iiro vin
V prvi številki L'Stezic" objavljajo:
Urednik: Ob prvi številki ."Stezic"
Šmit Uka: Poročilo s I. konference mladinske organizacije na gimnaziji v Novem mestu
Šmit Uka:	Poročilo s I. skupščine £S na gimnaziji
Tonček Rec.el j: Kaj se je zadnje čase dogajalo na gimnaziji
Vizjak Jure: "Športni dan na Loki
N.N.: Ekskurzija IV. a in b v Ljubljani
N.N.: Gostovanje gimnazijskih literatov v Črnomlju
Josip: Prijatelj z leseno nogo (proza)
Tit Dobršek: Starec (pesem)
Kati Smrečnik: Iz dnevnika po Švici Tit Dobršek: Človek (pesem)
Tit Dobršek: Kaj je razmišljal mož v kotlu? (proza) Marina: Košček jutrove lepote (proza)
"Stezice'1 izdaja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Jože Sintič, tehnični urednik Srečko Kosrnina, za rubriki "Mladinska organizacija" in "Šolska skupnost" je odgovorna šmit Uka, za športno rubrike odgovarja Jure Vizjak, za "Aktualnosti" Tonček Recelj, za "Mladega literata" odgovarjata Alenka Auersnerger in Zlata Pestner, za "Kulturo" je zadolžena Kati Smrečnik. Ilustrator je Gajski Vlado. "Stezice" i.Trajajo enkrat mesečno v dvesto izvodih. Cena 20 dinarjev.
Naslov: Uredništvo "Stezic",gimnazija Novo mesto.
“STEZICE.11 K prvi številki "Stezic11
DRAGI BRALCI!
S to številko "Stezic" stopamo v osmi letnik izdajanja našega glasila. Vsebina našega lista se bistveno ne bo spremenila.
Prav tako*kot sta bili lansko leto rubriki "Mladinska organizacija" in "Šolska skupnost1 , bosta obstojali tudi letos, poleg ostalih rubrik:"Športne rubrike" in "Aktualnosti", pa bo tudi priloga "Mladi literat", ki Vas bo seznanjala z mladimi ustvarjalci naše gimnazije. V tehničnem pogledu pa se bodo razmere nekoliko spremenile. Uredniški odbor je na svojem prvem sestanku sklenil, da bo i .dajal list enkrat mesečno in sicer v dvesto primerkih. Letos bo neprimerno več časa, kot ga je bilo lansko leto pri izdajanju posamezne številke, zato bo glavna naloga^u-redniškega odbora, da bo objavljal kar najbolj kakovostne Članke oziroma moral bo skrbeti, da se bo vsebina od številke do številke zboljšala in s svojo pestrostjo zadovoljila svoje nove in stare naročnike. Dragi bralci, uredniški odbor upa, da boste tudi letos posegali po "Stezicah" s tistim veseljem in zaupanjem, kot ste segali po njih lansko leto in da boste našli v njih vsaj nekaj, kar vas bo utegnilo zanimati.Vsako Vaše mnenje o poživitvi vsebine, ali kakršnikoli .predlogi, nam bodo zelo koristili. Pišite, ali pa nam povejte, kar Vas najbolj zanima in zelo Vam bomo hvaležni' za vsako pametno misel ali za objektivno kritiko.
S tem, ko nam boste svetovali, boste posredno sami sodelovali pri našem glasilu. Nepravilno pa bi bilo, da bi samo kritikovali in dajali pripombe; še hočemo, da bo list res kakovosten in, da se bo lahko istovetil z ostalimi slovenskimi srednješolskimi listi, moramo v njem vsi sodelovati, mu dajati materialno in moralno podporo. Zavedati se moramo, da bodo to naše glasilo brali tudi ljudje, ki ne hodijo na gimnazijo, zato Vas vse pozivamo k sodelovanju.
Gimnazijci in ostale šole v Novem mestu, ki so se naročile na list, bodo dobile glasilo pri razrednih poverjenikih, ostalim ga bomo pošiljali po pošti, ali pa ga bomo osebno dostavljali.
Urednik
Uredniški odbor "Stezic" se najlepše zahvaljuje "Industriji motornih vozil" v Novc-rc mestu, Okrajnemu odboru Novo mesto, tovarni zdravil "Krka" Novo mesto, "Železnini" v Novem mestu in vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali ari izdaji 1. številke našega glasila.

