sprejmem za vodstvo glavne zaloge tobaka. Prednost imajo take, ki so ta posel že opravljale. Kari Cim-persek, glavna zaloga tobaka v Sevnici ob Savi. 935 RESNEGA PRIJATELJA starejšega, želi blondinka. Dopise na upravo >Slov. Naroda« pod > Diskrecija častna«. 930 ČEVLJI na obroke »TEMPO«, Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T DIN 12&— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi Velepič. Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708 2Z/T AUTO LIMUZINI Ford 1931 in Essex 1930, vožene 15 tisoč, v brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Dopise pod >Ugodnost 867« na upravo >Slov. Naroda«. DEKLE staro od 15 do 18 let (prednost imajo sirote brez staršev) katero bi imelo veselje do trgovine z mešanico blagom, z dobrim šolskim spričevalom, z znanjem pisanja slovenščine tn po mogočnosti v govoru nemščine, marljivo, dobrega vedenja in strogo pošteno, ki b ▼ prostem času pomagala tudi v gospodinjstvu, sprejmem kot trgovsko vajenko s popolno oskrbo ▼ bili in obleko. F. Matjašič, trg., pošta Pesnica nad Mariborom 927 Ifsrtiti iosfts Wmm0t mm Zm »Narodno tlaaanio« Fru Jezersek. — Za upravo Is maeratm dal lista: Oton OuntuC — Va t Ljuhgam. EH2