Uka Šmit:	0 LETOS!'JEM DELU MLADINSKE ORGANIZACIJE
Sklepi o letošnjem delu mladinske organizacije so bili sprejeti
na^prvi konferenci 3. oktobra 1955. Na prvem mestu je treba posvečati največjo pozornost razrednim sestankom. Ti naj bi se skušali izboljšati v tem, da se ne bi za sestanek pripravil samo eden dijak, ampak več dijakov skupaj, (morda trije), da bi sestanek potekal v obliki pogovora. S tem bi postali sestanki bolj živahni, obenem pa bi zanimali več ljudi. Do sedaj je bila navada, da se je nekdo pripravil na sestanek, prebral referat ob splošnem nezanimanju in zadovoljstvu vseh, ko je končal. To nezanimanje je treba odpraviti, poleg tega pa je potrebno imeti sestanek dvakrat ali trikrat na mesec in redno vsak mesec oddajati zapisnike.
Drugo vprašanje so predavanja v okviru mladinske univerze, ki se letos deli v dve stopnji: v nižjo - to sta prva in druga gimnazija in na višjo - tretja in četrta gimnazija. Tema na teh predavanjih naj bi bila: zunanja in notranja politika, šport, jazz, vtisi iz ZDA in drugih držav,..
Važni so tudi krožki. Marksistični krožek naj bi bil v debatni obliki. V prirodoslovnem krožku bo vsak udeleženec imel neko predavanje; če bodo sredstva, pa bodo šli tudi na ekskurzije. 0 strelskem in šahovskem krožku je tudi še vse tiho.
Vidimo, da^je vse še zelo megleno in bi bilo treba delo poživiti oziroma začeti z njim. V športu bi prišla v spored predvsem razredna tekmovanja in tekmovanja z drugimi aktivi in šolami(z učiteljiščem, Črnomljem). Tudi letos bomo nadaljevali z izdajanjem '■Stezic",
Potrebna so tudi sodelovanja z drugimi aktivi. Tako imamo letos v načrtu gostovanje v Idriji, kivga bo zelo težko izvesti, gostovanje športnikov in literatov v Črnomlju, nato gostovanje literatov v Celju, s ximer bi vrnili obisk Celjanom, ki so bili lansko leto naši gostje, tekmovali pa bi lahko tudi z brežiškimi športniki. Vendar bo treba organizirati tudi kaj doma., tako n.pr.: literarni večer na gimnaziji v povezavi z učiteljiščem in drugimi šolami, ali pa zabavno glasbeni večer v Novem mestu za javnost.
Pol programa bi tvoril orkester, drugo polovico programa pa bi prispevali literati. Morda bi bila izvedljiva tudi oddaja "Pokaži* kaj znaš'!" na kateri bi sodelovale vse šole iz novomeškega okraja, pokrovitelj pa bi bil OKLUS Novo mesto.
Vsekakor bi bilo lepo, da bi poskrbeli tudi za novomeško občinstvo in obenem dokazali, da smo in da delamo, Poleg teh oddaj pa bo
gimnazija uprizorila tudi igro, ki se že pripravlja.
To je v zelo grobem prikazan načrt, Na koncu naj še enkrat opozorim na mladinske sestanke, ki naj bodo redni. Opozorim pa naj vas tudi na to, da vas krožki čakajo, zato čimpreje vstonite h kateremu izmed navedenih krožkov.
Uka Šmit:	0 DELU EOLSKE SKUPNOSTI
Prva skupščina šolske skupnosti je bila 21.9. 1959. Vodil jo je še lanski predsednik S.Š. Jože Gričar. Na tej skupščini smo pregledali delo SS v lanskem letu in hakazali smernico letošnjemu delu. Pa poglejmo, kakšnemaloge bo reševala SŠ v letošnjem šolskem letu! Najprej naj povem, da je SŠ na naši gimnaziji še mlada, saj deluje letos komaj drugo leto, zato nima za seboj nikakršnih izkušenj .
Še vedno ne vemo popolnoma natanko, kaj vse spada v njeno delo, zato bo potrebno morda še nekaj let, da bo delo SŠ steklo popolnoma gladko. Vsakdo pa verjetno ve, da je bila SŠ ustanovljena zato, da razbremeni mladinsko organizacijo. Na ramenih mladinske organizacije leži-ideološko-politično delo, medtem ko se šolska skupnost ukvarja s bolj konkretnimi problemi. Tako se mora SŠ zanim mati za učni uspeh dijakov, hkrati pa ga mora tudi nadzorovati, pomaga naj profesorjem pri izvajanju učnega načrta in pri ocenjevanju, s čimer bi bila dosežena večja objektivnost. V delo SŠ spadajo tudi krožki kot n.pr.: matematični, fizični, ali krožki za.tuje jezike. Taki krožki bi bili zelo potrebni, saj bi veliko pripomogli k izboljšanju učnega uspeha .v razredu, vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da doslej ni bil tak krožek ustanovljen še v nobenem razredu. Torej malo več resnosti in zanimanja pri tem!
Letos je zadela SŠ se težka naloga; pomoč pri razdelitvi štipendij. Te so že razdeljene, čeprav so precej majhne, a ne da se pomagati -^prošenj je veliko, denarja pa malo. Po Novem letu upaš mo^na večjo vsoto denarja in tedaj bo bolje.
Važni so tudi redni sestanki razrednih skupnosti, ki naj bi bili vsaj dvakrat na mesec. Lahko se povežejo kar s sestanki mladinske organizacije, če na njih nimajo posebno važnega problema, ki bi ga bilo potrebno posebej obravnavati. Včasih pa se zgodi, da nri-de problem, ki ga je potrebno na hitro rešiti*. Tedaj pa ni potr-b no čakati rednega sestanka, ampak se sklice kratek posvetovalni sestanek, ki je lahko kar v glavnem odmoru.
Prisotnost profesorja na sestanku ni nujna, ker se v njegovi navzočnosti nikoli ne bo razvil tak pogovor kot med samimi dijaki.
Za. SS pa je ravno vsžno, da se o vsem odkrito pomenimo. Če'je le mogoče, naj bo profesor na rednem sestanku.
Na sestanku predstavnikov razrednih skupnosti. je bilo predlagano da se učni načrt izboljša s filmskimi predstavami. To je prišlo tudi na šolski odbor in tov. ravnateljica je dejala, da je to možno, ker ima gimnazija aparaturo in filme.
Na sestanku'predstavnikov razredne skupnosti je bil sprejet tudi sklep, da se ustanovi sklad Sl. Tak sklad naj* bi imel vsak razred. Vsak dijak v razredu naj bi vsak mesec dal vanj 30 .ali 50 dinarjev( za kolikor bi se pač dijaki domenili). Iz tega sklada bi potem vzeli denar za kak izlet in za pomoč tistim, ki so v denarni stiski.
Poleg teh nalog ima Si še manjše probleme, n.pr.: spori med dijaki, spori s profesorji, nezadovoljstvo s profesorjevo razlago in tako dalje. To naj rešuje razred. skupnost oz. naj se nredstavnik pogovori s profesorjem, s katerim so dijaki nezadovoljni. Predstavniki razredne skupnosti pa naj vodijo tudi zapisnike o svojih.-sestankih, da bodo lahko poročali na sestankih predstavnikov raz. skupnosti, ki bodo redno vsak mesec, ali pa po potrebi se večkrat.
*\ •	< ■—*r~ \ t	i !	!		i ‘\! i	fN,
• ; 1 : v	i	! i k	\ 1 i j
H		i	J	
V.letošnjem solskem letu je program svobodnih dejavnosti na naši gimnaziji zelo izpopolnjen. Žato lahko vsak d ijak koristno porabi svoj prosti čas za izven "Šolsko izobr ževanie. Vsi, ki imajo veselje do učenja tujih jezikov, lahko obiskujejo kar štiri različne jezikovne tečaje, ki so brezplačni.
TaCaJ RUSKEGA JEZIKA vodi prof. Dodič. Tečaj je vsak petek od 15^ do 17*1. Udeležba je za dovoljiva. Po prvih osmih urah pouka se je v glavnem že pokazalo, kdo se misli učiti ruščine res-
no .
ANGELSKI TECAu vodi prof. Nifergarlova. Tečaj se deli v dva dela. Dijaki tretjega in četrtega razr. se bodo učili angleščine hitreje. Ti imajo pouk angleščine ob četrtkih od 14^0 - 16^, ostali pa ob ponedeljkih od 14n - 1530.
ITALIJANSKI TEČAJ vodi prof. Kranjec vsako sredo od 18h - 19h. Ker je prijavl^ncev okrog 40, bo tečaj deljen v dve grupi.
TEOAJ NEMŠKEGA JEZIKA vodi prof. Kranjec. Tečaj je ob nedeljah od 8^ - 10. Udeležba je precej slaba.
MATEMATIČNI KROŽEK bo združeval vse navdušene dijake matematike. Delati bo začel po prvi redovalni konferenci. Vodil ga bo. prof. Kovač Krožek se bo delil v dva dela. Za prvi in drugi razred posebej in za tretji in četrti razrc-d posebej. Obravnavana snov, bo snov izven učnih načrtov. Iz tega krožka bodo izšli udeleženci prihodnjega republiškega tekmovanja srednješolskih matematikov.
STREISKI KROŽEK bo^združeval dijake, ki imajo veselje do strelstva. Metke in tarče bo dala matična družina '»Vinko Paceršič"
ker je ta krožek njena sekcija. Puške bodo na razpolago pri pred-vojaški vzgoji. Krožek^bo vodil Faikner Jože, strokovno pomoč pa^bogta nudila prof. Sega in xlan strelske družine Branko Lukič. Ce bo gimnazijskih prijavlj)encev za strelski krožek premalo, se bo gimn. sekcija združila s sekcijo učiteljišča.
Vsi, ki imajo veselje do fotografiranja, se lahko udejstvujejo v FOTOGRAFSKEM KROŽKU., ki deluje na gimnaziji tudi letos. Prvi sestanek je bil 23.9.59. Odbor je ostal isti kot lini. V okviru fotografskega krožka bo ustanovljen tudi fotografski tečaj in na koncu leta tudi izpit. Za izpit bo treba poznati sestavo fotografskega aparata, teorijo in orakso izdelovanja slik in sploh vse pog-ilvitnosti o fotografiranju. Kljub temu, da si danes ne moremo zamisliti življenja brez fotografije, in da že prrcej dijakov razpolaga s fotogr fskim aparatom, ni na gimnaziji pravega zanimanja za ta krožek. Članov je le 7 in so vsi, razen enega, tretješolci.
Ravnateljstvo gimnazije in učiteljišča skrbi tudi'za to da bi se dijaki naučili okretnosti in dobrega vedenja v druži- , zato je organiziralo PLESNI TEGA J. Za te aj mora vsak oosar znik plačati 600 dinarjev. Vodi ga plesni učitelj tov. Maro"; , iz Ljubljane. Začel sc je v soboto 17. t»m. Za sedaj se d$li na tri grupe z istim programom. Ob l6h in lS^0 je bil tečaj dc bro obiskan. Vsaka ob teh dveh grup ima 80 članov. V nedeljo, 1L. t. m., je imela tretja grupa tečaj ob 10h. Ni pa bil polno obiskan, ker se še niso prijavili dijaki vajenske šole in drugega latnika administrativne šole. Tečaj je začeten. Plesalci so z njim zelo zadovoljni.
V nedeljo ,18. t. m. se je ob 17*1 tudi za čel nedeljski ples za dijake gimnazije in učiteljišča, ki pa ni bil dobro obiskan, čeravno je bila sorazmerno dobra godba. Če bo nedeljski ples tako slabo ot^iskan, ga v bodoče ne bo več.
LITERARNI KROŽEK, ki je začel kmalu po pričetku šole redno delovati, združuje vse mlade literate. Osnovna naloga tega krožka je - zbirati in pripravljati tvarino za Mladega literata ( stalno prilogo "Stezic"), hkrati pa vzbuditi v mladem človeku pravilen odnos do literature in umetnosti sploh. Krožku nudp vsestransko pomoč prof. Dodič.
:3
V PRIRODOSLOVNEM KROŽKU, ki ga bo vodil prof * Fabian, bodo našli svoje mesto mladi biologi. Upamo, da bo tudi letos tako uspešno delal, kakor je lani.
ŠAHOVSKI KROŽEK bo vodil Dular Cene, tako bodo tudi mladi šahisti . prišli na svoj račun. Vendar pa so šahisti mnenja, da še ni prišel čas, da bi sedeli za šahovskimi deskami, ker je zunaj še lepa jesen.
to, da dijaki petja ne jemljejo resno in tako jih pride na vajo le polovica od velikega števila prijavljenih. Posebno neresni so fantje. Ker imajo vse gimnazije v Sloveniji pevske zbore, bi bilo za našo gimnazijo sramotno, če ga tudi ona ne bi imela,spričo velikega števila takih, ki bi 'lahko peli.
MARKSISTIČNI KROŽEK bo imel predavanja enkrat mesečno. Teme_sd za vsa predavanja že pripravljene in jih je tudi že oddobrŠl~_
OK ZKS. Obisk tega krožka še posebno toplo priporoča predscdni> " kom raa>. aktivov-in članov komiteja LMS na gimnaziji, k dr bodo -iz teh~"predavanj lahko črpali za politično-ideološko delo, Čla*
"rjii krožka so imeli že sestanek in eo.se domenili, da bodo predavanja ob torkih zvečer, ker je to za mnoge -dijake najugodnejši •čas. V ilustracijo prilagamo predavanja, ki bodo na sporedu našega krožka.	-	P..
Predavanja: .	• T-
!*• Kad „ d® ideologi ja. ,inVka j, ^je -ideoid^ki^bttji^Mušer.)
2* Marksizem iti; žriahodd? v- •> \):\\% • č	\
3‘. Kaj je in kakšne pojavne ohlijce! iiia. revizionizem!
4'i Posebnosti prehodnega obdobja 1	, .v >
5*. Razvodi religije in. krščanstvo! (Zobec Živko)
6*. yloga katoliške cerkve in ki era v slov. zgodovini.
7v Vrednote socialistične etike.
8< Idejni boj komunistov na področju kulture.
9. Razlika med meščansko in socialistično demokracijo.
10.: Vodilna vloga delavskega razreda pri preobrazbi družbe,'
Iz prilo nih tem vidite, da so predavanja res kvalitetna in zahtevna . F c pbno veliko bi, koristila, osmošolcem, za to je pametno, da * so kr o ka udeležijo v čimve,č.jem„ številu. Še vetih#1 je dovolj časa, da se ,Vpišejip M .krožek;-. Če 'niso’’bili ha prvem prrtiavanju, naj pride j ),.na drtigega!	'	•	'

Oba razreda četrte gimn. sta obiskala v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču razstavo "Sodobna elektronika". Razstava je bila po svoje :-animiva, vendar je bilo poleg zanimivih aparatur,opaziti tudi take predmete,^ki so: nam bili ze vsem poznani in smo jih videli že na Zagrebškem velesejmu. Največ občudovalcev se je zadrževalo okrog radioaparatov. Eilg je hekaj okusnih radijskih sprejemnikov znamke "Nikola Tesla", RR in t.d.Seveda pa cena aparatom, tclevi.iji in omaricam z ugrujenimi magnetofoni, niso bile napi-' sane. Pripomnem naj le še to, da naj bi za podobne ekskurzijo pro-
V PEVSKEM ZEOkU, ki je bil letos ustanovljen, se bodo udejstv vali lahko vsi dijaki, ki imajo smisel za petje. Zbor, ki'ima vajo vsak petek ob 18.3.0 vodl t jazbec. Prinomniti i«'tr«h

fesorji svetovali, kaj si lahko dijaki ob tej priložnosti se lahko ogledajo v Ljubijani»Nekateri naši dijaki so si sicer polegf "Sodobne elektronike" ogledali še razstavo modernega slikarstvi v Moderni galebiji in v Jakopičevem paviljonu. To je nedvomno ; izpolnilo popoldanski čas. Prepričan sem, da bi si tudi nekateri / ostali dijaki zelo radi ogledali obe razstavi, vendar jih ni na nje nihče opozoril. Morda bi bili res racionalneje izkoriščen čas, če bi prof. zbrali okrog sebe dijake, ki nimajo v Ljubljani svojcev in bi si skupno ogledali to ali ono zanimivost.
Naši literati na gimnaziji in recitatorji so še v začetku šol. leta gostovali v Črnomlju. Program je bil dobro izbran, zato bi lahko prireditev mnogo bolje uspela. Šibka točka te prireditve je bila organizacija. Domačini so našim mladim ustvarjalcem iskazali veliko gostoljubnost, kar se tiče prenočišča in hrane, vendar pa sam obisk ni zadovoljil; temu je krivo majhno nerazumevanje z našim predstavnikom in z organizatorji v Črnomlju.
Sicer pa na takih prireditvah ni poglavitno število, ampak je poglaviten sestav poslušalcev. Mislim* da so se naši literati kar dobro izkazali in so zadovoljili črnomaljske poslušalce. Taka kulturna si%čanja in podobni stiki z mladimi ljudmi na razi. slovenskih gimnazijah so nedvomno koristni, saj ob takih priložnostih dijaki lahko izmenjajo svoje izkušnje, mišljenje o šoli, „ < o reformi i.t.d. Mislim, da bi bilo potrebno nadaljevati tako lepo začeto delo naših gimnazijcev, gostovali pa naj bi poleg literarnega krožka tudi ostali krožki na gimnaziji. V Črnomlju so nastopili: Zoran Ivan,(nagrajenec "Mladih pot" za poezijo in stalni sodelaved "Mladih pot") Peter Breščak, Zlata Pestner, Alenka Auersperger in Jože Sintič. Iz Črnomlja pa sta nastopila dva literata ip pianistka.
Petošolcl?
Keiti je bilo na mladinski, konf er ene I'mnogo govoren ja o tem ali
bodo smeli petošolci plesati' ali - ne?,. ' smo se sedaj obrnili na odgovarjajoče ljudi, ki so nam pojasnili stališče staršev(na konferenci smo se namreč'domenili, če se še spominjate, da bodo starši odločili glede plesnih vaj.) Mnenja staršev so bila zelo zanimiva in različna; eni' so-se strinjali s tem, da nj|hov sinko in hčerka lahko obiskujeta plesne vaje, drugi so dejali, da je primerneje, ako se začnejo plesne vaje komaj v drugi i gimnaziji. To stališče je bilo naposled, ko je tov. 'direktorica staršem .pojasnila, da bodo tudi prihodnje leto lahko plesne vaje, sprejeto. Torej bo treba še malo počakati.
UOTiIQ»M
VII. stran
V četrtek 3. t.m. je imela gimnazija športni dan. Tega dne so se dijaki vseh razredov zbfali na Loki. Predstavniki vseh razredov so tekmovali med seboj v štirih atletskih disciplinah. Prva mesta so v atletiki proti pričakovanjuppobrali dijaki višjih razredov.
Po atletskem tekmovanju so ekipe vseh' štirih razredov tekmovale v odbojki in košarki. V obeh panogah so zmagali dijaki 4. raz. gimnazije. Premagali so ekipe 3* razreda v košarki z rezultatom d7 : 13 (27 : 2) in v odbojki 2 : 0 (15 : 1, 15 : 13). Drugi razred je zmagal nad prvim razredom 2 28 ; 10>v odbojki pa je izgubil z 1 : 2.
REZULTATI V ATLETIKI:
100 m 1. Zurc 11,8; 2. Pavlin 12*0; 3. Gabrijelčič 12,1
400 m 1, Bele 58,0; 2. Sintič 61,7; 3. Dobovšek -6ls9
Krogla 6 kg: 1. Pavlin 11 m; 2. Bele 11 m 3, Gabrijelčič 10,55 m.
Krogla 4 kg; 1, Žunič 11,70 m; 2. Zupančič 11*0 m; 3, Gajski 10-7 m
Daljina: 1. Zurc 6,40 m; 2. Plave 5,65 m 3. Gabrijelčič 5,45 m
60 m 1. Kotnik 9,0 2. Pičelj 9,4 3• in 4. Jenko in Kožuh 9,8
200 m 1.vJenko 34,8; 2. Pičelj 35,1;
3.Čampa 7,8.
Krogla 3 kg: 1. Kotnik 11,70 m; 2. Keber
7,9 m; 3. Saje 7,8 m.
Daljina: 1. Pičelj 4,30; 2. škantar 3,50 3. Sitar 3,50.

v
i •	\
-\
\ ; > ; '■<
r"
'■X ;
'X:
z

n
\
\ :
\
V
/"•
: "•

V




•v.
X


PRIJATELJ Z LESENO NOGO (Okvirna črtica)
Josip
Poglavitno za najino prijateljstvo je bilo različno mišljenje in različno presojanje. Nikdar ga nisem povpraševal po intimnih doživljaj ih, pa čeravno bi ga mnogokrat rad marsikaj vprašal. Pa tudi on se ni niti z besedami niti z namigovanji dotikal mojih tajnosti. Vedel je, da rad berem, da nekaj pišem in da zelo cenim žensko družbo; to pa mu je bilo popolnoma dovolj. Mislila sva, da veva vse poglavitnosti prijateljskega čustvovanja, ki jih smeva vedeti. Toda, ko sva le delj hodila skupaj, sva začela v najinih odnosih opažati neko praznino.... Govorila sva o umetnosti, toda pogovor- se je nenadoma pretrgal ali pa se je nadaljeval v naslednji temi. Tiste,pogovore, o katerih sva slutila, da utegnejo izzvati dvoje različnih mnenj in bi bilo le eno samo pravilno, sva začela opuščati. Začutila sva, da vežejo prijateljstvo intimnosti. Vsakikrat sva čakala nekaj novega, nekaj pomembnega. Čakala sva, da bo eden začel govoriti skrivnosti, pa kateri bo že... Drug drugemu sva odgovarjala kr tko, dvomljivo. Skratkamalo se nama je začelo dozdevati, da ne vsebujeva nič takega, kar bi naju še utegnilo pritegovati in zanimati. Poleg tega pa je bil Herman čedalje bolj siten. Začel se je postavljati s svojo zrelostjo in to me je še bolj odbijalo od njega. Sltoro neverjetno je, toda zgodilo se je, da naju je spet združila ena sama skrivnost, ki sva se je do tedaj najbolj izogibala.
V
I.
Nekega dne sva stala na križišču. Bila sva sita kratkih odrezavih stavkov, s katerimi sva se pikala, zato sva molčala. Prometni miličnik je nakazoval smeri in se j e enakomerno obračal za devetdeset stopinj. Malomarno sem hotel prečkati cesto. Znašel sem se med cviljenjem bremz dveh osebnih avtomobilov.,.Sredi ceste sem sklenil da ne bom več zijal niti za črnolaskami niti za blondinkami. ~ .)
"Zelo ste neprevidni!" ne je posvaril prometnik. Drugikrat bi zagodel : "Eh, kaj boš! Ta se pa tako v vsakega vtika...", toda takrat sen molčal. Prijatelju sem se opravičljivo nasmehnil, da bi ga zbudil iz osuplosti.
"Saj ni bilo nič!" sem se mu nasmehnil, .
Prestrašeno je zijal vame. Njegov prebledeli obraz me je svaril, da ni bila šala. Poskušal sem ga zamotiti, da ne bi več mislil na ta dogodek, vendar se ni dal zapeljati. Še vedno je molčal. Ustnice so mu drhtele, puh pod nosom se mu je naježil.
"Prav tako se j e pripetilo!" je skoraj dahnil.
Podzavestno sera ga vprašal:"Kaj se je pripetilo?"
Takoj^sem se pokesal vprašanja, toda bilo je prepozno; neumnost je bila že izrečena. Resno me je pogledal, Hotel se je prepričati, če me rep zanima. Oba sva vedela, da sva prišla zdaj do tistega odločilnega trenutka, do tistega, o čemer nama je bilo tako odvratno govoriti. Moral bi reči " Stoj, ni treba pripovedovati!
Vse vem, kako je bilo", toda molčal sem.

.	i'	'	' r '
"STLZIOE"_________________TT gt-pnn	Oktober 1959 ......
Pogledal je predse in vzravnan štorkljal po cesti. Nehote .se mi je vrinila v misli neka prispodoba. Zdfel se mi je dostojanstven in prav takšen kakor mučenik. Slišal sem udarjanje lesene noge, ki je bila po tlaku kot palica starčka ali berglja pohabljenca.
In to udarjanje lesene noge se mi je zdelo tembolj strašno, ker Sem vmes slišal hitro, enakomerno hojo svojih nog.
,1Prav tako je bilo..."
Govoril je bolj sebi kot meni.
II.
Na križišču je bil vrvež, Na robu pločnika sta stala^moj prijatelj in njegovo dekle. Bila sta razigrana... Na splošno je pri mladih ljudeh tako, da jih dinamika spravi v razpoloženje. Prijatelj je bil eleganten » njegovo dekle pa je bilo. silno ljubko. Ljudje so ju opazovali in se jima nasmihali: Hermanovemu dekletu je laskalo, ko so ji vse oči radovedno polzele po nogah. Vedela je, da mnogi sodijo, da je tisto belo krilce prekratko, vedela pa je tudi, da misli mar sikale fantin prav obratno. In vsa ta sopara, mešanica pogledov, vrtinec smehljajev, gneča in vpitje, jo je prevzelo. Počutila se j e kot na vrtiljaku, ko se s Hermanom vrtita s strahovito brzino in jo hoče on u^eti za roko, da bi jo tatinsko poljubil... V glavi ji je šumela čudna opojnost. In poleg tega je prišlo vmes še inozemsko mahanje z rokami, pošiljanje skrivnostnih pogledov in tako dalje... Herman je ponosno stal poleg nje. Herman je bil že po naravi nekoliko bahav. Če pa je imel lepo dekle, pa ni bil nikdar zmeren. Hotel jo je vsem razkazati, jo vsem predstaviti, in se s nj o prikazati kjerkoli... Opazoval je belo krilce svoje deklice, nato je hotel čimprej prečkati cesto. Zaželela sta si tišine. Hotela sta se čimprej znebiti u-mazanega in smrdečega križiša. V vrvežu ji je dejal:"Otrok."
In ta beseda je močno učinkovala. Vedela je, da ta beseda toliko pomeni, kot bi ji tisočkrat dejal "Ljubim te, ljubim te, ljubim te do smrti..." Hotela sta se izviti smrtni gneči.
"Počakaj no, Herman! Saj se tako ne mudii" mu je zašepetala in mu močno stisnila roko.
"Ne," je odkimal z glavo. Toda oba sta hgala. In to sta tudi vedela, da kažeta, ker sta bila neučakanca. Pomislil je:" Tako lepo krilce ima kot metuljček krila..." Pognal se je čez cesto. Sredi ceste se je obrnil in sd ji nasmehnil.
"Prav zares si ljubka..."zj e zašepetal.
Beti se je prijela za obraz in zavpila. Ljudje so ostrmeli. 0-brazi so se prevlekli s sivkasto barvo, ki je izražala strah in tesnobo. Čustva so za kratek ča.s otrpnila, prav tako jezik. Ustnice neke gospodične, s fantom pod rono, so trepetale, kmečka ženica je vila roke. Pa saj ni bil njen sin. Saj je vseeno, je bržkone kdo pomislil, ko je videl tisti čudni razjokani obraz z očmi globoko vdrtimi v lobanji in s~stisnjenimi ustnicami, Nato so ljudje oživeli; urno so zgrabili za roko Beti, ki je hotela steči na sredo ceste. Srdito je otepala z ročicami. Vsi ljudje so ji bili sovražniki, ker ji niso dopustili tega, kar je želela storiti... Strgali so ji krilce, toda ni se zmenila za to.
Bila je ljubka s svojimi objokanimi gČrni. Bila je otrok, ki cepeta z nogami, ker mu mamica ni prinesla obljubil) $±h bonbonov. Hermana so položili v rešilni avto in ga odpeljali. Ljudje so oživeli, avtomobili so začeli spet voziti, toda vsak se -je izognilv nesrečnemu mestu. Čez čas je izglodalo spet tako kot bi se nič ne pripetilo. '
"Ali je bil to vaš brat?" je vprašala Beti neka stara gospa. Beti jo je pogledala z zasolzenimi očmi in odkimala:"Ne." Natje uprla pogled v tla. Gospa je prijela Besi za roko in jo tolažila:
"Ozdravel bo! Nič nevarnega ni.bilo... Samo nogo je dobil pod kolo..." Hotela j e še reči:"Samo nogo mu je zdrobilo, mogoče ne bo nič nevarnega, morda mu je ne bodo odrezali..." Toda gospa je vedela, da ni pomoči.
"Gospa, ali res mislite, da..." Naprej ni nadaljevala. Gospe se je Beti smilila.
"Ne, kmalu bo zdravi.."
"Čudno," je pripomnila neka druga ženska.
"Saj je še pravi otrok. Morda ima petnajst let..."
Nato so se ljudje razbežali. Nesreča jih je najprej zanimala, nato jih je prestrašila.
"Pustila sem doma svojega Benjaminčka.." je pripomnila mlada gospa, še skoro dekle.
"Vedno je na cesti. Bojim se, da se ni kaj pripetilo. Imam neke temne slutnje..." Nato ji je pritekel nasproti štiri ali petleten fantek, ki je zaklical:"Mama," nato je vrgel od sebe neke zarjavele ropotije in ji planil v objem,
"Samo da si zdrav, Benjaminček..."
Fantek je začudeno opazoval ljudi, ki so prestrašeno hodili čez križišče. Vest o nesreči se je razširila po celem mestu.
Potem je zvedavo pogledal mamico in jo vprašal:
"Zakaj pa ta deklica joče?"
Mati ga je prijela in odšla z njim skozi drevored, skozi dve vrsti košatih kostanjev. In nazadnje je ostala na kraju nesreče samo še Beti, Ljudje so spet hiteli mimo z veliko naglico.
Vsem se je mudilo. Ni bilo časa za postajanje. S postajanjem se moti promet pa tudi lepo ni... Beti je avtomatično zavila v park, Tavala je po znanih stezicah in sedla na neko klopco. Solze so jo spet posilile, ko se je zagledala v neko mlado drevo, kjer je bilo narisano srce, s puščico razdeljeno na dva enaka dela, z inicijalkama B*in H. Spominjala se je:
Kako sta s Hermanom hodila na ples. Vsi profesorji so se jima posmehovali. Bili so hudomušni in so menili, kakšen smešen par. S Hermanom sta bila povsod priljubljena; Herman je odlično plesal tržačana in sploh vse moderne plese, Beti pa je pritegovala občudovalce predvsem zaradi temperamenta. Plesala sta vedno solo ples. Na koncu so jima ploskali in med smehom klicali njuni imeni.
Kako sta norela za reko in se skrivala. Če ga -je ona odkrila , je ni smel poljubiti. Toda vedno jo je pogledal v oči in se ji nasmehnil, da je vedno prelomila besedo.
Kako sta skupno doživela tisoč prijetnosti, ki so se jima vtisnile v spomin in ju tako združile, da sta čustvovala oba kot bi čustvoval eden in prav tako mislila...
III.
Malikovalsko ga je častila. Obiskovala ga je dan za dnem. Našla ga je vedno v vrtu, na klopci, kadar pa se mu je zdravje poslabšale, pa v mali sobi z dvema oknoma. Nekoč sta sedela na terasi bolnišnice, ko ga je Beti presenetila s vprašanjem:" Herman, sli me imaš še rad?" Herman je ni prav nič začudeno pogledal. Namesto odgovora se ji je nasmehnil. Napela je šobico, kakor majhna trmoglavka. Herman se ji je pogosto smehljal, postajal ji je neiažurnij iv.
"Herman, ti si včasih tako čuden, da te ne morem razumeti!" mu je dejala nekoč, ko sta se sprehajala po vrtu. Bila je smešna, ker še vedno ni dojela bistva. Še vodno ,ii uvidela, da je ta človek pred njo nekdo drugi, nekdo z leseno nogo, s katerim se pogovarja kakor s tujcem.
Ta človek nima nič skupnega s tistim Hermanom, ki si ga je ona želela; imel je eno samo zvezo s preteklim Hermano, in sicer to, da je hranil v sebi vse doživljaje, ki sta jih skupno doživljala in vse one besede, ki mu jih je včasih skrajno razigrana šepetala v uho... Bolelo jo je, ko je videla pred sabo mrtvega človeka, brez one veselosti, ki -jo je bila vajena pri njem. Poteze njegovega obraza so bile resne in sililo ostre. Nikdar ne bi mogel verjeti, da ji je ta človek vpil:"Otrok, otrok.... Smrklja ti mala..." In podobno, Kadar je bil vesel. Herman je bil uganil, da Beti v svoji otroškosti nekaj namerava, zato jo je proučeval in ko je končno nekoč iz njenih besed dognal, da se hoče zanj žrtvovati in da noče imeti drugega fanta, ji je hotel to namero preprečiti. Spet sta sedela ra terasi, ko jo je on presenetil s prošnjo:" Beti, tako rad bi šel spet na ples!.." Z odprtimi ustecami in očmi se je zastrmela v njegov obraz.
"Pa saj ..."
Nasmehnil se ji je, ker ni upala nadaljevati.
"Pa saj ne boš-mogel plesati, ne? Beti, ne bi plesal, samo glasbo bi rad spet poslušal in druge bi gledal kako pleše j o,"Dosti bi mi bilo, če bi le videl, kako drugi plešejo.
Ko je Herman za silo okreval, je šel z Beti na ples.Nič več mu niso vzklikali. Vse se mu je zdelo čudno, predvsem pa mnenje prijateljev, ki so prihajali k njemu in ga tolažili: "Saj ni to nič kaj takega, Herman, vse bo še lepo, še trža-čana bomo skupaj plesali..." Herman je imel občutek, da igra godba samo za one, ki so plesali, z nasmeškom je pozdravljal stare prijatelje. Toda oni so se ga izogibali, izmikali so se njegovim otožnim pogledom. Beti je tiho sedela poleg njega in je že dvakrat odklonila ples. Srce ji je hitreje u-tripalo, ko je zaslišala znano melodij o, pogledala je Hermana v o-či. Da, saj j c natanko vedela, te. j misli. Hotel ji je že rečj.; koko sta se včasiji prva zavrtela po plcjunuiv prostoru, ko so zaigrali ta kome d. Potom jo spolzela z očmi k njegovi leseni nogi, ki šc je enakomerno pozibairalapo ritmu. Stisnilo ji je srce. Nato j e.Herman prekinil molk in jezno dejal:"Beti, jezen bom, če boš še komu odklonila..." Herman, nočem plesati. Nisem razpoložena. Samo poslušala bom... Veliko lepše je samo poslušati, kot pa tudi plesati." Herman se je nasmehnil. Herman sc je nasmehnil. Saj je vedel, kako misli Beti. Beti se je priklonil eleganten črnolasoc. Ozrla sc je Hermanu v obraz. Prikimal je.
itot.o so prihajali po njo tudi ostali. Tudi tržačana je že plesala, čeravno se je zarekla, da ga ne bo plesala nikdar več v življcnu, če ne s Hermanom. Veselila se je. Črnolasec ni prihajal več k njej. Ko je godba zaigrala, je kar sama vstala in mu šla nasproti. Drugi plesalci so se razmaknili, ker so vedeli, da bosta plesala.nek nov ples z moškim solo, ki ga je črnolasec odlično obvladal.
Herman se je smehljal, toda začel je .čutiti, kako slabo je ponarejen njegov smeh in kako se spreminjajq prijetne poteze okrog ust v neokretne sive gubo,	....
"Hvala, Beti!" se jo zahvalil črnolasec. Sedla je poleg Hermana in nervozno cepetala z nogami,
"Herman!"
"Da?"
"Škoda, da nisi... Sijajno je, Herman,. Ta črnolasec . prav tako dobro pleše tržačana kot si ga ti plesal... Herman, zakaj;si tako bled? Ali ti je slabo?"
"Ne, Beti. Dobro se počutim.,. Toda šel bom kmalu domov. Nekoliko sem utrujen. Ta bobnar tako strašansko razbija po bobnih. pa tudi glava me nekoliko boli..."
I,
Spet sva bila s Hermanom namenjena prečkati cesto, ko me je nenadoma ustavil, Prometni miličnik se je spet enakomerno o-bračal za devetdeset stopinj in nakazoval smeri. V bistvu šeni na križišču prav nič spremenilo od takrat, ko je bilo tisto s Hermanom,., Prav pred nama sta prečkala cesto dva zaljubljenca. Neko dekle v lahnem poletnem rožastem krilu in eleganten črnolas fant... Fant je držal dekle za roko. Nekam se jima je mudilo, nestrpno sta pogledovala prometnega miličnika, križišče jima je bilo mučno.
"Greva, Bobi! Greva brž!" je pxiganjalo dekle,
"Saj imava čas, Beti," se jo branil fant.
"Ali je to ona?" sem boječo vprašal Hermana. Prikimal je. Nato sc j c nasmehnil, kot bi hotel reči:"Kako otročja sva bila včasih, no, pa sčasoma vse mine, celo naj slajše..." Toda njegov smeh ni bil pristen. V njegovih očeh ni poplesoval tisti^ zarek radosti, ki tako razsvetli oči, da gorijo. Vbti&govih očeh je plamenel tisti čudni sij, ki nas spominja na izgubljeno' srečo... Potem sva tiho nadaljevala pot skozi drevored in nato zavila, na stransko pcc v parku. Trudno j c vlekel za sabo svojo leseno nogo. Ko je zaslišal za nekim grmom zvonki smeh, je spremenil smer. Obstal j e in me pogledal. Vedel je, da mi hoče reči: "Po tistih poteh hodi, kot je hodila takrat z menoj..." Oči so mu nekam čudno žarele, Pomislil sem:" še vedno ljubi Hermana, objema elegantnega črnolasca, z n-im pleše, sc zabava, v svojem otroškem srcu pa še vedno ljubi erman,a.. . Kako je to čudno!" som polglasno zamrmral in se z njim poslovil.
Šmihel, 6.X»1S59
Tit Dobršek:	T	STAREC
II.
Ob borglji v noč tihe s"copa Upognila starost je njega telo; star mož,	.	vklesala vanj brazde trpljenja,
in pesek pod bergljo škriplje, minevajo leta - mrače oko, razjedla srce mu bolest j c kot in smrt ga v okove .pripenja.
noz, pogled
nclcam predse mu tipi j. e.
III.
IJdo sta:; .c si sivi. ki stopaš v noč šepaj e ob .borglji "coj težko?
Odogovoril jo starec, šepetajoč: , "Trpeče som ljudstvo, človeštvo..."
"STEZICE"
Kati Smrečnik
IZ Dl'EVI;IKA PO ŠVICI
Nedelja,^21.6.59.
Kako srečen dan je danes! Zopet sem tu, v Ženevi. Sedim v svoji stari sobi pri oknu kot pred meseci. Mrači sc žo.
Gledam skozi okno, Vso je enako kot je bilo pozimi; staro, mogočno poslopje v alpskem slogu na oni strani ulico je kot temna, strašna senca, ki zakriva pogled na mesto.Pravkar se prižigajo luči, ki opazovalcu razkrivajo skrivnost stare hiše. Pravzaprav bi tudi jaz morala prižgati luč. Toda,^ne! Saj se še vedno malo vidi*. Slepec na vogalu neumorno vleče svojo harmoniko* Tudi pozimi je sedel tam, ves drgetajoč od mraza in snežinko so se mu nežno vpletale v dolgo, belo brado. Pravkar hiti po ulici starejši človek z aktovko. Gotovo je uradnik, ki sc vrača iz službe domov. Prisluhnem, v kovinski posodici je zažvenketalo. Verjetno je dvajset centimov ali pa morda celo pol franka.
Slepec hvaležno pokima s sivo glavo. Starčka v prvem nadstropju starinske hiše že večerjata. Saj je že popolnoma temno in zvezde se prižigajo. Vstanem in prižgem luč,
Kaj nisem imela namen nekaj opisati? Seveda, hotela vsem opisati nek dogodek, ki se mi je prvi dan mojega bivanja v Švici najbolj vtisnil v spomin.
Bilo je včeraj zvečer. Ob dvaindvajsetih smo se spustili z osebnim avtomobilom preko enega največjih gorskih prelazov v Evropi, Symplona, v prelepo alpsko mesto Brieg. Samo mesto leži v dolini pod prelazom in z vseh strani je zaprto z visokimi gorami.
Ker je bila noč, nisem videla veliko več, kot reke avtomobilov, luči, reklam, napisov... Bila sem tako utrujena od dolge in naporne poti, da sama nisem vedela, kdaj sem se znašla na postelji v hotelski sobi in kdaj me je premagal spanec.
Nenadoma sem se zbudila in pogledala na uro. Kako, ali je mogoče, da je že šest zjutraj? Hotela sem ravno zopet zadremati, ko sem zaslišala zvoke alpske godbe. Zdelo se mi je čudno, da bi že tako zgodaj začeli z budnicami in premišlejvala sem, kaj naj neki ta glasba pomeni. Ravno tedaj pa je nekdo potrkal na vrata. Vstopila sta stric in očka in mi vsa navdušena rekla, naj hitro stopim k oknu. Seveda mi ni bilo treba dvakrat reči. Hitro sem skočila iz postelje in kar bosa stekla proti oknu. Odgrnila sem težke zavese; svež, hladen gorski zrak mi je udaril v obraz. Nagnila sem se skozi okno. "Ah, kako lepo!" sem vzkliknila.
Nudil se mi je čudovit prizor; z vseh strani, iz vsake ulice so se premikali sprevodi in na čelu vsakega je korakal alpski orkester, ki jo igral poskočne, tipično alpske koračnice. Vsi sprevodi so se pomikali proti križišču. Sprcvodci so bili oblečeni v lepe, meni neznane noše, ki so delno spominjale na našo slovenske nerodne noše. V vsakem sprevodu so bile obleke drugačne barve. Ženske so nosile v rokah lesene sklede in žlice, moški pa so imeli okoli vratu obešeno kravjo rogove. Deklice in dečki, prav tako v nošah, pa so nosili polna naročja cvetja in veselo mahali ljudem v pozdrav. Na čelu vsakega sprevoda pa sta ob godbi "ponosno" korakali svečano okičoni dvo kravi.
Šele sedaj se mi je za.čelo svitati, zakaj pravzaprav gre. Pomagal pa mi j c tudi stric, ki mi je povedal, da so ti sprcvodci planšarji, ki sc danes odpravljajo za vse poletje v planine.
Vsako le to je ta dan njihov največji praznik. Različno skupine planšarjev se zberejo na glavnem križišču v mestu in nato skupaj odidejo ob zvokih godbo na železniško postajo, odkoder se z električno železnico odpeljejo visoko v hribe, vsak na svojo planšarij o, v svoj gorski kotiček.
Medtem, ko mi je stric to razlagal, pa so sc sprevodi^že pomikali po glavni ulici in se izgubljali med visokimi hišami.
Dotlej ustavljeni promet# je zopet normalno stekel, meni pa so, kot spomin na ta lep prizor# le še udarjali na ušesa oddaljeni alpski zvoki in, 'zdi se mi, da jih še zdaj prav natanko in razločno slišim, c'prav sedim v svoji sobi in pišem dnevnik.
Pravkar je odbila deveta,
Starca sta že zdavnaj povečerjala in slepec je pospravil svojo harmoniko. Tudi ja z bom pospravila svoj dnevnik, saj je danes že kar dovolj pretrpel in je jutri spet nov dan...
Tit Dobršek:	ČLOVEK
I.	II.
če človek si,
zakaj potem zakrivaš si goloto, a ti?
če človek si,	Ti nisi človek, ti si smet bojazni
zakaj zaklepaš misli v dno srca,bojazni, da te kdo morda spozna, če človek si,	bojazni, da uganejo ti misli,
zakaj vztrepečeš, če jih kdo ki jih zaklepaš v temo srca. spozna...?
III.	v	iv.
Nastala morja, s tal privrele Človeštvo. Zraslo je iz zgodovine, reke,	s krvavo voljo si utrlo pot,
rodila zemlja jc ničvredni s vel; zatrlo delo matere je zemlje, zvrstila hta so se v kolesju potisnilo naravo je v kot... časa,
besed ) novo zasnoval .je svet
V.
A ti?
Če človek si, zakaj potem zakrivaš si goloto?
Tit Dobršek:
KAJ JE•RAZMIŠLJAL KOZ V KOTLU?
Človek ie čepel v starem, zakrpanem kotlu, ki go ga lizal j, plameni. Preprošco — človek! Poleg tega j c treba so aodaci, o.a j c
bil belec in da se je pisal Hankerlof. Tisto drugo pravzaprav ni važno, kuharji ga tega niso vprašali.
Kako je zašel v tisti kotel? Te uganke tudi sam ni znal razvoz-Ijati. Samo botico je pomolil iz tistega prekletega grma in še ga je zagrabil visok, plečat črnec.
**Uc,n je zagodrnjal mož v kotlu, ko je vode. pričela postajati topla, "He, če takole pogledam, sen imel pravzaprav srečo. Tisti črnec je bil pravi tc-pec! Prav lahko bi me zagrabil za papirje, če imam osebno izkaznico, potni list in drugo. On, tepec, pa mi niti žepov ni pregledal. Pri nas, dragi moji, jc vse drugače! Tam, bratec, te zagrabijo:^Osebno izkaznico, prosim!
Je nimaš? In to zašijejo za tri jurčke.
To jc pri nas kar kmalu, čez dva, tri tedne, če sc pošteno potrudiš, si že ob deset jurčkov. To j c pravzaprav šc malol Poznal sem nekega Ledino, ta je rekel nekomu na cesti osel! Oni drugi jc šel in ga zatožil: Razžaljenj e osebe, bratec! In jc moral Ledina odsedeti tri mesece!
He, jaz sem imel srečo. Oni črnec, osel, bi mo lahko tožil za precej reci: nima osebno izkaznice, nima potr.cga lista, razžalitev , sumljiva oseba!
Pri nas, fant, bi se takole nabralo kakih pet, deset jurčkov.
In,kot politično sumljiva oseba bi moral obsedeti leto, dvei "
Od nekod je prilezel debel, zamaščen črnec, vrgel na ogenj naročje dračja in počasi odšel.
"No, lepa reč!" je spet žalostno zagodrnjal mož v kotlu.
"Tako mo bodo vsak čas napravili v konzervo. In vrhu vsega jaz konzerv niti ne maram! Da bi napravili vsaj cmoke, te imam rajši! Pa da me ne bi potem pozabili napolniti s slivami. Cmoki brez sliv sploh niso dobri!E, pa vendar je lepo tu! Hu, kako bo zijala tašča, ko mo ob dveh ne bo domov. Že spet ga pije, dedec pijani! se bo ujedala. Kosilo bo pa mrzlol In ko me ne bo domov ob petih, ko se ne bom vrnil domov niti proti večeru, kako bo šele takrat divjala. Hu, kar mislim si!
Pravi cirkus! Prav nič me ne mika, tedaj vrniti se!"
Plamen je lezel vse više, ožgan, črn lonec j c kar pokal od vročine. Voda pa je postajala vse bolj vroča
"Nu", je rekel mož, "vroče je! Še v toplicah ni tako topla voda kot tu!" segel je v žep po robec in si obrisal čelo.
Potom je žalostno pripomnil:"In nikogar ne bo, ki bo vedel, kako sem umrl.Če bi objavil osmrtnico? -N.pr.: Hankcrlof Peter, umrl v kotlu, dne tega in tega. Žalujoči domači!
Sicer pa je tako bolje, da tega ne storim. Sc vsaj prijatelji ne bodo veselili, kot bi se drugače. In tudi soseda ne bo imela kaj razpravljati po drugih hišah. Bolje'j c tako!"
Zopet se j c prikazal kuhar z naročjem drv."He," se je zadovoljno zarežal mož" v kotlu, ko je kuhar spet izginil v^grmovju."He, pa i-mam vendar srečo! Poceni dopust v toplicah!
Pri nas, bratec, ne gre^tako lahko! Vozni listek, sitna tašča, jezikava žena ! Prideš v toplice - vstpp-nicoi Sobe razprodane, kam sedaj?
\ Spraviš se v bljižni kozolec, po-<)Ecaji za petami! In te zašijejo:	-
poskus vloma, nameravan požig, o-grožanjc tuje lastnino. In si preskrbljen s krasno sobico -ječo nanirč i Izreden dopust dva meseca in pol.
Tile črnci pa so tepci! Prav lahko bi rac zašili za vstopnico in za brezplačno kurjavo! A oni. -nič! Niti ganejo so no! Koplji sc, fant! Dolgo so nc boš!"
Zublji so bili vso višji. Robec ni bil dovolj. "Vendar jo krasno!" j c vzdihnil mož v kotlu, ko jo trgal srajco na koščke in si brisal čelo.
"Vsaj stanovanjske stiske- ni tu! Stenice te ne zrejo, sitnih sostanovalcev zii. Zraka imaš dovolj, le nekaj vlage..."
Potem je pomislilvna dom: "Kateri film i0i-a danes? Čakaj - ho, da! Spo-.iinjau sc! Ljubimci div;;ega zaveda! Skoda! Krasen Ulm!"

-V ___v . >
( * Y --------z"Y> . </*
✓
n/
O l •e-
3

z'
/■
7T.
"STEZICE"
____ ,yvi>. Stran-____________PMobcr .195?_
pihnil si je opečeno koleno in zavzdihnil: "Tale Doris Dpy igre. sijajno! Mihce ne zna tako! Kako ti poje, pleše - krasno!51 Pričel je žvižgati neko popevko; no^e so se mu kar same vzdigovale. Še opazil ni, kdaj se je kotel nagnil, kdaj j c padel iz njega.
Priskočila sta črnca, ga vzdignila in ga na glavo postavila v kotel.
"Če se tako vzame!" je godrnjal mož, ko se je skušal postaviti na noge, "Če se tako vzame, imam vseeno srečo!" Postavil sc je na noge in pomežiknil črncu: "Hu, fant, vojakov sem se pa le rešil!^Kako bo zijala komisija! Fant, ne veš, vso bajto bodo obrnili! Še' v svinjak bodo pogledali,...!"
Pokimal je kuharju, ki je zopet prilezel iz grmovja:"Dobro kuri, fantek!"
Zublji pa so lizali vse više in više, mož notri v kotlu j c padel v nezavest...,.
Marina:	KOŠČEK JUTROVE LEPOTE"'
Presneta čebela. Zapletla sc je v zavc-sc mojega okna in z...z ...z prosi, naj jo "osvobodim. Nič, nc bom je! Figo!
Vidim, da imam zelo razmetano sobo. čudno, da so mana še ni pripravila na.zmerjanj c. Zdajle, vem, da bo pritekla iz kuhinje.
"Ti lenoba, ti! Posteljo imaš pa tako! In te cunj c razmetane! Vstani! Ja, ti pamž ti nemarni!"
Potem bo spot p>omolila glavo nazaj skozi vret a in hitela pogledat v čisto novo električno pečko, da se ni mogoče pripalil marmcla dni zavitek. Lahko je ugotoviti, da je danes nedelja,
Le ob nedeljah mamica kaj speče. Kaj boljšega. Kako neprijazno je rekla: "pospravi gnezdo!" To je vendar moj napol novi kauč. pa še tako rada sc valjam po njem. Zdajle,.vidim, je njegov rob ves prašen. Komaj se vidi datum: 13.IV. in 17.XX. Rojstni dnevi Jožeta in Janeza. Jožetovega bom morala izbrisati. To sc pravi, dejansko nc eksistira več - ljubezen seveda. Kadar Gašper in Štefan, moja dva sošolca, uprizarjata matematično uro, ponavljata o dejanskem eksistiram ju. Pa som se navadila še jaz.
Na koncu prašnega roba j c nekaj pobitih komarjev. Pobijala sem jih sinoči. Pravijo, da je luč pravi magnat za živali.
Nc vem. ali bi res že zapustila svojo gnezdo ali nc? Nehote po_-gledam na steno, kisaj kanca. Mylcnc Demangeat, katere podobo som izrezala iz časopisa, drži prst v ustih in presenečeno gleda. ElvCS Prosly ima temne oči. Na drugi strani Ulla Jacobssonc ■ je 5c prava deklica. Joj, kakšen lop dekolte 'ima pri obleki.
Bog ve, če bi naši profesorji čudno gledali>če bi imela katera izmed nas trotješolk tak dekolte. Na primer: jaz.
Rossano Brazzi: "0, Roseano, tu e s tre s charnant,, " vzdihnem.
Na poslednji podobi je Harry Belafonte, Mislim si; Kalc o bi bilo, če bi sc poročila s črncem . V tem hipu sem sc spomnila m Jožeta.
Sinoči me je sprmljal s plesa. Sklenila sva, da sc bova poročila. On s čudovito temnopolto Sneguljčico, jaz pa z nemvadnun princem, čudovito>no? Če bi bila kraljična? Uh, Si že kar mislim, kaj bi bilo.
"Ja, kaj se nc boš poročila z menoj?" je dejal potem, narejeno otroško. "Seveda se bom, ampak bog ve, čc no bo takrat vse drugače."
Nc vem zakaj som rekla "takrat".
Kot da bi bilo res tako dolgo 'do tistega "takrat". Ne.,- nisem rekla zato. Čas naposled ni nekaj strašnega. Cas človeka tolaži , ga umiri , in daje mu hrepenenja in ljubezni, čustev.
Mar mislite, da je res•usoda na svetu, kot pravijo poet je?
Kje pa! Le čas je tisti, ki tako lepo in pravilno urejav življenje. Spomnim se prijatelja, ki je pravil včasih:"Življenje, čas, čustva, to^je pravzaprav tabernakelj. Vsako zase. Čustva so tabernakelj, življenje, ljubezen je tabernakelj.
Ne?" Vem, da me ni poslušal. Vprašal me je, če mislim resno.
Sam sebi je verjel, da sem še vsa preotročja, da bi začenjal z menoj resen pogovor. Naposled tudi vem, da me nima rad.°Še trohice ne. Pa ge vendar vedno pogovarjava neverjetno važne stvari: 0 obleki, o čevljih, ki jim pravijo špičaki, o otrocih, ki jih bova" imela"takrat", pogovarjava se vse dotlej, dokler ne prideva do poslednje luči v ulici. Tamkaj je moj dom.
"Zdaj pa pojdi domov," mu pravim kot kakšna mamica. "Veš, da naju tukaj lahko sliši moj atek. Uh, pa še sobota je. Ne veš, da posluša sobotne večere, kadar so narodne pesmi in nocoj gotovo še ni zaspal. Gotovo še ni zaspal. Res ne. Pojdi domov, no." Naposled ugotovim, da bi bila zelo ljubka mamica. Gotovo bi me otroci ubogali. Toda Janež me prav nič ne uboga. Sama ' zase premišljujem, da bo nocoj še plesal, čisto gotovo bo plesal v kavarni z kdo ve katero čudovito deklico. Mi pa skozi okno kavarne ne smemo gledati.. Kakšni' reveži, ne?
Janez mi je ljubkoval moje roke in dlani."Rad bi te poljubil", je dejal plaho. "Ti si neumen", sem rekla kamnito. Poskušal je najti moje ustnice. Prišlo mi je na misel, da je poljubljal že kdo ve koliko deklet.^"Uh, neumen si, neumen." Vonjala sem okus po vinu. Bil je užaljen. "Nočeš, da bi bila prijatelja?" je prosil. "Ne," sem rekla, "zato ,ker vedno hočeš kake nemogo-.. če, stvari. Mene pa je zasledoval vonj po vinu, dokler ni mama rekla:
"Zdaj pa greš lahko že spat. "
Tako zdajle ležim na svojem kauču in se čudim, da se mama še ni razjezila nad mojim r-zstlanim gnezdom. Tako nekam žalostno se mi zdi to jutro. Najraje bi se ulegla nazaj pod odejo. Začela bom z matematiko ali mineralogijo. Mama misli, kako njena punčka študira. Ohi Na, pa bo ura enajst. To pomeni, da bo kosilo zgodaj, ne? Če pa je nedelja, bo mama pokukala .skozi vrata in,rekla:"alo, alo! Krompir lupit!" Oblekla bom raztrgano trenerko, vs-tala in osvobodila čebelo na zavesi in odšla "v kuhinjo. Muca, tista muca, ki jo imamo vsi tako radi, pa je še naprej predla v^kotu mojega gnezda.	,
"Naj se še malo zabava, muca, mueica," sem rekla.
I
XVIII. Stran
TOVARNA ZDRAVIL "KRKA" V NOVIH MESTU SI JE S SVOJIMI VISOKO KVALITETNIMI PROIZVODI UTRLA POT PO CELI SLOVENIJI IN ŠIROM
PO NAŠI DOMOVINI.
TOVARNA ZDRAVIL "KRKA" ČESTITA NAŠIM BRALCEM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM ŽELI ŠE V NAPREJ KAR NAJVEČ USPEHA.

s

' V
:: ? ‘ \
V ‘ : .i . - V
> y*~-


v



1

--

/
m



*